Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Edenville, Free State 0 4413 38713 32414 2026-05-31T00:29:49Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38713 wikitext text/x-wiki '''Edenville''' ke motse o monyenyane o thehilweng ka selemo sa 1912 mme o mahareng a teropo ya [[Phiritona]] le [[Maokeng]].<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.south-africa-info.co.za/country/town/470/edenville |access-date=2024-12-20 |archive-date=2024-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241220105603/https://www.south-africa-info.co.za/country/town/470/edenville |dead-url=yes }}</ref> Ona o fumaneha ka hara [[Masepala oa Ngwathe|Masepala wa Ngwathe]] provensing ya [[Freistata]], [[Afrika Borwa]]. Ke motse o itshetlehileng haholo ho tsa temo jwalo ka toropo tse ngata Foreistata. == Mehlodi == {{Fezile Dabi District Municipality}} it64hi1h7lao6drg3czgioyz8hzwffx Reitz, Free State 0 4992 38724 38515 2026-05-31T02:05:23Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38724 wikitext text/x-wiki == Moruo le Temo == Toropo e na ke enngwe ya ditoropo tse kgolohadi tsa poone karolong e ka borwa ya botjhabela, [[Foreistata]] mme ke sebaka se seholo moo borapolasi ba lemang poone.<ref name="wheretoholiday.co.za">http://www.wheretoholiday.co.za/town/reitz/</ref> E thehilwe ka 1889,<ref name="wheretoholiday.co.za"/> toropo eo pele e ne e tsejwa e le '''Singer's Post''', lebitso la yona la fetotswe ho '''Amsterdam''', mme hape ho lebitso la yona la ha jwale e leng '''Reitz''' ka morao ho mopresidente wa [[Orange Free State]], Francis William Reitz. == Kgwebo le Temo == [[File:VKB HEAD OFFICE.jpg|thumb|Ntlokgolo ya VKB]] Reitz hape ke lehae la ntlo-kgolo ya sehlopha sa co-op, VKB.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://top500.co.za/top500-companies/vkb/ |access-date=2025-01-10 |archive-date=2025-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250110120439/https://top500.co.za/top500-companies/vkb/ |dead-url=yes }}</ref> Sehlopha sa VKB ke kgwebo ya temo e ileng ya thehoa ka 1919 ke maburu a ikopantseng, mme yona e fana ka ditshebeletso le dihlahisoa mmarakeng wa temo.<ref>https://www.foodformzansi.co.za/vkb-group-gwk-merger-shows-progress-reports-r608m-profit/</ref><ref>https://www.foodformzansi.co.za/vkb-trade-remains-the-producers-one-stop-shop/</ref> Khamphani e nngwe e hirang basebetsi ba bangata ba lehae ke Grain Field Chickens. Katlase ha VKB Agriculture, Grain Field ke mahlabelo a tswetseng pele ka thekenoloji, mme ho hlajwa dikgoho tse pakeng tsa 800 000 le 850 000 ka beke.<ref>https://www.foodformzansi.co.za/column-employment-and-empowerment-is-real-in-the-chicken-industry/</ref> == Leifo Iziko == [[File:Leifo Iziko Secondary School 03.jpg|thumb|Sekolo se phahameng sa Leifo-Iziko,Petsana,Reitz 2024]] Ka selemo sa 2024 sekolo se phahameng sa Leifo-Iziko se ile sa hapa tlhodisano sa papadi ya netball ho Motsepe League moo ba ileng ba kgethwa teng le sekolo sa Paarl ho ya emela naha ya Aforika Borwa ditlhodisanong tsa dikolo tsa lefatshe naheng ya Singapore.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/sport/2024-08-19-paarl-gymnasium-leifo-crowned-champs-and-will-represent-sa-in-singapore/</ref> <ref>https://centralnews.co.za/fs-leifo-iziko-school-secure-win-at-kay-motsepe-netball-championship-earn-singapore-trip/</ref>Sekolo sa Leifo se ile sa kgutla se hapile metale wa bronze ka ho tswa borarong ha Paarl e ile ya iphumanela Kgauta ka ho tswa maemong a pele.<ref>https://groundup.org.za/article/two-sa-schools-clinch-top-spots-at-international-netball-tournament/</ref><ref>https://www.motsepefoundation.org/2024/12/18/south-african-schools-shine-bright-at-international-netball-tournament-in-singapore/</ref><ref>https://ground.news/article/south-africa-sa-schools-clinch-top-spots-at-international-netball-tournament</ref> == Tjheseho Community Skills Development Centre == [[File:Unfinished Tjheseho Community Skills Developmental Centre 07.jpg|thumb|Meaho e so fele ya Sekolo, Pherekgong 2025]] [[File:Unfinished Tjheseho Community Skills Developmental Centre 03.jpg|thumb|Meaho e so qetwe ya sekolo, pherekgong 2025]] Ka la 30 Mmesa 2024 Letona la Thuto e Phahameng, Saense le Boitlhabollo, Moprofesa Blade Nzimande le MEC ya Foreisetata Monghadi Makalo Mohale ba ile ba thakgola Lenaneo la Dikaho tsa Motheo tsa Thuto ya Setjhaba Setsing sa Ntshetsopele ya Bokgoni sa Tjheseho Reitz. Community College e ne e lokela ho bula mamati a yona ka Pherekhong 2025 le ho amohela baithuti ba 5000 jwalo ka ha Blade Nzimande ane a buile, sena ha se so etsahale. Setsi sa Ntlafatso sa Tsebo saTjheseho se tla sebetsa e le setsi s nang le dikarolo tse ngata bakeng sa ntlafatso ya ditsebo, ho tsepamisitswe maikutlo haholo papisong ya temo. Kwetliso e tla boela e fanwe makaleng a kang a temo, kgwebo, dipalangwang, kgwebo, tlhahiso le ditshebeletso tsa setjhaba. Ka Pherekhong 2024 mokonteraka e mong o ile a tshosa ka hore o tla emisa mosebetsi ho fihlela a fumana seo a neng a se kolotwang ka lebaka la diqoso tsa bobodu.<ref>https://fs.cetc.edu.za/tjheseho.html</ref> == Motse le toropo == Motse wa pele, Reitz, o dutse leralleng le ka leboya-bophirimela. Thabeng e ka lehlakoreng le leng ho na le toropo ya toropo, e leng Petsana. Dintlha tsa baahi ba Reitz (ho tloha ka 2011 Census): '''Baahi''' = 3362 '''Sehlopha sa baahi:''' Ba basweu (54,1%) Ba batsho (43%) Ba bang (1,6%) Ma-india kapa Ma-asia (0,7%) Ba mebala (0,62%) '''Puo ya pele:''' [[Seburu|Se-Afrikaans]] (55.24%) Sesotho (31.96%) IsiZulu (5.45%) [[Senyesemane]] (2.88%) Tse ding (1.39%) IsiXhosa (1.01%) Setswana (0.76%) Puo ya Matsoho (0.76%) [[Sesotho sa Leboa|Sepedi]] (0.25%) IsiNdebele (0.25%) Xitsonga (0.03%) Dintlha tsa baahi ba Petsana (ho tloha ka 2011 Census) ke: '''Baahi''' = 16 821 '''Sehlopha sa baahi:''' Batho ba batsho ba Ma-afrika (99,44%) Ba mebala-bala (0,22%) Ba bang (0,12%) ba Ma-india kapa ba Asia (0,12%) Ba batsweu (0,10%) '''Puo ya pele:''' Sesotho (73.42%) isiZulu (22.56%) Puo ya Matsoho (1.14%) isiXhosa (1.05%) Afrikaans (0.61%) Senyesemane (0.48%) Tse ding (0.32%) isiNdebele (0.15%) Setswana (0.11%) Xitsonga (0.10%) Sepedi (0.05%) Siswati (0.01%) == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Toropo]] 6jwbfjur3dh3hvt4yoai30rqecp8jr7 Jacob Zuma 0 6250 38715 38190 2026-05-31T00:50:46Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38715 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jacob Gedleyihlekisa Zuma''' (Sezulu: [[:en:Help:IPA/Zulu|[geɮʱejiɬeˈkisa ˈzʱuma]]]<nowiki>; a hlahileng ka la 12 Mmesa 1942) ke radipolotiki wa Afrika Borwa eo e neng e le </nowiki>[[:en:President_of_South_Africa|mopresidente wa Afrika Borwa]] wa bone ho tloha 2009 ho isa 2018.[[JZ Teko1#citenote-5|[5]]][[JZ Teko1#citenote-nytresign-6|[6]]][[JZ Teko1#citenote-sabc-outgoing-president-7|[7]]] O boetse o bolelwa ka di-initials tsa hae '''JZ''' le lebitso la lelapa la hae eleng '''Msholozi'''.[[JZ Teko1#citenote-8|[8]]][[JZ Teko1#citenote-9|[9]]][[JZ Teko1#citenote-lander2007-10|[10]]] Zuma e ne e le motlatsi wa mopresidente ho tloha ka selemo sa 1999 ho fihlela ka selemo sa 2005,[[JZ Teko1#citenote-anc-bio-11|[11]]][[JZ Teko1#citenote-iafr-12|[12]]] empa o ile a lelekwa ke Mopresidente [[:en:Thabo_Mbeki|Thabo Mbeki]] ka 2005 ka morao hore moeletsi wa ditjhelete wa Zuma, [[:en:Schabir_Shaik|Schabir Shaik]], a fumanwe a le molato wa ho etsa ditefo tsa bobodu ho Zuma mabapi le [[:en:South_African_Arms_Deal|Tshebedisano ya dibetsa]]. Zuma o kgethilwe e le Mopresidente wa puso[[:en:African_National_Congress|African National Congress]] (ANC) ka la 18 Tshitwe selemong sa 2007 ka morao hore a hlole Mbeki ho ANC [[:en:52nd_National_Conference_of_the_African_National_Congress|Seboka sa likhetho tsa Polokwane]]. Ka la 20 Lwetse selemong sa 2008, Mbeki o ile a phatlalatsa ho itokolla mosebetsing ka morao ho ho kgutlisetswa morao ke ANC.[[:en:National_Executive_Committee_(African_National_Congress)|Komiti ya Phethahatso ya Naha]].[[JZ Teko1#citenote-bbc2008-09-20-13|[13]]] Kgopotso e ile ya tla ka morao ho moo [[:en:High_Courts_of_South_Africa|Lekhotla le Phahameng]] moahlodi [[:en:Christopher_Robert_Nicholson|Christopher Nicholson]] o ile a etsa qeto ya hore Mbeki o ile a kena-kenana ka mokgwa o sa lokelang tshebetsong ya [[:en:National_Prosecuting_Authority|Bolaoli ba Naha ba Botjhotjhisi]] (NPA), ho kenyeletswa nyeweng ya botlokotsebe kgahlanong le Zuma ka diqoso tsa bobodu. Leha ho le jwalo, qeto ya Nicholson ya ho qhala diqoso kgahlanong le Zuma e ile ya hlakolwa ka lentswe le le leng ke[[:en:Supreme_Court_of_Appeal_(South_Africa)|Lekhotla le ka Hodimo-dimo la Boipiletso]] ka Pherekgong selemong sa 2009, kahlolong e neng e nyatsa kahlolo ya Nicholson nyeweng, ho kenyeletswa le tlatsetso ya hae ya maikutlo a botho kahlolong, le ho kenyeletsa "diphumano tse sa hlokeng letho" mabapi le Mbeki le ba bang kahlolong ya hae.[[JZ Teko1#citenote-14|[14]]] Zuma o ile a etella pele ANC tlholong ya [[:en:2009_South_African_general_election|dikhetho tse akaretsang tsa 2009]]<nowiki/>mme a kgethwa ho ba Mopresidente wa Afrika Borwa. O ile a kgethwa hape jwalo ka moetapele wa ANC ho [[:en:53rd_National_Conference_of_the_African_National_Congress|Seboka sa ANC Mangaung]] ka la 18 Tshitwe selemong sa 2012, ho hlola mohanyetsi [[:en:Kgalema_Motlanthe|Kgalema Motlanthe]] ka bongata bo boholo,[[JZ Teko1#citenote-head-anc-15|[15]]] mme a dula e le mopresidente wa Afrika Borwa ka morao ho [[:en:2014_South_African_general_election|dikdetho tse akaretsang tsa 2014]], le hoja mokga wa hae o ile wa fokotseha ka tshehetso, karolo e nngwe e le ka lebaka la ho se kgotsofale ho ntseng ho eketseha ka Zuma e le mopresidente. Ka la 18 Tshitwe selemong sa 2017, [[:en:Cyril_Ramaphosa|Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho hlahlama Zuma jwalo ka mopresidente wa ANC [[:en:54th_National_Conference_of_the_African_National_Congress|Seboka sa ANC Nasrec, Johannesburg]].[[JZ Teko1#citenote-16|[16]]] Dikgwedi tse latelang ho ile ha bonwa kgatello e ntseng e hola ya hore Zuma a itokolle mosebetsing e le Mopresidente wa Afrika Borwa, e leng se ileng sa fella ka hore ANC e mo "hopotse" e le Mopresidente wa Afrika Borwa. Ho tobana le a [[:en:Motion_of_no_confidence|tshisinyo ya ho hloka tshepo]] ka palamenteng, Zuma o phatlaladitse ho itokolla mosebetsing ka la 14 Hlakola selemong sa 2018, mme a hlahlangwa ke Ramaphosa letsatsing le hlahlamang.[[JZ Teko1#citenote-nytresign-6|[6]]] Zuma o tobane le diphephetso tse kgolo tsa molao pele, nakong, le ka morao ho bopresidente ba hae. E ne e le yena [[:en:Jacob_Zuma_rape_trial|qoswa ka peto]]<nowiki/> ka selemo sa 2005, empa a lokollwa. O lwanne ntwa e telele ya molao ka diqoso tsa [[:en:Racketeering|ho qhekella]] le [[:en:Corruption|bobodu]], e bakwang ke kahlolo ya moeletsi wa hae wa litjhelete Schabir Shaik bakeng sa bobodu le [[:en:Fraud|bomenemene]]. Ka la 06 Mmesa selemong sa 2009, NPA e ile ya hlakola diqoso kgahlanong le Zuma, e bolela ho kena-kenana le dipolotiki, leha qeto eo e ile ya phephetswa ka katleho ke mekga ya kganyetso. Ka morao ho dintlafatso tse ngata tse tsheheditsweng ka ditjhelete ke mmuso ntlong ya hae ya mahaeng ho [[:en:Nkandla_(homestead)|Nkandla]], the [[:en:Public_Protector_(South_Africa)|Mosireletsi wa Setjhaba]] e fumane hore Zuma o ruile molemo ka mokgwa o sa nepahalang wa tshebediso ya tjhelete, le [[:en:Constitutional_Court_of_South_Africa|Lekgotla la Molao wa Motheo]] e ile ya tshwarwa ka ntswe-leng ka selemo sa 2016 [[:en:Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly|Economic Freedom Fighters v Sebui sa Lekgotla la Naha]] hore Zuma o hlolehile ho boloka molaotheo wa naha, e leng se ileng sa fella ka boipiletso ba hore a itokolle mosebetsing le boiteko bo hlōlehileng ba ho qosa lekgotla. [[:en:National_Assembly_of_South_Africa|Seboka sa Naha]]. Bopresidente ba Zuma bo lekanngwa hore bo jelletse moruo wa Afrika Borwa R1 trilione (e ka bang US$83 bilione).[[JZ Teko1#citenote-17|[17]]] O boetse a ameha ditlalehong tsa [[:en:State_capture|state capture]] ka setswalle sa hae le batho ba nang le tshusumetso le [[:en:Gupta_family|Lelapa la Gupta]]. O ile a pholoha mekgwa e mengata ya ho hloka tshepo, ka bobedi [[:en:Parliament_of_South_Africa|palamente]] le ka hare ho ANC. Ho tloha ka selemo sa 2018, [[:en:Zondo_Commission|Khomishene ya Zondo]]<nowiki/> e thehilweng ke Zuma nakong eo a ntse a fuputsa bobodu le bomenemene mmusong, mme Zuma ka boyena o bileditswe ho tla fana ka bopaki ka pela khomishene. Ha a ka a kgutlela dipatlisisong ka morao ho ho-ikhula ka letsatsi la bone la bopaki ba hae ka Phupu selemong sa 2019.[[JZ Teko1#citenote-18|[18]]] Ka la 29 Phuptjane selemong sa 2021, e bile mopresidente wa pele wa Afrika Borwa ho tloha pheletsong ya puso ya batho ba basweu ka selemo sa 1994 ho fumana kahlolo ya tjhankane.[[JZ Teko1#citenote-BBCNews-19|[19]]] Lekgotla la Molao wa Motheo le fane ka kahlolo ya dikgwedi tse 15 bakeng sa [[:en:Contempt_of_court|nyediso ya lekgotla]] ka morao hore Zuma a tlole taelo ya pejana ya lekgotla la ho kgutla le ho fana ka bopaki ka pela Khomishene ya Zondo.[[JZ Teko1#citenote-BBCNews-19|[19]]] Ka la 07 Phupu 2021, Zuma o ile a inehela sepoleseng mme a amohelwa ho [[:en:Estcourt|Estcourt]] Setsi sa Tlhabollo seterekeng sa habo sa [[:en:KwaZulu-Natal|KwaZulu-Natal]].[[JZ Teko1#citenote-20|[20]]] O ile a lokollwa ka la 05 Lwetse ka morao hore a fuwe [[:en:Medical_parole|parole ya bongaka]].[[JZ Teko1#citenote-:5-21|[21]]] Tabeng e fapaneng ya molao, ka selemo sa 2018 ho [[:en:High_Court_of_South_Africa|Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa]]<nowiki/> e tsheheditse qeto ya ho kgutlisetsa diqoso tsa bobodu kgahlanong le Zuma tse amanang le Tumellano ya dibetsa ya 1999. O qoswa ka qoso e le nngwe ya boshodu, diqoso tse pedi tsa bobodu, e le nngwe ya boshodu ba tjhelete, le tse leshome le metso e mmedi tsa bomenemene, tse bakwang ke kakaretso ya diitefo tse 783 ho Zuma tseo NPA e di qosang e le tjotjo ho tswa khamphaneng ya dibetsa ya Fora.[[:en:Thales_Group|Thales]].[[JZ Teko1#citenote-:7-22|[22]]] Zuma o ile a hana molato ka kgwedi ya Motsheanong selemong sa 2021. ==Bophelo ba bongoaneng le mosebetsi oa lipolotiki== Zuma o hlahetse ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkandla,_KwaZulu-Natal Nkandla], [https://en.wikipedia.org/wiki/Natal_Province Profinseng ea Natala] (hona joale ke karolo ea profinse ea [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu-Natal KwaZulu-Natal]),[[#citenote-24|[24]]] le ha e sa le ngoana hangata o ne a lula Natala le mathoko a [https://en.wikipedia.org/wiki/Durban Durban].[[#citenote-25|[25]]] Ntate oa hae Nobhekisisa e ne e le a [https://en.wikipedia.org/wiki/Policeman lepolesa], ea hlokahetseng ha Zuma a le lilemo li hlano,[[#citenote-26|[26]]] mme mmae Geinamazwi e ne e le mosebeletsi wa lapeng.[[#citenote-27|[27]]][[#citenote-:6-28|[28]]] Lebitso la hae le bohareng, Gedleyihlekisa, le bolela "ea bososelang ha a ntse a u ntša kotsi" ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Zulu_language Sezulu].[[#citenote-veconomist-29|[29]]] Ha aa ka a fumana thuto ea sekolo.[[#citenote-30|[30]]] O na le bonyane banab'abo ba bararo, Michael (o shoele 2021),[[#citenote-31|[31]]] Josefa,[[#citenote-32|[32]]] le Khanya,[[#citenote-33|[33]]] le bonyane ausi a le mong, Velephi (o hlokahetse ka 2019).[[#citenote-34|[34]]] Michael Zuma o ne a hiriloe ke Khumbula Property Services, e leng k'hamphani ea kaho, 'me ka 2011 a lumela hore o sebelisitse boemo ba lipolotiki ba moholoane oa hae Jacob ho fumana konteraka ea mmuso bakeng sa k'hamphani e le phapanyetsano bakeng sa lehae la hae Nkandla.[[#citenote-35|[35]]][[#citenote-36|[36]]] ===Ho koalloa teronkong le ho lelekoa naheng=== Zuma o ile a qala ho nka karolo khahlanong le[https://en.wikipedia.org/wiki/Apartheid apartheid] lipolotiki a sa le monyenyane, 'me a kopanela le [https://en.wikipedia.org/wiki/African_National_Congress African National Congress] (ANC) ka 1959. E bile setho se mafolofolo sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Umkhonto_we_Sizwe Umkhonto we Sizwe] ka 1962, lilemo tse peli ka mor'a hore ANC e thibeloe.[[#citenote-beresford-37|[37]]] Selemong seo, o ile a tšoaroa le sehlopha sa ba 45 ba thaothelang sesole haufi [https://en.wikipedia.org/wiki/Zeerust Zeerust] bophirima [https://en.wikipedia.org/wiki/Transvaal_Province Transvaal], hajoale e le karolo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/North_West_Province_(South_Africa) Porofense ya Bokone Bophirima].[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Kaha Zuma o ile a fumanoa a le molato oa ho rera ho liha 'muso oa apartheid, o ile a ahloleloa lilemo tse leshome chankaneng tseo a ileng a li sebeletsa. [https://en.wikipedia.org/wiki/Robben_Island Robben Island] ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Nelson_Mandela Nelson Mandela] le baetapele ba bang ba hlahelletseng ba ANC le bona ba neng ba le teronkong ka nako eo.[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Ha a ntse a le teronkong, Zuma o ne a [https://en.wikipedia.org/wiki/Referee_(association_football) moahloli] bakeng sa lipapali tsa bolo ea maoto tsa mokhatlo oa batšoaruoa, tse hlophisitsoeng ke sehlopha se busang sa batšoaruoa, [https://en.wikipedia.org/wiki/Makana_F.A. Makana FA][[#citenote-39|[39]]] Kamora ho lokolloa teronkong, Zuma o bile le seabo ho thehoeng bocha ha meaho ea sekhukhu ea ANC Natala.[[#citenote-anc-bio-11|[11]]] O ile a tloha Afrika Boroa ka lekhetlo la pele ka 1975, 'me o ne a lula Swaziland - moo a ileng a kopana teng [https://en.wikipedia.org/wiki/Thabo_Mbeki Thabo Mbeki] - mme a fihla Mozambique, moo a ileng a sebetsana le ho fihla ha batho ba likete ba neng ba batla koetliso ea sesole ka mor'a 1976. [https://en.wikipedia.org/wiki/Soweto_uprising Merusu ea Soweto]. O ile a ba setho se felletseng sa ANC[https://en.wikipedia.org/wiki/National_Executive_Committee_of_the_African_National_Congress Komiti ea Phethahatso ea Naha] ka 1977,[[#citenote-sahistory-38|[38]]] le setho sa Lekgotla la ANC la Politico-Sesole ha le ne le thehwa ka 1983.[[#citenote-trewhela-40|[40]]] E ne e boetse e le Motlatsi oa Moemeli e Moholo oa ANC Mozambique, mosebetsi oo a ileng a o sebetsa ho fihlela ha ho saena [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkomati_Accord Tumellano ea Nkomati] pakeng tsa mebuso ya Mozambique le Afrika Borwa ka 1984. Kamora ho saena Tumellano, o ile a kgethwa e le Moemedi e Moholo wa ANC Mozambique.[[#citenote-sahistory-38|[38]]]Ka Tshitwe 1986, mmuso wa Afrika Borwa o ile wa kopa balaodi ba Mozambique ho leleka ditho tse tsheletseng tsa ANC, ho kenyeletswa le Zuma. O ile a qobelloa ho tloha Mozambique ka Pherekhong 1987 mme a fallela ntlo-kholo ea ANC[https://en.wikipedia.org/wiki/Lusaka Lusaka], Zambia, moo a ileng a kgethwa ho ba Hlooho ya dibopeho tsa sekhukhu tsa ANC mme hang ka mora moo a kgethwa e le molaodi wa lefapha la bohlodi.[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Zuma e ne e boetse e le setho sa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa] (SACP);[[#citenote-beresford-37|[37]]] o ile a kena ka 1963, a sebeletsa ka nakoana ka mokha [https://en.wikipedia.org/wiki/Politburo Politiburo] ho tloha ka Mmesa 1989,[[#citenote-trewhela-40|[40]]] mme a tloha ka 1990.[[#citenote-41|[41]]] ===Kgutla botlamuweng=== Ha ANC e ne e thibetswe ka Hlakola 1990, Zuma e bile e mong wa baetapele ba pele ba ANC ba ho kgutlela Afrika Borwa (ka la 21 Hlakubele 1990).[[#citenote-:6-28|[28]]] ho qala ts'ebetso ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Negotiations_to_end_apartheid_in_South_Africa dipuisano].[[#citenote-anc-bio-11|[11]]] Hamorao selemong seo, o ile a ba teng a kgethwa a sa hanyetsoe jwalo ka Modulasetulo wa ANC e Borwa Natala. Zuma, eo e neng e le eena[https://en.wikipedia.org/wiki/Zulu_people Sezulu], o ile a tsebahala e le mofenyi ea ka sehloohong oa khotso Natala nakong ea merusu ea lipolotiki nakong ena, e neng e tobane le liqhoebeshano lipakeng tsa batšehetsi ba ANC le batšehetsi ba maZulu-nationalist.[[#citenote-42|[42]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Inkatha_Freedom_Party Inkatha Freedom Party] (IFP).[[#citenote-:6-28|[28]]] O boetse o tlotloa ka hore o atolositse setsi sa tšehetso sa MaZulu sa ANC Natala.[[#citenote-43|[43]]] Kopanong ya kgetho ya ANC ka Phupu 1991, Zuma o ile a kgethwa ho ba Motlatsi wa Mongodi-Kakaretso.[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Ho [https://en.wikipedia.org/wiki/1994_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 1994], Likhetho tsa pele tsa demokrasi Afrika Boroa, Zuma o ile a ema e le mokhethoa oa ANC bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Premier_(South_Africa) tonakgolo] ea profinse ea hae e ncha e thehiloeng, [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu_Natal KwaZulu-Natal].[[#citenote-sahistory-38|[38]]]ANC e tsoile matla likhethong, ha Mandela a khetheloa Mopresidente le Mbeki motlatsi oa hae, empa e ile ea lahleheloa ke KwaZulu-Natal ho IFP. Zuma o ile a[https://en.wikipedia.org/wiki/Member_of_the_Executive_Council Setho sa Lekhotla la Phethahatso] (MEC) bakeng sa Merero ya Moruo le Bohahlaudi KwaZulu-Natal.[[#citenote-anc-resignation-stmt-44|[44]]][[#citenote-45|[45]]] Ka Tshitwe 1994, o ile a kgethwa e le Modulasetulo wa ANC Porofenseng ya KwaZulu-Natal, le ho ANC. [https://en.wikipedia.org/wiki/49th_National_Conference_of_the_African_National_Congress 1994 seboka sa likhetho] ya eba Modulasetulo wa Naha, a otla [https://en.wikipedia.org/wiki/Pallo_Jordan Pallo Jordan] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeff_Radebe Jeff Radebe] ka tekanyo e kgolo.[[#citenote-:22-46|[46]]] O ile a tšoara maemo a mabeli ho fihlela ka 1997, a khethiloe hape e le Molula-setulo oa Porofense ka 1996.[[#citenote-sahistory-38|[38]]] ==Phahamela bopresidenteng== ===Motlatsi oa mopresidente=== Zuma o khethiloe ho ba Motlatsi oa Moporesidente oa ANC moketeng [https://en.wikipedia.org/wiki/50th_National_Conference_of_the_African_National_Congress Seboka sa Naha sa bo-50] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Mafikeng Mafikeng] ka Tshitwe 1997, mme kamora moo a kgethwa ho ba Motlatsi wa Moporesidente wa Aforika Borwa ka Phuptjane 1999, ho latela [https://en.wikipedia.org/wiki/1999_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 1999].[[#citenote-sahistory-38|[38]]] Ho sebetsa tlasa Mopresidente Mbeki ea sa tsoa khethoa, joalo ka Motlatsi oa Mopresidente Zuma e ne e le mokena-lipakeng ea ka sehloohong [https://en.wikipedia.org/wiki/Burundi Burundi] mokhoa oa khotso.[[#citenote-47|[47]]] Boemong bona, o ile a sebetsa le [https://en.wikipedia.org/wiki/President_of_Uganda Mopresidente oa Uganda] [https://en.wikipedia.org/wiki/Yoweri_Museveni Yoweri Museveni], eo e neng e le molula-setulo oa Great Lakes Regional Initiative, sehlopha sa bapresidente ba libaka ba okametseng tsamaiso ea khotso Burundi.[[#citenote-48|[48]]] Mbeki le Zuma ka bobeli ba ile ba khethoa hape ho [https://en.wikipedia.org/wiki/2004_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 2004], empa, ka la 14 Phuptjane 2005, Mbeki o ile a tlosa Zuma setulong sa hae sa Motlatsi oa Mopresidente, ka lebaka la liqoso tsa bobolu le bomenemene bo amanang le R30-bilione. [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Arms_Deal Tšebelisano ea Libetsa] eo mmuso o neng o e saenetse ka 1999, dikgwedi kamora ho thonngwa ha Zuma ho ba motlatsi wa mopresidente (sheba [[#Corruptioncharges|ka tlase]]).[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]] Zuma esale a ntse a etsoa lipatlisiso mabapi le taba ena ho tloha ka 2002 kapa pejana.[[#citenote-50|[50]]] ’me ho thunngoa ha hae ho ile ha latela kholiseho ea motsoalle oa hae [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik Schabir Shaik] ka liqoso tse amanang le litefo tsa bobolu tseo Shaik a li entseng ho Zuma.[[#citenote-51|[51]]] Mbeki o boleletse kopano e kopanetsweng ya [https://en.wikipedia.org/wiki/Parliament_of_South_Africa Paramente] hore "molemong wa Motlatsi wa Moporesidente ya hlomphehang, mmuso, tsamaiso e nyane ya demokrasi ya rona le naha ya rona, ho ka ba molemo ho lokolla mohlomphehi Jacob Zuma mesebetsing ya hae."[[#citenote-sacked-52|[52]]] Zuma le yena o ile a itokolla mosebetsing jwaloka Setho sa Palamente.[[#citenote-sacked-52|[52]]] Nakoana ka mor'a moo, the [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Prosecuting_Authority Bolaoli ba Naha ba Bochochisi] (NPA) e phatlalalitse maikemisetso a eona a ho kenya liqoso tsa semmuso tsa bobolu khahlanong le Zuma.[[#citenote-53|[53]]] Mohlahlami oa Zuma joalo ka Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Boroa e ne e le [https://en.wikipedia.org/wiki/Phumzile_Mlambo-Ngcuka Phumzile Mlambo-Ngcuka], mosali oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Bulelani_Ngcuka Bulelani Ngcuka], hlooho ea pele ea NPA. Mlambo-Ngcuka esale e le Letona la Liminerale le Matla ho tloha ka 1999.[https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_needed qotso e hlokahalang]] o ile a rohakoa phatlalatsa ho ba bangata[[https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_needed qotso e hlokahalang]] Likopano tsa ANC ka batšehetsi ba Zuma, ho kenyeletsoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Women%27s_Day Letsatsi la Basadi] ketsahalo ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Utrecht,_KwaZulu-Natal Utrecht], KwaZulu-Natal.[[#citenote-54|[54]]] ===Ho tuma ho tswelang pele=== Ha a ntse a sebetsa e le motlatsi oa mopresidente, Zuma o ile a thabela tšehetso e kholo likarolong tse ling tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing_politics lepheo le letshehadi] ea ANC, ho kenyeletsoa ba bangata ba [https://en.wikipedia.org/wiki/ANC_Youth_League ANC Youth League], the [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa] (SACP) le [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_South_African_Trade_Unions Congress of South African Trade Unions] (COSATU).[[#citenote-55|[55]]] Le hoja Zuma a ne a tobane le liqoso tsa bobolu, mekhatlo ena e ile ea lula e mo tšehetsa. Ho lelekoa ha Zuma ho ile ha hlalosoa ka litsela tse peli. Bashebelli ba bangata ba machabeng ba ile ba e thoholetsa e le sesupo se hlakileng sa hore mmuso oa Afrika Boroa o ikemiselitse ho felisa bobolu ka har'a maemo a eona. Ka lehlakoreng le lengKa letsoho, ba bang ka hare ho Afrika Boroa ba ne ba tsepamisitse maikutlo tabeng ea hore Zuma le Mbeki ba emetse mabatooa a fapaneng ka hare ho African National Congress. Batšehetsi ba bang ba lehlakore le letšehali ba ile ba bolela hore Mbeki le lepheo la hae le sekametseng mebaraka haholo ba ne ba rerile ho leleka Zuma ho tiisa puso ea bona ho ANC.[[#citenote-56|[56]]] Lebaka la Zuma le ile la bokella bongata bo boholo ba batšehetsi ka lekhetlo le leng le le leng la makhotla a hae a amanang le bobolu ka 2005. Ka letsatsi le leng la lekhotla, batšehetsi ba Zuma ba ile ba chesa likipa tse nang le setšoantšo sa Mbeki, e leng se ileng sa etsa hore ANC e nyatse; Zuma le balekane ba hae ba khothalelitse ho khutlela boitšoarong ba mekha bakeng sa likopano tse latelang. Letsatsing le hlahlamang la lekhotla ka Pulungoana, batšehetsi ba Zuma ba neng ba baloa ka likete ba ile ba bokana ho mo tšehetsa; o buile le letshwele la Durban ka Sezulu, a kgothatsa kopano ya mokga le ho bina pina ya ntwa ya mehleng ya kgethollo.[https://en.wikipedia.org/wiki/Umshini_wami Lethu Mshini Wami]ka mantsoe a fetolelang ka ho toba e le "ntlisetsa mochine oa ka" empa a utloisisoa e le sethunya sa mochini. Leetong la Mphalane bakeng sa Liki ea Bacha ea ANC libakeng tse ling ka har'a naha, Zuma le eena o ile a hlaba litlatse tsa matšoele a maholo. Le hoja matla a hae a lipolotiki bonyane a ne a ipapisitse le likamano tsa hae le lipolotiki tsa ka hare ho mekha, mohlahlobisisi e mong o ile a pheha khang ea hore botšepehi ba batšehetsi ba hae bo ka hlalosoa bo theiloe mokhoeng oa Mazulu mabapi le botšepehi le ho thusana.[[#citenote-57|[57]]] Ka lebaka la tshehetso ya hae hara dikarolo tsa mokga, Zuma o ile a dula e le motho ya matla dipolotiking, a bolokile maemo a phahameng ho ANC le kamora ho lelekoa ha hae e le motlatsi wa mopresidente wa naha. Sehlopha sa bahlahlobisisi ba lipolotiki se neng se kopane ka Pulungoana 2005 se ile sa lumellana hore ha a ka fumanoa a se na molato liqosong tsa bobolu tse qosoang khahlanong le eena, ho tla ba thata hore mokhethoa ofe kapa ofe ea nang le monyetla oa ANC a ka hlola Zuma peisong ea bopresidente ba naha ka 2009. Leha ho le joalo , bahlahlobisisi bana ba boetse ba botsa hore na Zuma e ne e le mokhethoa oa lepheo le letšehali la mofuta oo batšehetsi ba hae ba bangata ba bonahalang ba o batla, 'me ba hlokomela hore litšitiso tsa moruo oa lefats'e le oa naha tse thehileng bopresidente ba Mbeki li ke ke tsa fapana nakong e tlang ea mopresidente.[[#citenote-58|[58]]] ===Liqoso tsa peto=== Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Jacob_Zuma_rape_trial Nyeoe ea peto ea Jacob Zuma] Letšoele la batšehetsi le ba bohelehele ka ntle ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg_High_Court Lekhotla le Phahameng la Johannesburg]. Ka Tšitoe 2005, Zuma o ile a qosoa ka ho beta mosali ea lilemo li 31 ha hae. [https://en.wikipedia.org/wiki/Forest_Town,_Gauteng Forest Town, Gauteng]. Mohlaseluoa eo ho thoeng o ne a tsoa lelapeng le tummeng la ANC, morali oa mofu oa mohatelli oa Zuma, hape[https://en.wikipedia.org/wiki/AIDS AIDS] moitseki ya neng a tsejoa e le [https://en.wikipedia.org/wiki/HIV-positive HIV-positive]. Zuma o ile a hana liqoso tseo 'me a bolela hore thobalano e ne e le[https://en.wikipedia.org/wiki/Consensual_sex dumellana]. Le pele liqoso li hlahisoa, ha menyenyetsi mabapi le liqoso tsa peto e hlaha hamorao ka Pulungoana, litebello tsa Zuma tsa lipolotiki li ile tsa qala ho bonahala li mpefala. Boholo ba batšehetsi ba hae ba maemo a holimo ba lipolotiki ha baa ka ba araba liqoso tsena tse ncha ka tsela eo ba neng ba qosoa ka bobolu. Tsekongpele ho nyeoe ea peto, sehlopha sa batšehetsi ba hae ba likete-kete ba ile ba bokana haufi le lekhotla, ha sehlopha se senyenyane sa lihlopha tse khahlanong le peto se ntse se bontša lebitsong la motho ea qosoang ka peto.[[#citenote-59|[59]]] Joalokaha a entse nakong eohle ea nyeoe, Zuma a bina [https://en.wikipedia.org/wiki/Umshini_wami Lethu Mshini Wami] ("Ntlisetse ea ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Machine_gun sethunya sa mochini]") le letšoele, 'me babuelli ba Leki ea Bacha ea ANC le SACP Youth League ba ile ba tšehetsa Zuma.[[#citenote-60|[60]]] Ha nyeoe ea peto e ntse e tsoela pele, ho ile ha hlaha litlaleho tsa hore SACP e arohane haholo mabapi le mokhoa oa ho sebetsana le taba ea kamano ea Zuma le SACP le eena. Litho tse ngata tsa lephako la bacha la mokha li tšehelitse Zuma ha ba bang ka har'a SACP ba ne ba belaela ka bohlokoa ba ho tšehetsa motho ea itseng ho fapana le ho totobatsa melao-motheo ea puso.[[#citenote-61|[61]]][[#citenote-62|[62]]] Ho sa tsotellehe bofetoheli ba batšehetsi ba pele ba Zuma, batšehetsi ba bangata ba Zuma ba ile ba tsoela pele ho bokanela ka ntle ho lekhotla, ba tsosa nyatso ea lihlopha tse khahlanong le peto bakeng sa litlhaselo tsa kamehla tsa botšepehi le boemo ba boitšoaro ba moqosi oa Zuma, mahlapa a hlapaolang motsoalle ea haufi oa moqosi, esita le. ho betsa mosali e mong majoe ao letšoele le neng le nahana hore ke moqosi.[[#citenote-63|[63]]]Sehlopha sa ts'ireletso sa Zuma se hlahisitse bopaki bo amanang le nako e fetileng ea thobalano ea mosali, 'me sa tiisa hore thobalano e etsahetseng e ne e le tumellano. Mochochisi o ile a tiisa hore ho hloka khanyetso ha hae ho bakoa ke boemo ba ho tsieleha, le hore kamano ea bobeli e tšoana le ea banyalani ba 'ntate-morali'.[[#citenote-64|[64]]][[#citenote-65|[65]]] Nyeoe ena e ile ea boela ea tsosa khang ea lipolotiki ha Zuma, eo ka nako eo a neng a eteletse Lekhotla la Naha la AIDS, a lumela hore ha a ka a sebelisa khohlopo ha a etsa thobalano le mosali eo hona joale a mo qosang ka peto, leha a ne a tseba hore o na le HIV. O boletse ka lekhotleng hore o ile a hlapa kamora moo ho "fokotsa kotsi ea ho tšoaetsoa HIV". Polelo ena e ile ea nyatsuoa ke moahloli, litsebi tsa bophelo bo botle le baitseki ba AIDS. Letlapa le tumileng la metlae la Afrika Borwa,[https://en.wikipedia.org/wiki/Madam_%26_Eve Mofumahali & Eva], le ho tsebahala haholo [https://en.wikipedia.org/wiki/Political_cartoonist moetsi oa litšoantšo oa lipolotiki], [https://en.wikipedia.org/wiki/Zapiro Zapiro], ka makhetlo-khetlo ba ile ba hatella taba. Barupeli ba HIV ba hatelletse hore sena se keke sa etsa letho ho thibela[https://en.wikipedia.org/wiki/HIV_transmission Phetiso ea HIV].[[#citenote-66|[66]]] Ka la 8 Motšeanong 2006, lekhotla le ile la lokolla Zuma molatong oa peto, empa hape la nyatsa Zuma ka ho etsa thobalano e sa sireletsehang le mosali ea nang le HIV eo e neng e se molekane oa hae.[[#citenote-67|[67]]]MaAforika Borwa a mangata a ne a ipotsa hore na tsamaiso ya bona ya dipolotiki e tla hlaphohelwa jwang makgobong ao diteko tsa Zuma di a pepesitseng. A[https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail & Mohlokomeli] tlhahlobo e bone liketsahalo tsena e le tse tšoenyang haholo: Tšenyo ea lipolotiki e ke ke ea baloa, kaha mokhatlo o busang oa African National Congress hona joale ke mokhatlo o pepeneneng o arohaneng le o thekeselang. Sena se bile le[https://en.wikipedia.org/wiki/Domino_effect phello ea domino]ka Mokgatlo wa Makomonisi wa Afrika Borwa le Congress of South African Trade Unions, tse ileng tsa soahlamana le ho robeha ka lebaka la diqoso tse senyang kgahlanong le monna eo ba neng ba mo tsheheditse ka tjantjello jwaloka mopresidente ya latelang wa naha. Nyeoe e 'nile ea loanoa khahlano le mokokotlo oa ntoa e mahlonoko ea tlhahlamano lipakeng tsa Mbeki le Zuma. ... Tshehetso ya Mbeki ho ANC e fokotsehile, mme mokga o tshepehang o hanne ho amohela hore o tla tlotsa moetapele ... Empa le batshehetsi ba thata ba Zuma ba dumela ka lekunutu hore a keke a ba mopresidente jwale, ho sa natswe sephetho sa tsheko.[[#citenote-68|[68]]] Leha ho le joalo, [https://en.wikipedia.org/wiki/Business_Day_(South_Africa) Letsatsi la Khoebo]'s [https://en.wikipedia.org/wiki/Karima_Brown Karima Brown] bolelloa [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi] ka mor'a hore ho fanoe ka kahlolo ea nyeoe ea peto: Jacob Zuma o khutlile. Sena se hlahisa qaka e kgolo ho boetapele ba ANC. Joale Zuma o khutlela hae[https://en.wikipedia.org/wiki/Luthuli_House Ntlo ea Luthuli][HQ ea mokha oa ANC]. O tla batla ho khutlisetsoa setulong sa motlatsi oa mopresidente mme ba bang ba tla fumana ho le thata ho mo thibela … Ena ke tlholo e kholo mosebetsing oa lipolotiki oa Zuma.[[#citenote-69|[69]]] Tebello ea ho khutla ha Zuma e le mohanyetsi oa bopresidente e ile ea baka ngongoreho ho babeeletsi ba machaba. Mohlahlobisisi ea Ikemetseng o khothalelitse, "Tšabo ea ho bona Zuma le letšoele la hae ba hwantela ho[https://en.wikipedia.org/wiki/Union_Buildings Union Buildings] ho sebelisa lithunya tsa merathatha ho tšosa haholo-holo ho batho ba maemo a mahareng le bo-rakhoebo, ho latela lipatlisiso tsa morao tjena.”[[#citenote-70|[70]]] E le tšitiso ho boralitaba bo ferekaneng kamora nyeoe ea hae ea peto, Zuma o ile a kenya letoto la [https://en.wikipedia.org/wiki/Defamation nyeliso] melato ka 30 Phuptjane 2006 khahlano le mecha ea litaba e fapaneng ea Afrika Boroa bakeng sa ho phatlalatsa litaba tseo ho thweng li silafalitse boemo ba hae ba sechaba, ka mokhoa oa lipopae, litlhaloso, linepe le lipapiso. Mecha ea litaba e ileng ea hlaseloa e ne e[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Star_(South_Africa) Naleli] ka R20 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/Rapport_(newspaper) Tlaleho] ka R10 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/94.7_Highveld_Stereo Highveld Stereo] ka R6 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Citizen_(South_Africa) Moahi] ka R5 milione, ''Sontaha Letsatsi'' ka R5 milione, [https://en.wikipedia.org/wiki/Sunday_Independent_(South_Africa) Sontaha se Ikemetseng] ka R5 milione, le ''Lefatše la Sontaha'' bakeng sa R5 milione.[[#citenote-71|[71]]] Zuma o khethiloe oa pele [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservative_Party_(South_Africa) Mokha oa Conservative]Moemeli oa MP Jurg Prinsloo, hammoho le Wycliffe Mothuloe, ho sebetsana le seo a se bitsang "thakhiso ke boralitaba". Zuma o itse:[[#citenote-72|[72]]] Ka nako ea lilemo tse hlano motho oa ka o 'nile a hlaseloa ke mefuta eohle ea liqoso le innuendo, e phatlalatsoang ka mecha ea phatlalatso le litsela tse ling tsa tšusumetso ntle le liqoso tsena [[https://en.wikipedia.org/wiki/Sic sic]] lekoa. Ka hona ke hanetsoe tokelo ea ka ea molao oa motheo ea ho araba le ho itšireletsa. ===Khetho ea ho ba mopresidente oa ANC=== Zuma le mosali oa hae oa bobeli [https://en.wikipedia.org/wiki/Nompumelelo_Ntuli_Zuma Nompumelelo Ntuli] ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Barack_Obama Barack Obama] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Michelle_Obama Michelle Obama] New York, 2009 Ho latela moetlo oa mokha, joalo ka motlatsi oa mopresidente oa ANC, Zuma o ne a se a ntse a le mocheng oa ho hlahlama Mbeki. Leha ho le joalo Mbeki o ile a batla nako ea boraro joalo ka mopresidente oa ANC, leha Molaotheo oa Afrika Boroa o ka be o sa ka oa mo lumella nako ea boraro joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa. Mekhatlo ea mekha e ile ea tšoara likopano tsa bona tsa mabitso ka Mphalane le Pulungoana 2007, moo Zuma a neng a bonahala a ratoa setulong sa Moporesidente oa ANC, 'me, ho bolela, Mopresidente oa Afrika Boroa ka 2009.[[#citenote-73|[73]]][[#citenote-74|[74]]][[#citenote-75|[75]]] Ka Mopresidente oa mehleng oa ANC- le oa Afrika Boroa Thabo Mbeki e le bohanyetsi ba hae, Zuma o khethiloe e le Mopresidente oa ANC ka la 18 Tšitoe 2007 ka likhetho tse 2,329, ho feta likhetho tse 1,505 tsa Mbeki.[[#citenote-76|[76]]] Ka la 28 Tšitoe 2007, NPA e ile ea fa Zuma qoso ea hore a qosoe Lekhotleng le Phahameng la Linyeoe ka liqoso tse fapaneng tsa bomenemene, bosholu ba chelete, bobolu le bomenemene.[[#citenote-77|[77]]] Zuma o khethiloe hape e le moetapele oa ANC ho [https://en.wikipedia.org/wiki/53rd_National_Conference_of_the_African_National_Congress Seboka sa ANC Manguang] ka la 18 Tšitoe 2012, a hlola mohanyetsi le Motlatsi oa Mopresidente [https://en.wikipedia.org/wiki/Kgalema_Motlanthe Kgalema Motlanthe] ka bongata bo boholo.[[#citenote-cp-78|[78]]] ==Mopresidente oa Afrika Boroa (2009–2018)== Mopresidente oa Argentina [https://en.wikipedia.org/wiki/Cristina_Fernández Cristina Fernandez] le Mopresidente Zuma wa Afrika Borwa dipuisanong Zuma ho la Moscow ho keteka lilemo tse 70 tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/2015_Moscow_Victory_Day_Parade qetellong ea Ntoa ea II ea Lefatše], 9 May 2015 Ka Loetse 2008, ho putlama ha likamano lipakeng tsa ANC e busang le mokhethoa oa eona oa mopresidente, Thabo Mbeki, ho ile ha fihla sehlohlolong, ka qeto ea NEC ea ANC ea ho khutlisa Mbeki.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]]Mbeki o ile a khetha ho se phephetse qeto ena mme a itokolla mosebetsing joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa. ANC e phatlalalitse hore motlatsi oa mopresidente oa mokha,[https://en.wikipedia.org/wiki/Kgalema_Motlanthe Kgalema Motlanthe], e ne e tla ba mopresidente ho fihlela [https://en.wikipedia.org/wiki/2009_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 2009], ka mor'a moo ho ne ho reretsoe hore Zuma e be mopresidente.[[#citenote-mbeki-r-79|[79]]][[#citenote-80|[80]]] Zuma o phatlalalitse hore a ka khetha ho sebetsa nako e le 'ngoe feela e le mopresidente.[[#citenote-81|[81]]] ANC e hapile likhetho tsa naha ka la 6 Mots'eanong 2009 mme Zuma o hlapantsoe joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa ka la 9 Motšeanong 2009.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]] ===Ho lokolloa ha Shaik ka parole=== Ka March 2009, [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik Schabir Shaik]o ile a lokolloa teronkong likhoeli tse 28 feela nakong ea kahlolo ea hae ea lilemo tse leshome le metso e mehlano. O ne a fuoe parole ea bongaka, mohau o neng o reretsoe feela batho ba kulelang lefu, ho sa tsotellehe maikutlo a lingaka tsa hae a hore o ne a ntse a phela hantle ’me a lokolohile bakeng sa ho tsoa sepetlele. Likhopolo tsa boralitaba li ne li bolela hore e kanna eaba Zuma o bile le seabo tokollong, empa 'muelli oa Mopresidente oa ANC o ile a hana ka tieo. Leha ho le joalo, matsatsi a seng makae pele ho moo, o ne a boletse phatlalatsa hore, joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa, o tla netefatsa hore Shaik oa lokolloa.[[#citenote-82|[82]]] Leha ho le jwalo, ha diphephetso tsa molao tse amanang le Tumellano ya Dibetsa di ntse di tswela pele, dipatlisiso di bontshitse hore, ho tloha ka Phuptjane 2009, ho feta halofo ya maAforika Borwa a dumela hore Moporesidente Jacob Zuma o etsa mosebetsi o motle. Liphuputso, tse entsoeng ke TNS Research Studies halofong ea ho qetela ea Phuptjane 2009, li senotse hore maemo a tumello ea Zuma a ntse a ntlafala butle-butle. Hoo e ka bang 57% ea batho bao ho buisanoeng le bona ba itse ba nahana hore Zuma ke moetapele ea nang le bokhoni - sena se nyolohile ka 3% ho tloha ka Mmesa 2009 ha mopresidente a ne a hlomamisoa. Ka Pulungoana 2008, likhoeli tse seng kae ka mor'a hore Mbeki a khutlisetsoe hape le ha Zuma a tobane le liqoso tsa boqhekanyetsi, ke 36% feela ea maAforika Boroa a neng a le ntle ka eena.[[#citenote-83|[83]]] ===Kgetho ya Ngcobo jwaloka Moahlodi e Moholo=== Ka la 6 Phato 2009, Zuma o ile a khetha [https://en.wikipedia.org/wiki/Sandile_Ngcobo Sandile Ngcobo] joalo ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Chief_Justice_of_South_Africa Moahloli e Moholo oa Afrika Boroa],[[#citenote-84|[84]]] ho fumana nyatso ho tsoa ho lihlopha tse nne tsa bohanyetsi.[[#citenote-85|[85]]]Ka la 1 Mphalane 2009, kopano e ile ea tiisoa. Democratic Alliance, Congress of the People, Inkatha Freedom Party le Independent Democrats ba ile ba qosa Zuma ka ho hloleha ho buisana ka nepo pele ho khetho ea hae ea Ngcobo. Bohanyetsi bo khothalelitse Zuma ho qala ts'ebetso ho tloha qalong ba re ba ka khetha Motlatsi oa Moahloli e Moholo oa hajoale[https://en.wikipedia.org/wiki/Dikgang_Moseneke Dikgang Moseneke] bakeng sa poso.[[#citenote-86|[86]]] ===Ho hloleha ho hlahisa thepa=== E le Mopresidente oa Afrika Boroa, Zuma o ne a hlokoa hore a phatlalatse lithahasello tsa hae tsa lichelete nakong ea matsatsi a 60 ka mor'a ho nka mosebetsi. Empa, ho tloha ka March 2010, o ne a hlōlehile ho etsa joalo, likhoeli tse robong ka mor'a ho nka setulo. Sena se ile sa lebisa ho boipiletso ba hore a etse joalo ke mekha ea bohanyetsi le molekane oa selekane sa ANC COSATU.[[#citenote-87|[87]]]'Muelli oa ANC Brian Sokutu o boletse hore Zuma o thehile "nyeoe e ikhethileng" ka lebaka la "lelapa la hae le leholo", le etsang hore ho be thata ho phatlalatsa thepa ea hae. Hamorao ANC e ile ea ikarola ho polelo ena.[[#citenote-88|[88]]] Zuma o ile a senola litabatabelo tsa hae nakoana kamora moo.[[#citenote-89|[89]]] ===Lefu la Nelson Mandela=== Zuma o tsebisitse semmuso lefu la Nelson Mandela, mopresidente wa pele ya kgethilweng ka demokrasi Afrika Borwa, kopanong ya boraditaba ka la 5 Tshitwe 2013.[[#citenote-90|[90]]][[#citenote-91|[91]]] Zuma o ile a rorisoa le ho makatsoa ke letšoele le neng le le tšebeletsong ea sehopotso sa Nelson Mandela.[[#citenote-92|[92]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Al_Jazeera Al Jazeera] "Ho maAforika Borwa a mangata, Zuma o emetse tse ding tsa makhabane a naha a sa rateheng haholo. Ba nka mopresidente oa bona ea nang le mefokolo e tebileng le 'muso o tsietsang,' me ba honotha menahano e lefifi ka boemo bo hlolehang le boemo bo hlephileng. [https://en.wikipedia.org/wiki/Banana_republic banana republic]."[[#citenote-93|[93]]] ===Nako ea bobeli=== [https://en.wikipedia.org/wiki/BRICS BRICS] baetapele ho [https://en.wikipedia.org/wiki/2014_G-20_Brisbane_summit Seboka sa G-20] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Brisbane Brisbane], Australia, la 15 Pulungoana 2014 Ka la 18 Pherekhong 2014, ho ile ha tlalehoa hore Zuma ke eena feela mokhethoa oa ANC likhethong tse tlang tsa naha. Ho ile ha tlalehoa hore, le hoja ho ne ho e-na le maikutlo a fapaneng ka lebaka la likhang tse mo potolohileng, ANC e ne e "kopane ka mor'a Zuma" 'me e ne e ke ke ea hlahisa mokhethoa e mong oa bopresidente likhethong tse tlang tsa naha. Motlatsi oa Mongoli Kakaretso oa ANC[https://en.wikipedia.org/wiki/Jessie_Duarte Jessie Duarte] "Leano ke hore mopresidente oa ANC ke mokhethoa kamehla. Ha re na mokhethoa e mong hape ha ho na ho ba le mokhethoa e mong. A re hlakiseng."[[#citenote-94|[94]]] Ka la 26 Pherekhong 2014, ho ile ha tlalehoa hore bonyane baetapele ba bane ho ba 11 ba lebatooa la ANC KwaZulu-Natal ba tiisitse boteng ba "qeto" e nkuoeng ea ho atamela Zuma ho mo kopa hore a se ke a emela nako ea bobeli e le mopresidente oa naha. Qeto e tlalehoa e ile ea ipha matla ka Pulungoana 2013 ha ANC e ne e itokisetsa seboka sa lenane la naha, leha ho le joalo, e ile ea "lahleha" kamora lefu la Nelson Mandela.[[#citenote-95|[95]]] Ka la 21 Mphalane 2014, ho latela [https://en.wikipedia.org/wiki/2014_South_African_general_election Likhetho tse akaretsang tsa 2014], moo ANC e bolokileng bongata ba bona, Zuma o khethiloe nako ea bobeli e le mopresidente ke Lekhotla la Naha.[[#citenote-96|[96]]] Sehlopha sa lipatlisiso [https://en.wikipedia.org/wiki/Ipsos IPSOS] ka karolo e 'ngoe e lebohile bopresidente ba Jacob Zuma ka ho phahama ha [https://en.wikipedia.org/wiki/Populism populism] Afrika Boroa.[[#citenote-97|[97]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Nedbank Nedbank], e leng e 'ngoe ea libanka tse kholo ka ho fetisisa Afrika Boroa, e hakanya hore liqeto tse fosahetseng tsa maano, tsamaiso e mpe, le bobodu nakong ya sehla sa bobedi sa Zuma se jeleng moruo wa Aforika Borwa R470 bilione (US$33.7 bilione).[[#citenote-98|[98]]] ===Leano la kantle ho naha=== Zuma le Tonakholo ea India [https://en.wikipedia.org/wiki/Narendra_Modi Narendra Modi] Afrika Boroa, 8 Phupu 2016 Zuma o ile a thoholetsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Bashar_al-Assad Bashar al-Assad] ka ho hapa ea [https://en.wikipedia.org/wiki/2014_Syrian_presidential_election Likhetho tsa mopresidente oa Syria tsa 2014].[[#citenote-99|[99]]] Ka 2015, Zuma o ile a bolela hore [https://en.wikipedia.org/wiki/European_migrant_crisis ho tloha Libya] e ne e bakiloe ke [https://en.wikipedia.org/wiki/2011_military_intervention_in_Libya Ho kenella sesoleng sa NATO], e amohetsoeng ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Barack_Obama Barack Obama] le [https://en.wikipedia.org/wiki/David_Cameron David Cameron], ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Libyan_Crisis_(2011–present) ntoa ea lehae Libya] ka 2011.[[#citenote-100|[100]]] ===Boikutlo ba lipolotiki le moruo=== [https://en.wikipedia.org/wiki/Barack_Obama Obama], [https://en.wikipedia.org/wiki/David_Cameron Cameron], le Zuma a bua sebokeng sa African Outreach Zuma o itlhalositse e le motho oa socialist[[#citenote-mcgreal-101|[101]]] mme ya eba mopresidente ka tshehetso ya a [https://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing Lepheo le letshehadi] kopanelo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Trade_union mekhatlo ea basebetsi] le ea [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa], hammoho le Liki ea Basali ea ANC le Liki ea Bacha ea ANC.[[#citenote-mcgreal-101|[101]]][[#citenote-102|[102]]] Leha ho le joalo, [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi] (UK) e boetse e tlalehile hore Zuma o lekile "ho tiisetsa bo-ramatsete ba kantle hore lithahasello tsa bona li tla sireletsoa".[[#citenote-mcgreal-101|[101]]] ===Zuma le Zimbabwe=== African National Congress, eo Zuma e neng e le mopresidente oa eona, ho ea ka nalane e nkile qeto ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe_African_National_Union_–_Patriotic_Front ZANU-PF]mokha molekane wa tlhaho, ya hlahileng ka lebaka la ntwa kgahlanong le puso ya batho ba basweu ba seng bakae. Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa Thabo Mbeki o ne a e-s'o ka a nyatsa maano a Mugabe phatlalatsa - a khetha "puisano e khutsitseng" ho e-na le "dipuisano ea megaphone", nako ea hae bakeng sa nyatso e matla ea Bophirimela ea boeta-pele ba Mugabe.[[#citenote-103|[103]]][[#citenote-104|[104]]] Leha ho le joalo, le letšehali la mokha le mekhatlo e eketsehileng ea mokha o kang oa [https://en.wikipedia.org/wiki/ANC_Youth_League ANC Youth League], the [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa] le ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_South_African_Trade_Unions Congress of South African Trade Unions] (COSATU) e khothalelitse hore ho be le maikutlo a thata ka Zimbabwe.[[#citenote-105|[105]]][[#citenote-106|[106]]] Boemo ba Zuma ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe Zimbabwe]e ne e tsoakane. Puisanong ea 2006 le makasine ea Jeremane[https://en.wikipedia.org/wiki/Der_Spiegel Der Spiegel], o ile a bontša maikutlo a kutloelo-bohloko ho Mugabe, a re "Maeurope hangata a hlokomoloha taba ea hore Mugabe o tumme haholo har'a Maafrika. Mahlong a bona, o file batho ba batšo naha ea bona morao ka mor'a lilemo tse makholo tsa bokolone." O ile a tsoela pele: "Batho baa mo rata, joale re ka mo nyatsa joang? Batho ba bangata Afrika ba lumela hore ho na le karolo ea khethollo ea morabe e nyatsang Mugabe ea Europe le Amerika. Batho ba limilione ba batšo ba shoele Angola, Rephabliki ea Congo le Rwanda. Makhooa a ile a lahleheloa ke bophelo ba bona Zimbabwe, ka bomalimabe, 'me Bophirimela bo se bo khelohile."[[#citenote-107|[107]]] Leha ho le joalo, ka Tšitoe 2007, o ne a hlakile ho nyatsa boetapele ba Zimbabwe, a ntse a hlalosa leano la hae ho fapana le la Mbeki: Ho utloisa bohloko le ho feta hore baeta-pele ba bang ba lefatše ba bonang khatello ba etsa eka ha e etsahale, kapa ba feteletsa litaba. Ha histori e qetella e sebetsana le bahatelli, ba ileng ba ema le ho shebella le bona ba lokela ho jara liphello. Tšobotsi e hlabisang lihlong ea lefatše la kajeno ke ho furalla ho hloka toka le ho hlokomoloha mathata a ba bang.[[#citenote-108|[108]]] Zuma o ile a nyatsa Mbeki, a mo qosa ka hore ha a na mamello [https://en.wikipedia.org/wiki/Dictator bahatelli].[[#citenote-109|[109]]] Ho latela khang [https://en.wikipedia.org/wiki/2008_Zimbabwean_general_election likhetho Zimbabwe ka la 29 Hlakubele 2008], o ile a nyatsa mokhoa oa likhetho Zimbabwe[[#citenote-110|[110]]] e bua ka tieho ea sephetho e le "khoeno".[[#citenote-111|[111]]] Sebokeng sa boralitaba ka la 24 Phuptjane, o ile a tiisa: "Re ke ke ra lumellana le ZANU-PF. Re ke ke ra lumellana le bona ka litekanyetso. Re ile ra loanela tokelo ea batho ea ho khetha, re loanela demokrasi."[[#citenote-112|[112]]] Sejong sa ANC ka Phupu, o ile a khalemela Mugabe ka ho hana ho theoha setulong.[[#citenote-113|[113]]] ===Liphuputso tsa lehae la Nkandla le Mosireletsi oa Sechaba=== Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkandla_(homestead) Nkandla (homestead)] Zuma le mosali oa hae oa bone, Thobeka Madiba-Zuma, nakong ea ketelo ea toropo ea Iran ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Isfahan Isfahan] Kamora hore Zuma e be mopresidente, lehae la hae la poraefete Nkandla mahaeng a KwaZulu-Natal le ile la ntlafatsoa haholo ke mmuso. Ka Pulungoana 2013 mekha ea bohanyetsi e ile ea qosa Zuma ka hore o sebelisitse chelete ea balefalekhetho eseng feela bakeng sa ntlafatso ea ts'ireletso, empa hape le litlatsetso le ntlafatso ea lehae la hae.[[#citenote-mail-114|[114]]][[#citenote-guard-115|[115]]]Zuma o arabile paramenteng hore ha a tsebe boholo ba mosebetsi, empa o ile a lumela hore ho etsoe liphuputso tse peli, e 'ngoe e le ho batlisisa ho nyoloha ha eona, ha e 'ngoe e le ho fumana hore na ho na le tlōlo efe ea melao ea tšebeliso ea chelete ea paramente. Tlaleho ea Mosireletsi oa Sechaba "Secure in Comfort" e fumane hore Zuma le lelapa la hae ba ruile molemo o sa lokelang ho tsoa lintlafatsong, hore letamo la ho sesa (leo ho thoeng ke "fire pool"), amphitheatre, lesaka la likhomo le likhoho e ne e se likarolo tsa ts'ireletso, 'me. hore Zuma o tlotse molao oa melao ea boitšoaro 'me ha a ka a botsa "lipotso mabapi le boholo, litšenyehelo le bokhoni ba morero oa Nkandla."[[#citenote-116|[116]]]Kamora ditlaleho tse qothisanang lehlokoa le Sepolesa sa Lefapha la Dipatlisiso tse Ikgethileng le komiti ya nakwana ya palamente e lekile ho lokolla Zuma, mekga ya kganyetso e ile ya ya Lekgotleng la Molao wa Motheo ho fumana hore na tlaleho ya Mosireletsi wa Setjhaba e tlama. Nakoana pele ho nyeoe ea Lekhotla la Molao oa Motheo ka Hlakola 2016, liakhente tsa Zuma li ile tsa hlokomela hore liphetho tsa Mosireletsi oa Setjhaba li tlama mme ba re Zuma o se a itokiseditse ho lefa karolo ya ditjeho tsa ntlafatso.[[#citenote-117|[117]]] Ka la 31 Hlakubele 2016, Lekhotla la Molao oa Motheo le ile la fana ka kahlolo e le 'ngoe ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly Economic Freedom Fighters v Sebui sa Lekhotla la Naha]'' le Ba bang'' a bolela hore tlaleho ea Mosireletsi oa Sechaba e tlama le hore Zuma le [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Assembly_of_South_Africa Seboka sa Naha]e ne e hlōlehile ho tšehetsa molao-motheo oa naha. Lekhotla le laetse Lefapha la Lichelete la Naha ho fumana chelete eo Zuma a tlamehang ho e lefa mme la laela Zuma ho etsa joalo nakong ea matsatsi a 45 kamora tumello ea lekhotla la tlaleho ea Lefapha la Lichelete la Naha.[[#citenote-118|[118]]] Ka nako ea kahlolo hang-hang. [https://en.wikipedia.org/wiki/Julius_Malema Julius Malema] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Mmusi_Maimane Mmusi Maimane], baetapele ba baqosi ba babeli ba hlotseng nyeoeng ena, ba ile ba kopa Zuma hore a theohe setulong.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [47][48][49]]Leha ho le joalo, Zuma o ne a batla ho nyenyefatsa kahlolo. Phatlalatsong ea boralitaba mantsiboeeng a latelang, o ile a re o amohetse kahlolo 'me o ne a lula a amohela litlaleho tsa Mosireletsi oa Sechaba hore lia tlama, mme a hlokomela hore Lekhotla le fumane hore o na le tokelo ea ho theha ts'ebetso ea lipatlisiso tse tšoanang mme o sebelitse "botšepehi" le " tumelo e ntle".[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [50]] Bahlalosi ba molao ba ile ba nyatsa liqoso tsena e le litlhaloso tse mpe tsa kahlolo.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [51][52]] Ba supile hore ho ne ho ka se be joalo, joalo ka ha Zuma a boletse, hore o ne a mpa a amohela [https://en.wikipedia.org/wiki/High_Court_of_South_Africa Lekhotla le Phahameng]'s katamelo ea matla a Mosireletsi oa Sechaba ho eona ''DA v SABC'' kahlolo, hobane seo se ile sa fanoa ka libeke tse tšeletseng ''kamora'' Zuma o bontšitse boikemisetso ba hae ba ho se ikobele tlaleho ea hae.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [43]] Bahlalosi le bona ba ile ba nyatsa polelo ya Kantoro ya Mopresidente[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [53][54]] hore Lekhotla ha le e-s'o fumane Zuma a tlotse ofisi ea hae, kaha seo e ne e le sephetho se hlakileng sa kahlolo.[https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters_v_Speaker_of_the_National_Assembly [55][56]] Empa ANC e ile ya tswelapele ho tshehetsa Zuma. The[https://en.wikipedia.org/wiki/ANC_Women%27s_League ANC Women's League] e ntšitse polelo ka mor'a lihora tse ngata ka mor'a kahlolo e reng tumelo ea eona ho Zuma "e lula e sa sisinyeha".[[#citenote-119|[119]]][[#citenote-120|[120]]] Mongoli-Kakaretso [https://en.wikipedia.org/wiki/Gwede_Mantashe Gwede Mantashe], ha a bua lebitsong la ba ipitsang Top Six, o itse o "amohetse" polelo ea ts'oarelo ea Zuma empa meipiletso ea hore a qosoe "e feteletsoe".[[#citenote-121|[121]]][[#citenote-122|[122]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Chief_Whip Chief Whip] [https://en.wikipedia.org/wiki/Jackson_Mthembu Jackson Mthembu] mme Motlatsi wa Letona la Toka John Jeffery ba ile ba nka maikutlo a hore, leha Zuma a tlotse Molaotheo, tlolo eo e ne e se "ntho e tebileng".[[#citenote-123|[123]]][[#citenote-:2-124|[124]]] Boikemisetso ba ho qosa litho tsa MP tsa bohanyetsi ka la 5 Mmesa 2016 bo hlotsoe ka likhetho tse fetang 120.[[#citenote-:2-124|[124]]] Ba bang ba ile ba makala hore le bahanyetsi ba Zuma ka hare ho ANC ba rata [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Pravin_Gordhan Pravin Gordhan] ba ne ba voutile kgahlano le tshisinyo.[[#citenote-:4-125|[125]]][[#citenote-126|[126]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_the_People_(South_African_political_party) Congress of the People], mokha oa bohanyetsi, o itse o tla hana tšebetso ea paramente ka lebaka la ho hloleha ha Lekhotla la Naha ho phethahatsa kahlolo ea Lekhotla.[[#citenote-127|[127]]] Zuma le [https://en.wikipedia.org/wiki/Narendra_Modi Narendra Modi] Sebokeng sa kgwebo sa India le Afrika Borwa Pretoria, 2016 Leha ho le joalo, bahlahlobisisi ba bangata ba boletse hore kahlolo e ka ba kotsi e mpe ho Zuma, leha lintoa tsa makhotla ka har'a ANC e tla ba qeto ea ho qetela.[[#citenote-:3-128|[128]]][[#citenote-129|[129]]][[#citenote-130|[130]]] E mong o ile a fana ka maikutlo a hore litho tse matla tsa ANC li lahlehetsoe ke tšepo ho Zuma 'me li ka' na tsa nka khato ea ho mo leleka ka nako e loketseng.[[#citenote-:4-125|[125]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Communist_Party Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa], karolo ea Zuma ka boeena [https://en.wikipedia.org/wiki/Tripartite_Alliance Selekane sa Boraro-bo-bong], o ne a ntse a belaela ka ho lekana ha karabelo ea hae kahlolong.[[#citenote-131|[131]]] Litho tse ling tsa ANC li ile tsa khalemela Zuma ha a hlaha ka mor'a moo.[[#citenote-132|[132]]] Le litho tse 'maloa tse hlahelletseng tsa mekhatlo ea sechaba le batho ba mehleng ba ANC, ho kenyeletsoa [https://en.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Kathrada Ahmed Kathrada], [https://en.wikipedia.org/wiki/Ronnie_Kasrils Ronnie Kasrils], [https://en.wikipedia.org/wiki/Trevor_Manuel Trevor Manuel], [https://en.wikipedia.org/wiki/Cheryl_Carolus Cheryl Carolus], le moahloli ea phomotseng oa Lekhotla la Molao oa Motheo [https://en.wikipedia.org/wiki/Zak_Yacoob Zak Jacob], o kopile hore Zuma a itokolle mosebetsing,[[#citenote-133|[133]]][[#citenote-134|[134]]][[#citenote-135|[135]]][[#citenote-136|[136]]] ho baka tsitsipano ho tsoa ho balekane ba itseng ba Zuma.[[#citenote-137|[137]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Council_of_Churches Lekgotla la Dikereke la Aforika Borwa] a etsa se tšoanang, a re Zuma "o lahlehetsoe ke matla 'ohle a boitšoaro".[[#citenote-138|[138]]][[#citenote-:8-139|[139]]] ANC ea Gauteng, e etelletsoeng pele ke mohlahlobisisi oa Zuma ea tsebahalang [https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Mashatile Paul Mashatile], o ile a etsa qeto ka molao hore Zuma o tlameha ho itokolla mosebetsing;[[#citenote-140|[140]]][[#citenote-141|[141]]] lipelaelo li ile tsa hlahisoa ka boetapele ba Zuma le ka har'a liqhobosheane tsa hae tsa setso joalo ka tsa ANC [https://en.wikipedia.org/wiki/Limpopo Limpopo] makala;[[#citenote-142|[142]]] mme memorandamo ya ka hare ya ANC e rometsweng ke bahlabani ba mokga ho Top Six ho thweng e ne e batla hore Zuma a tloswe le ho mo bapisa le lehloyo. [https://en.wikipedia.org/wiki/Apartheid apartheid]- mehla [https://en.wikipedia.org/wiki/State_President_of_South_Africa Mopresidente] [https://en.wikipedia.org/wiki/P._W._Botha PW Botha].[[#citenote-:8-139|[139]]] Qetellong, litho tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta], bao ho nahanoang hore ke balekane ba nako e telele ba Zuma le batšehetsi ba bohlokoa ba lichelete, ba ile ba itokolla k'hamphaning ea bona e kholo 'me ba baleha Afrika Boroa bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Dubai Dubai] bekeng e hlahlamang kahlolo - e siea Zuma, ho ea ka maikutlo a bahlahlobisisi ba bang, a le tlokotsing e feteletseng.[[#citenote-143|[143]]][[#citenote-144|[144]]] Ka lebaka la lintlafatso tsena, Malema o itse ke nako ea ho “robetsa hlooho ea noha”.[[#citenote-145|[145]]] Ka la 12 Mmesa 2016, [https://en.wikipedia.org/wiki/Max_du_Preez Max du Preez] e itse potso ea bohlokoa, "ha joale tekano ea matla e fetohile e ke keng ea fetoloa khahlanong le Zuma", e ne e le mokhoa oa ho etsa bonnete ba hore o tsoa ka mokhoa o laoloang - le o se nang mabifi.[[#citenote-146|[146]]] ===Kamano ea lelapa la Gupta=== Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta] Letlapa la boipelaetso le bonts'ang Atul Gupta le jereng ke litho tse peli tsa EFF ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Zuma_Must_Fall Zuma o tlameha ho oa] boipelaetso ho Cape Town, 2017 Kamano e haufi ea Zuma le eo ho thoeng e senyehile le lelapa la Gupta e bile mohloli o moholo oa ho se khotsofale ka har'a mokha oa hae ka bobeli.[[#citenote-rdmAllies-147|[147]]] – ANC – le setjhaba sa Afrika Borwa.[[#citenote-Symbol-148|[148]]][[#citenote-bbcGupta-149|[149]]][[#citenote-DMgupta-150|[150]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Portmanteau portmanteau] "'''''Zupta'''''", motsoako oa "Z" ho tsoa ho "Zuma" le "upta" ho tsoa ho "Gupta", e qalileng ho qaptjoa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Economic_Freedom_Fighters Bahlabani ba Tokoloho ea Moruo] puong ya boemo ba naha ya mopresidente wa Afrika Borwa ya 2016 ha ba ne ba sitisa ketsahalo eo ka ho bina kgafetsa "Zupta must fall" ho hlahisa ho se kgotsofale ha bona kamanong ena.[[#citenote-New24Zupta-151|[151]]][[#citenote-bdayZupta-152|[152]]] Mekha ea bohanyetsi ea Afrika Boroa e entse boipelaetso ba "[https://en.wikipedia.org/wiki/State_capture State Capture]"Ho latela liqoso tsa hore bo-Gupta, ba boleloang ba le haufi le Mopresidente Jacob Zuma, lelapa la hae le baetapele ba bang ba ANC, ba ipehile boemong ba hore ba ka fana ka maemo a Kabinete le ho susumetsa tsamaiso ea 'muso.[[#citenote-N24statecapture-153|[153]]] Liqoso tsena li entsoe ho latela tšenolo ea Motlatsi oa Letona la Lichelete Mcebisi Jonas le Mopalamente oa mehleng [https://en.wikipedia.org/wiki/Vytjie_Mentor Vytjie Mentor] hore ba ne ba fuwe maemo a Kabinete ke ba ha Gupta lapeng la lelapa leo le Saxonwold, Johannesburg.[[#citenote-N24zumarelationship-154|[154]]] ===Ho lelekoa Nhlanhla Nene=== Ka la 9 Tshitwe 2015, Moporesidente Jacob Zuma o ile a fana ka polelo e nkelang Letona la Ditjhelete sebaka [https://en.wikipedia.org/wiki/Nhlanhla_Nene Nhlanhla Nene] le tse sa tsejoeng hanyane [https://en.wikipedia.org/wiki/David_van_Rooyen Des van Rooyen].[[#citenote-NeneRemoved-155|[155]]][[#citenote-SAAtestsNene-156|[156]]][[#citenote-ECR-157|[157]]] Ho ne ho belaelloa haholo hore Nene o ile a nkeloa sebaka ka lebaka la mabaka a amanang le 'melaelloa oa hae oa vetoing le/kapa ts'ebeliso e tsosang khang ea lichelete tsa sechaba ho kenyeletsoa le ho hlakoloa ha molula-setulo oa South African Airways (SAA) [https://en.wikipedia.org/wiki/Dudu_Myeni Dudu Myeni]Teko ea ho reka 5 [https://en.wikipedia.org/wiki/Airbus_A330 Airbus A330s] ka motho e mong ea sa boleloang ka mabitso, a sa lumelle tsela e reriloeng ea SAA ea sefofane pakeng tsa Sudan le Afrika Boroa,[[#citenote-bdliveBashirFlight-158|[158]]] Ho hana ha Nene ho fana ka tumello ea lichelete bakeng sa tumellano ea nyutlelie le Russia,[[#citenote-FiftyBillionDollars-159|[159]]] ho se lumelle ho rekoa ha R4 bilione e ncha[[#citenote-InsideZumasJet-160|[160]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Boeing_787_Dreamliner Boeing 787] sefofane sa mopresidente, le ho theolela maemo a mokitlane oa Afrika Boroa ho ea holimo[https://en.wikipedia.org/wiki/High-yield_debt litšila]' boemo ka mekhatlo ea machaba ea litekanyetso.[[#citenote-ReasonsNene-161|[161]]][[#citenote-Biztech-162|[162]]] Lihokelo tse matla lipakeng tsa baeletsi ba babeli ba kaholimo ba Van Rooyen le ba [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta] e ile ea hlaha ka mor'a likhoeli tse 'maloa,[[#citenote-bizNewsNamed-163|[163]]][[#citenote-biznewsFloyedEFF-164|[164]]] ho tsosa matšoenyeho a hore ho thunngoa ha Nene e ne e le boiteko ba ho [https://en.wikipedia.org/wiki/State_capture state capture] ka bomphato ba lipolotiki le khoebo ba lelapa la Zuma.[[#citenote-biznewsRump-165|[165]]] Ho lelekoa ha Nene ho ile ha baka mohoo oa sechaba le karabelo e mpe e matla ka [https://en.wikipedia.org/wiki/International_markets limmaraka tsa machaba][[#citenote-BdayLondon-166|[166]]] ho baka [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Rand ranta] ho lahleheloa ke 10% ea boleng ba eona le ho ntšoa ha chelete e hakanyetsoang ho R180 bilione ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg_Stock_Exchange Johannesburg Stock Exchange] matsatsing a mabeli a latelang phatlalatso.[[#citenote-SAhorribilis-167|[167]]][[#citenote-RandCrash-168|[168]]][[#citenote-ForbesNene-169|[169]]][[#citenote-ZumaBlunder-170|[170]]] Ho phaella ho sechaba le mekha ea bohanyetsi ea lipolotiki, mokhatlo oa khoebo, [https://en.wikipedia.org/wiki/COSATU COSATU] le mekhatlo e meng ea basebetsi, ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Communist_Party_of_South_Africa Mokha oa Makomonisi oa Afrika Boroa], hammoho le ba bangata ka hare ho ANC e busang ba kopile hore Zuma a fetole qeto eo. Matsatsi a mane kamora phatlalatso ya la 13 Tshitwe moifo o moholo wa ANC o ile a kopana le Zuma mme a mmolella hore a busetse Nene mosebetsing kapa a kgethe letona la mehleng la ditjhelete.[https://en.wikipedia.org/wiki/Pravin_Gordhan Pravin Gordhan].[[#citenote-SAwillGoBust-171|[171]]] Lihora tse 'maloa hamorao Zuma o ile a phatlalatsa hore van Rooyen o tla nkeloa sebaka ke Pravin Gordhan ea tsebahalang le ea tšeptjoang.[[#citenote-GordhanMinister-172|[172]]][[#citenote-DemocrativeAccountability-173|[173]]] Ketsahalo ena ho nahanoa hore e ekelitse likhohlano lipakeng tsa Zuma le ANC kaofela[[#citenote-ftNene-174|[174]]] ho kenyeletswa Motlatsi wa Moporesidente [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa],[[#citenote-SAwillGoBust-171|[171]]] ntho eo Ramaphosa a ileng a e hana.[[#citenote-RamaphosaDenies-175|[175]]] Ranjeni Munusamy ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Maverick Maverick ea letsatsi le letsatsi] e boletse hore sena se pepesitse Mopresidente Zuma e le "''moetapele ya fokolang ya sebelitseng ka bohlasoa ntle le boeletsi bo nepahetseng''" ho bontša hore ho thunngoa ha Nene e sentse boemo ba lipolotiki ba Zuma haholo.[[#citenote-RanjeniMunusamy-176|[176]]] Ka 2019 bopaki ba bobolu ba mmuso ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Zondo_Commission Komisi ea Lipatlisiso ea Zondo] molaodi e moholo wa leano la moruo o moholo Lefapheng la Matlotlo a Naha o boletse hore ho tebelwa mosebetsing ha Nene ho bile le ditlamorao tse mpe tsa hang le tsa nako e telele moruong wa Afrika Borwa.[[#citenote-177|[177]]] ===Ho lelekoa ha Pravin Gordhan=== Senepe sa 360 degree sa boipelaetso ba Zuma Must Fall ka pel'a meaho ea Palamente ea Afrika Boroa ho la Motse Kapa. Tobetsa[https://tools.wmflabs.org/panoviewer/#360_photograph_of_Zuma_Must_Fall_protests_in_Cape_Town.jpg Mona] ho bona foto ka likhato tse 360. Zuma le Tonakholo ea Australia [https://en.wikipedia.org/wiki/Malcolm_Turnbull Malcolm Turnbull] ka Hlakubele 2017 Mo dihoreng tsa pele tsa la 31 Hlakubele 2017, Kantoro ya Moporesidente e phatlalalitse phetoho e kgolo ya kabinete moo Letona la Ditjhelete Pravin Gordhan le motlatsi wa hae Mcebisi Jonas ba ileng ba lelekwa mosebetsing, [https://en.wikipedia.org/wiki/Malusi_Gigaba Malusi Gigaba]e khethiloe joalo ka Letona le lecha la Lichelete. Phetoho ena e ile ea ama matona a 10 a kabinete, ba 5 ho bona ba ile ba lelekoa, le batlatsi ba matona ba leshome.[[#citenote-178|[178]]] Phetoho ena e ile ea nyatsoa ka matla ke Motlatsi oa Moporesidente Cyril Ramaphosa le baetapele ba bang ba phahameng ba ANC le SACP,[[#citenote-179|[179]]]mme e lebisitse ho boipiletso bo eketsehileng ba hore Zuma a itokolle mosebetsing, ho kenyeletswa le bohanyetsi ba hore ho etswe tshisinyo ya ho hloka tshepo le qoso. The[https://en.wikipedia.org/wiki/SACP SACP]Motlatsi oa Mongoli e Moholo oa Bobeli [https://en.wikipedia.org/wiki/Solly_Afrika_Mapaila Solly Afrika Mapaila] bontshitse seo [https://en.wikipedia.org/wiki/ANC ANC] ditho tsa Palamente ka botsona di lokela ho hlahisa tebello ya ho vouta ya ho hloka tshepo ho Mopresidente.[[#citenote-180|[180]]] Nakoana ka mor'a ho tlosoa ha [https://en.wikipedia.org/wiki/Pravin_Gordhan Pravin Gordhan], setsi sa litekanyetso [https://en.wikipedia.org/wiki/Standard_and_Poor%27s Standard le Mafutsana's] e theoletse sekoloto sa Afrika Boroa ho BB+, e tsejoang ka hore ke junk status.[[#citenote-181|[181]]] Karolo e 'ngoe e le karabelo ea ho qhaloa ha mekoloko ea Gordhan le boipelaetso bo ileng ba tšoaroa ka la 7 Mmesa 2017 litoropong tse kholo tsa Afrika Boroa moo palo ea baipelaetsi ba 60 000 ba nkileng karolo.[[#citenote-:0-182|[182]]] Boipelaetso bo boholo ka ho fetisisa bo etsahetse Cape Town ka palo e hakanyetsoang ho 12,000[[#citenote-:0-182|[182]]] ho isa ho 80,000[[#citenote-183|[183]]] bankakarolo le Pretoria ka palo e hakanyetswang ho 25,000 ya boipelaetso ho Union Buildings.[[#citenote-184|[184]]] ===2017 tshisinyo ya ho hloka tshepo=== Ka la 7 Phato 2017, Sebui [https://en.wikipedia.org/wiki/Baleka_Mbete Baleka Mbete] o phatlalalitse hore o tla lumella a [https://en.wikipedia.org/wiki/Motion_of_no_confidence tshisinyo ya ho hloka tshepo] pusong ea Zuma ho tsoela pele ka Seboka sa Naha ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Secret_ballot khetho ea lekunutu]. E ne e le tshisinyo ya borobedi e tla tliswa kgahlanong le Zuma bopresidenteng ba hae mme e le ya pele e ileng ya tshwarwa ka kgetho ya lekunutu. Ka mor'a hore likhetho li tšoaroe letsatsing le hlahlamang, ts'ebetso e ile ea hlōloa ka 198-177, ka 25 abstentions.[[#citenote-185|[185]]] Maparamente a ka bang 20 a ANC a ile a vouta molemong oa mohato ona. ===Ho hlahlama le ho itokolla mosebetsing=== Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/2018_South_African_presidential_election Likhetho tsa mopresidente oa Afrika Boroa tsa 2018] Ho tloha ka 2015, ho ne ho utloisisoa hore Jacob Zuma o rata mosali oa hae oa mehleng, [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkosazana_Dlamini-Zuma Nkosazana Dlamini-Zuma], ho mo hlahlama jwalo ka Moporesidente wa African National Congress le jwalo ka Moporesidente wa Afrika Borwa, e le hore a boloke ya hae taolo ya ANC le mmuso ka yena, le ho qoba qoso bakeng sa diqoso tsa botlokotsebe tse ntseng di emetse.[[#citenote-186|[186]]][[#citenote-auto2-187|[187]]][[#citenote-duPreez-188|[188]]] Ka December 2017, Dlamini-Zuma o ile a hloloa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa] likhethong tsa Bopresidente ba ANC ka [https://en.wikipedia.org/wiki/54th_National_Conference_of_the_African_National_Congress Seboka sa ANC Nasrec, Johannesburg].[[#citenote-189|[189]]] Ho latela pheletso ea nako ea Zuma joalo ka Mopresidente oa ANC, khatello e ile ea hola ea hore Zuma a nkeloe sebaka sa Mopresidente oa Afrika Boroa. Puo ya selemo le selemo ya Maemo a Setjhaba e neng e reretswe la 8 Hlakola e ile ya chechiswa ka nako e sa lekanyetswang matsatsi a 2 pele ho nako.[[#citenote-190|[190]]] Kamora beke ea lipuisano ka har'a libopeho tsa ANC le lipakeng tsa Ramaphosa le Zuma, ANC e phatlalalitse ka la 13 Hlakola hore Zuma o kopiloe ho itokolla mosebetsing, empa o ile a hana, 'me ka hona ANC e mo "tlosa" setulong sa Mopresidente.[[#citenote-191|[191]]] Ha a tobane le tshisinyo ya ho hloka tshepo Palamenteng e reretsweng ka la 15 Hlakola, Jacob Zuma o phatlalalitse ho itokolla mosebetsing hang hang ka puo ya bosiu ka la 14 Hlakola.[[#citenote-192|[192]]] Ka Phupu 2018, [https://en.wikipedia.org/wiki/City_Press_(South_Africa) City Press] e tlalehile hore likarolo tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_National_Defence_Force Sesole sa Naha sa Tšireletso ea Afrika Boroa] le [https://en.wikipedia.org/wiki/State_Security_Agency_(South_Africa) Setsi sa Tšireletso ea Naha] e ne e koetsoe ka mokhoa o sa atleheng [https://en.wikipedia.org/wiki/Coup_d%27état qala bofetoheli] ho thibela ho tlosoa ha Zuma joalo ka Mopresidente oa naha nakong ena.[[#citenote-news24CityPressCyrilDodgedCoup-193|[193]]] Ka la 15 Hlakola, ho [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Assembly_(South_Africa) Seboka sa Naha] tšoaroa an [https://en.wikipedia.org/wiki/2018_South_African_presidential_election likhetho tsa mopresidente tse sa tobang],[[#citenote-194|[194]]] ho khetha Ramaphosa ntle le mohanyetsi.[[#citenote-195|[195]]] Ramaphosa o hlapantswe, mme a fana ka Puo ya Maemo a Naha letsatsing le hlahlamang. ==Ka morao ho mopresidente== Zuma o memilwe ho ba teng Puong ya Maemo a Naha ya pele ka e motjha [https://en.wikipedia.org/wiki/President_of_South_Africa Mopresidente oa Afrika Boroa] [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyril_Ramaphosa Cyril Ramaphosa] mmoho le Dipresidente tsa mehleng tsa Aforika Borwa [https://en.wikipedia.org/wiki/F.W_De_Klerk FW De Klerk] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Thabo_Mbeki Thabo Mbeki], empa ha aa ka a ba teng. O bile teng moketeng wa ho mo laela ka tlhompho o neng o tshwerwe ke Moporesidente Ramaphosa bakeng sa tlatsetso ya hae ho[https://en.wikipedia.org/wiki/South_Africa Afrika Boroa] nakong ya dilemo tse robong tsa bopresidente ba hae. ===Nyeliso ea lekhotla=== Ka Hlakubele 2018 [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Prosecuting_Authority Bolaoli ba Naha ba Bochochisi] motsamaisi, [https://en.wikipedia.org/wiki/Shaun_Abrahams Shaun Abrahams] o phatlalalitse hore o tla khutlisetsa liqoso tsa bobolu khahlanong le Zuma (sheba [[#Corruptioncharges|ka tlase]]). Taba e fapaneng, leha ho le joalo, ka Phupu 2019, e latelang[https://en.wikipedia.org/wiki/Duduzane_Zuma Duduzane Zuma]'me a lokolloe molatong oa polao e se nang molato, Zuma o netefalitse hore o tla fana ka bopaki ka pel'a Khomishene ea Patlisiso ea Liqoso tsa ho Capture ha 'Muso kapa, ha bonolo, Komisi ea Zondo. O qalile bopaki ba hae ka la 15 Phupu 2019. Letsatsing la pele la bopaki, Zuma o ile a bolela hore ke eena "lehlatsipa" le hore khomishene e ne e le karolo ea morero oa bohlale oa ho mo tlosa setulong sa mopresidente. Batšehetsi ba hae ba ile ba ipelaetsa ka ntle ho sebaka seo[https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg Johannesburg]. Haufinyane Zuma o ile a emisa bopaki ba hae.[[#citenote-196|[196]]][[#citenote-197|[197]]][[#citenote-198|[198]]][[#citenote-199|[199]]] Ka Tšitoe 2020, Motlatsi oa Moahloli e Moholo oa Afrika Boroa [https://en.wikipedia.org/wiki/Raymond_Zondo Raymond Zondo] o laetse Zuma hore a qalelle ho fana ka bopaki pela hae [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Judicial_Commission_of_Inquiry_into_Allegations_of_State_Capture Komisi ea Zondo].[[#citenote-200|[200]]] Zondo o ile a boela a fana ka disamane tse pedi tse ileng tsa hlophisa hore bopaki bo hlokehang ba Zuma ba 2021 bo phethahale ho tloha ka la 18 ho ya ho la 22 Pherekgong le la 15–19 Hlakola.[[#citenote-201|[201]]] Ka la 28 Pherekhong 2021, kamora hore Zuma a tlole bopaki ba hae ba pele bo laetsoeng ke lekhotla, [https://en.wikipedia.org/wiki/Constitutional_Court_of_South_Africa Lekhotla la Molao oa Motheo la Afrika Boroa] e fane ka qeto e laetseng Zuma ho fana ka bopaki ka pel'a Khomishene ea Zondo.[[#citenote-202|[202]]][[#citenote-203|[203]]] Ka lebaka leo, o ile a ahloleloa 29 June 2021 ho likhoeli tse 15 chankaneng bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/Contempt_of_court nyeliso ea lekhotla].[[#citenote-news24ConCourt-204|[204]]][[#citenote-205|[205]]] Sena se ile sa etsa hore e be mopresidente oa pele ho tloha qetellong ea apartheid ka 1994 ho fumana kahlolo ea teronko.[[#citenote-news24ConCourt-204|[204]]] ===Tšoaroa=== Sheba hape: [https://en.wikipedia.org/wiki/2021_South_African_unrest 2021 merusu ea Afrika Boroa] Zuma o ile a ahloleloa likhoeli tse 15 teronkong ka la 29 Phuptjane 2021 ka lebaka la ho nyelisa lekhotla, ka mor'a hore a hane ho hlaha ho khomishene e khethiloeng ke 'muso e neng e fuputsa liqoso tsa bobolu nakong ea lilemo tse robong tsa hae.[[#citenote-206|[206]]] O ile a fuoa ho fihlela bofelong ba la 4 Phupu hore a itlhahise, ka mor'a moo a [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Police_Service Tshebeletso ya Sepolesa ya Aforika Borwa]o ne a tla tlameha ho mo tšoara. Leha ho le joalo, ka la 3 Phupu, Lekhotla la Molao oa Motheo le ile la lumela ho mamela kopo ea hae ka la 12 Phupu.[[#citenote-207|[207]]] Haeba Zuma a hana ho inehela ka la 4 Phupu, mapolesa a ile a fuoa ho fihlela la 7 Phupu ho mo tšoara.[[#citenote-208|[208]]] Batšehetsi ba ne ba bokane haufi le ntlo ea hae ka libetsa ho thibela ho tšoaroa ha hae.[[#citenote-Estcourt-209|[209]]] empa o ile a inehela sepoleseng ka la 7 Phupu,[[#citenote-210|[210]]][[#citenote-211|[211]]] mme a koalloa teronkong [https://en.wikipedia.org/wiki/Estcourt Estcourt] Setsi sa Tlhabollo.[[#citenote-Estcourt-209|[209]]] Zuma o ile a phephetsa ho koalloa ha hae ka la 9 Phupu Lekhotleng le Phahameng la Pietermaritzburg ka mabaka a bophelo bo botle, empa e ile ea hanoa.[[#citenote-212|[212]]] Ho tšoaroa ha hae ho ile ha lebisa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/2021_South_African_unrest boipelaetso le bosholu bo latelang] KwaZulu-Natal.[[#citenote-213|[213]]] Hamorao boipelaetso bo ile ba ata ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Gauteng Gauteng] profinse.[[#citenote-214|[214]]] Ka la 21 Phupu, Zuma o ile a kopa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Department_of_Correctional_Services_(South_Africa) Lefapha la Litšebeletso tsa Tlhabollo] hore a lumelloe ho ea lepatong la moen’ae Michael, ea neng a hlokahetse matsatsi a ’maloa pejana, ka mabaka a qenehelo.[[#citenote-215|[215]]] Lefapha le ile la amohela kōpo ea hae letsatsing le hlahlamang, la mo lokolla ka letsatsi le le leng ’me la mo lumella ho ea lepatong a apere liaparo tsa sechaba.[[#citenote-216|[216]]] Zuma o ile a amoheloa sepetlele ka la 6 Phato, bakeng sa tloaelo [https://en.wikipedia.org/wiki/Medical_observation tlhokomelo ea bongaka] ho ya ka Lefapha la Ditshebeletso tsa Tshimollo.[[#citenote-217|[217]]] Hamorao o ile a etsoa opereishene bakeng sa boemo bo sa hlalosoang ka la 14 Phato, 'me a tlameha ho lula sepetlele e le hore a ka etsoa mekhoa e meng ea bongaka.[[#citenote-218|[218]]] Ka la 5 Loetse, o ile a lumelloa [https://en.wikipedia.org/wiki/Medical_parole parole ea bongaka], hafeela a phetha karolo e setseng ea kahlolo ea hae tlas’a tsamaiso ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Corrections#Community_Based_Corrections litokiso tsa sechaba]. Ho phaella moo, o ile a lumelloa ho fumana tlhokomelo ea meriana lapeng ho e-na le sepetlele.[[#citenote-:5-21|[21]]] Lekhotla la Molao oa Motheo le hanne kopo ea Zuma ea ho hlakoloa mosebetsing ka la 17 Loetse 'me la lumellana le qeto ea lona ea pejana e mo ahlolelang chankaneng ka qeto ea 7-2. Leha ho le joalo, kahlolo ha ea ka ea ama parole ea hae ea bongaka ka nako eo.[[#citenote-219|[219]]] Ka la 15 Tšitoe 2021, ba [https://en.wikipedia.org/wiki/High_Court_of_South_Africa Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa] o laetse Zuma ho khutlela teronkong kamora hore qeto ea pejana ea ho mo lokolla ka parole ea bongaka e behelloe ka thoko.[[#citenote-220|[220]]] ==Liqoso tsa bobolu== Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Arms_Deal Tumellano ea Libetsa ea Afrika Boroa] The 1999 Arms Deal, sephutheloana se seholo sa theko ea ts'ireletso, se ne se le tlas'a liqoso tse ngata tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Profiteering_(business) ho etsa phaello] le bobolu ho tloha qalong feela, mme mafelong a 2002 NPA e phatlalalitse hore Zuma ke e mong oa bo-ralipolotiki ba bangata ba ANC ba neng ba ntse ba fuputsoa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Scorpions_(South_Africa) Liphepheng] bakeng sa bobolu ba Deal of Arms.[[#citenote-:02-221|[221]]] Leha ho le joalo, ka Phato 2003, Motsamaisi oa Naha oa Bochochisi ba Sechaba (NDPP) [https://en.wikipedia.org/wiki/Bulelani_Ngcuka Bulelani Ngcuka] o bolelletse boralitaba hore NPA e na le "nyeoe ea mantlha ea bobolu" khahlano le Zuma empa e nkile qeto ea ho se qose motheong oa hore nyeoe eo mohlomong e ke ke ea hlola.[[#citenote-:02-221|[221]]] Ho ile ha qhoma likhohlano lipakeng tsa balekane ba Zuma le Ngcuka, ea neng a qosoa ke [https://en.wikipedia.org/wiki/Mac_Maharaj Mac Maharaj] hore e ne e le sehloela sa apartheid, qoso e ileng ea qhaloa hamorao ke ba khethiloeng ka ho khetheha [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Hefer_Commission&action=edit&redlink=1 Komisi ea Hefer].[[#citenote-222|[222]]] Zuma o ile a beha tletlebo ea boitšoaro bo bobe khahlanong le Ngcuka le [https://en.wikipedia.org/wiki/Public_Protector Mosireletsi oa Sechaba], [https://en.wikipedia.org/wiki/Lawrence_Mushwana Lawrence Mushwana], eo ka May 2004 a ileng a fumana hore polelo ea Ngcuka ho mecha ea litaba e ne e le "e sa lokang le e sa lokelang."[[#citenote-223|[223]]][[#citenote-224|[224]]] ===Shaik nyeoe=== Sengoloa sa mantlha: [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik_trial Nyeoe ea Schabir Shaik] Le hoja NPA e sa ka ea qosa Zuma qalong, e ile ea e-ba motho ea ka sehloohong litabeng tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik_trial teko] ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik Schabir Shaik],a [https://en.wikipedia.org/wiki/Durban Durban]rakhoebo le motsoalle oa Zuma le moeletsi oa lichelete. Bohareng ba nyeoe ea mmuso khahlanong le Shaik ke hore ho bile le "mokhoa o akaretsang oa bobolu" lipakeng tsa banyalani bao.[[#citenote-:7-22|[22]]] (Phetolelo ea poleloana ena hangata ka phoso e hlalosoa e le moahloli ea okametseng, ho fapana le mohloli oa eona oa 'nete, NPA.)[[#citenote-225|[225]]] Nyeoe e ne e ama likonteraka tse nyane tse amanang le ho nkuoa ha tse 'ne [https://en.wikipedia.org/wiki/Valour_class_frigate Li-frigates tsa maemo a holimo] bakeng sa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Navy Sesole sa Metsing sa Afrika Boroa]tlas'a Tumellano ea Lihlomo. Shaik o ne a e-na le kamano e haufi ea khoebo le[https://en.wikipedia.org/wiki/Thomson-CSF Thomson-CSF] (hamorao [https://en.wikipedia.org/wiki/Thales_Group Thales]), e neng e hapile konteraka ea ho fana ka li-suites tsa ntoa bakeng sa li-frigates. K'hamphani eo Shaik e neng e le mong'a karolo ea eona, Altech Defense Systems (hamorao African Defense Systems), le eona e hapile Tumellano ea Lihlomo.le hoja e ne e rekiloe ke Thomson ka 1999.[[#citenote-:24-226|[226]]][[#citenote-:47-227|[227]]] Ka la 2 Phuptjane 2005, Shaik o ile a ahloleloa lilemo tse 15 chankaneng ka liqoso tse peli tsa bobolu le molato o le mong oa bomenemene.[[#citenote-228|[228]]][[#citenote-SABCNewsSpecial-229|[229]]] Tefiso ea bomenemene e ne e le ea ho bua hampe ka litlaleho tsa lichelete tsa e 'ngoe ea lik'hamphani tsa hae,[[#citenote-:7-22|[22]]]ha liqoso ka bobeli li amana le litefo tse sa lokelang tseo Shaik a li entseng ho Zuma. Pakeng tsa 1995 le 2002, Shaik o ile a lefa Zuma kakaretso ea R1.28 milione, ebang ke ka kotloloho kapa ka lik'hamphani tsa hae, ka tsebo ea hore Zuma a ke ke a khona ho mo lefa. Lekhotla le fumane hore sena se fana ka maikutlo a hore litefo li entsoe ka tebello ea melemo e amanang le khoebo eo Zuma a neng a ka e fana ka ofisi ea hae ea lipolotiki le likhokahano.[[#citenote-:7-22|[22]]] Ka thoko, Shaik o boetse a tsamaisa tefo e reriloeng esale pele ea selemo le selemo ea R500,000 ho tloha Thales ho ea ho Zuma, ka liakhaonto tsa khoebo tsa Shaik, ho qala ka 2000. Lekhotla le ile la etsa qeto ea hore litefo tsa selemo le selemo li ne li reretsoe ho reka thuso ea Zuma ho sireletsa Thales liphuputsong le ho e ntlafatsa. boemo ba lithendara tsa 'muso tse tlang.[[#citenote-:7-22|[22]]] Qeto ena e tšehelitsoe ke "fax e encrypted" e tummeng hampe.[[#citenote-230|[230]]][[#citenote-231|[231]]] Kahlolo ea Shaik, e ngotsoeng ke Moahloli [https://en.wikipedia.org/wiki/Hilary_Squires Hilary Squires], o bua ka Zuma ka makhetlo a 471.[[#citenote-shaiktranscript-232|[232]]] Leha e sa bue ka ho hlaka kamano e senyehileng lipakeng tsa Zuma le Shaik, e bua ka kamano ea bona ea "symbiosis e molemo ka bobeli":[[#citenote-shaiktranscript-232|[232]]] E tla be e le ho fofa ka har'a maikutlo a kelello le botho bo tloaelehileng ba motho ho nahana hore [Shaik] o ne a sa hlokomele melemo ea ho tsoela pele ho thabela kamohelo ea Zuma ka tekanyo e kholo ho feta pele ho 1997; le haeba ho se letho le kileng la boleloa lipakeng tsa bona ho theha symbiosis e molemo ka bobeli eo bopaki bo bonts'ang hore e ne e le teng, maemo a qalo le tsoelopele e tsitsitseng kamora moo ea litefo tsena, li ka hlahisa maikutlo a tlamo ho moamoheli [Zuma]. ===Litefiso tsa pele=== Ka morao ho nyeoe ea Shaik, Mopresidente Mbeki o ile a leleka Zuma setulong sa motlatsi oa mopresidente (sheba. [[#Deputypresidency|hodimo]]), mme NPA e ile ya qosa Zuma ka bobodu. Nyeoe e ile ea otloa ho tloha moqolong oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Pietermaritzburg Pietermaritzburg]Lekhotla le Phahameng, ka mor'a kopo ea mochochisi ea ho chechisoa (e entseng boipiletso e le ho lumella NPA ho fumana mefuta e amohelehang ea litokomane tse hlokahalang e le bopaki) e ile ea qhaloa. Ha e qhelela kopo ea ho chechisoa morao, Lekhotla le ile la fana ka maikutlo a kopo ea ts'ireletso ea ho emisoa ka ho sa feleng ha linyeoe tse tla thibela Zuma ho qosoa ka botlokotsebe.[[#citenote-SABC2006-09-20-233|[233]]] Sehlopha sa molao sa Zuma se ile sa tsoela pele ho liehisa ts'ebetso mme ho sa tsotelehe tseko ea Zuma ea hore o lakatsa hore taba ena e hlahe ka lekhotleng, e atlehile ho etsa hore bopaki bo matla bo se fumanehe lekhotleng le entseng hore mochochisi a etse kopo ea ho chechisoa ka letsatsi le behiloeng. Kaha bochochisi bo ne bo sa lokisoa, nyeoe e ile ea hlakoloa ka mor'a hore kopo ea mochochisi e chechisoe.[[#citenote-SABC2006-09-20-233|[233]]] leha ho le joalo sehlopha sa molao sa Zuma ha sea atleha boitekong ba sona ba hore makhotla a fane ka tumello ea ka ho sa feleng [https://en.wikipedia.org/wiki/Stay_of_proceedings ho lula ha linyeoe](e leng se neng se tla etsa hore Zuma a se ke a qosoa). Sena se ile sa siea Zuma a bulehile ho lefisoa bocha ka bobolu hang ha NPA e qeta ho lokisa nyeoe ea eona.[[#citenote-longpath-234|[234]]] Ka la 8 Pulungoana 2007, the [https://en.wikipedia.org/wiki/Supreme_Court_of_Appeal_of_South_Africa Lekhotla le ka Holimo-limo la Boipiletso] e ahlotse ka lehlakoreng la NPA mabapi le boipiletso bo amanang le mefuta e fapaneng [https://en.wikipedia.org/wiki/Search_and_seizure ho batla le ho hapa]boikwetliso bo entsweng ke bona, mme e hanne boipiletso bo nne bo entsweng ke sehlopha sa tshireletso sa Zuma. Kahlolo ena e ne e le mabapi le hore NPA e fumane bukana ya ditaba ya setho se phahameng sa khamphani ya dibetsa ya Fora, e neng e ka fana ka lesedi le amanang le diketso tsa bobodu tse ka bang teng tsa Zuma nakong ya ho fana ka tumellano ya dibetsa.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]] Ka la 28 Tšitoe 2007, ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Scorpions_(South_Africa) Liphepheng] sebeletsa Zuma a [https://en.wikipedia.org/wiki/Indictment qoso] ho ea qosoa Lekhotleng le Phahameng ka liqoso tse fapaneng tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Racketeering ho qhekella], [https://en.wikipedia.org/wiki/Money_laundering bosholu ba chelete], bobolu le bomenemene. Ho ahloloa le kahlolo ea nako ea ho hlola chankaneng nako e fetang selemo, ho ka be ho entse hore Zuma a se be le tokelo ea ho khethoa Palamenteng ea Afrika Boroa, 'me ka lebaka leo o ne a ke ke a ba le tokelo ea ho sebetsa joalo ka Mopresidente.Afrika Boroa.[[#citenote-235|[235]]] ===Liqoso li phatlalalitsoe hore ha li molaong=== Zuma o hlahile lekhotleng ka la 4 Phato 2008. Ka la 12 Loetse 2008, Moahloli oa Pietermaritzburg. [https://en.wikipedia.org/wiki/Christopher_Robert_Nicholson Chris Nicholson] o ne a re liqoso tsa bobolu tsa Zuma li ne li se molaong ka mabaka a tsamaiso ka hore NDPP ha ea ka ea fa Zuma monyetla oa ho hlahisa maikutlo pele a etsa qeto ea ho mo qosa (e leng tlhokahalo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Constitution_of_South_Africa Molaotheo oa Afrika Boroa]), mme a laela mmuso ho lefa ditshenyehelo tsa molao.[[#citenote-dismiss-236|[236]]][[#citenote-237|[237]]][[#citenote-238|[238]]]Nicholson o boetse a eketsa, leha ho le joalo hore o lumela hore ho kena-kenana le lipolotiki ho bile le karolo e kholo qetong ea ho khutlisa Zuma, leha a sa re sena ke lebaka le entseng hore a lumele hore liqoso tse qositsoeng khahlanong le Zuma li ne li se molaong, leha ho ne ho boleloa. Nicholson o boetse a toboketsa hore kahlolo ea hae ha e amane le molato kapa ho hloka molato ha Zuma, empa e ne e le molemong oa tsamaiso feela. Litlaleho tse fapaneng tsa mecha ea litaba li tlalehile ka phoso hore liqoso khahlanong le Zuma li hlakotsoe.[[#citenote-dismiss-236|[236]]][[#citenote-239|[239]]]Ho ne ho se joalo. E ile ya dula e na le bokgoni bakeng sa NDPP ho lefisa Zuma, leha ho le jwalo, hang feela ha a ne a fuwe monyetla wa ho etsa dikemedi ho NDPP mabapi le qeto ya NDPP ya ho etsa jwalo. Serapeng sa 47 sa Kahlolo, Moahloli Nicholson o ngotse: Boitlamo ba ho mamela liemeli bo etsa karolo ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Audi_alteram_partem Audi alteram partem]molao-motheo. Se hlokahalang ke hore motho ea ka ’nang a angoa ke qeto hampe a fuoe monyetla oa ho etsa boipelaetso ka sepheo sa ho fumana sephetho se setle. Hangata motho ea amehileng o lokela ho tsebisoa ka moko-taba kapa moko-taba oa nyeoe, eo a lokelang ho e araba. Lekhotla le ile la nka hore ho hloleha ha NDPP ho latela mokhoa o hlalositsoeng Karolong ea 179(5)(d) ea Molaotheo e fane ka qeto ea NDPP ea ho lefisa Zuma ho se molaong. Moahlodi Nicholson o fumane hore ho na le dikakanyo tse fapaneng tse tla nkuwa ho latela nako ya diqoso tse qositsweng kgahlanong le Zuma (jwalo ka taba ya hore o ile a qoswa hang ka mora hore a kgethelwe ho ba mopresidente wa ANC) e leng se neng se tla etsa hore ho fihlelwe qeto ya hore ho bile le dikirii. ea ho kena-kenana le lipolotiki ke Lekala la Phethahatso la 'muso. Moahloli Nicholson o ngola serapeng sa 210 sa kahlolo ea hae: Nako ea qoso [ea Zuma] ke Mong Mpshe ka la 28 Tšitoe 2007, ka mor'a hore Mopresidente a hlōloe ke lipolotiki. [https://en.wikipedia.org/wiki/Polokwane Polokwane]e ne e le malimabe ka ho fetisisa. Taba ena, hammoho le ho fanyehoa ha Monghali Pikoli, ea neng a lokela ho ikemela le hore a se ke a kena-kenana le tsamaiso, e nkholisa hore maikutlo a utloahalang ka ho fetisisa ke hore tšusumetso e mpe ea lipolotiki e ntse e tsoela pele. Serapeng sa 220 sa Moahloli oa Kahlolo Nicholson o ile a tsoela pele ho ngola: Ho na le mokhoa o sithabetsang boitšoarong boo ke bo boletseng ka holimo bo bontšang tšitiso ea lipolotiki, khatello kapa tšusumetso. E qala ka "boetapele ba lipolotiki" bo fanoeng ke Letona Maduna ho Monghali Ngcuka, ha a hana ho qosa mokopi, lipuisanong tsa hae le likopanong tsa hae le baemeli ba Thint le litaba tse ling tseo ke buileng ka tsona. Ha ho fanoe ka melao ea bopaki lekhotla le qobelloa ho amohela maikutlo a sa rateheng molemong oa mokha ea neng a e-na le tsebo e ikhethang ea lintlha tsa 'nete. Ka sebele e mpe ho feta "maikutlo kapa tlhahiso" ea ho kena-kenana le lipolotiki ho buuoang ka eona[https://en.wikipedia.org/wiki/Tony_Yengeni Yengeni]taba. Ke taba e tšoenyang haholo hore ebe ts'ebetso ena e etsahetse Afrika Boroa e ncha ka lebaka la tšenyo eo e e bakileng tlas'a[https://en.wikipedia.org/wiki/Apartheid_in_South_Africa Apartheid] taelo.[[#citenote-240|[240]]] Pele ho nyeoe, ho bile le leqhubu la ho nyatsoa ha Moafrika Boroa [https://en.wikipedia.org/wiki/Judiciary Lekhotla la boahloli] ka batšehetsi ba Zuma,[[#citenote-241|[241]]] har'a bona ho ne ho e-na le likelello tsa molao tse hlaheletseng, tse kang [https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Ngobeni Paul Ngobeni].[[#citenote-242|[242]]]Boemong boo, se makatsang ke hore lena e ne e le lekhetlo la boraro Lekhotla la Afrika Boroa le fumana molemong oa hae, ho kenyeletsoa le ho lokolla ha Zuma qoso ea peto e qositsoeng khahlanong le eena. Haufinyane NDPP e phatlalalitse maikemisetso a eona a ho ipiletsa ho qeto eo.[[#citenote-ioltimeline-49|[49]]] ===Liqoso li khutliselitsoe boipiletsong=== Thabo Mbeki o ile a kenya [https://en.wikipedia.org/wiki/Affidavit afidafiti] le sebelisoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Constitutional_Court_of_South_Africa Lekhotla la Molao oa Motheo] ho ipiletsa kahlolong ea Moahloli oa Lekhotla le Phahameng la Pietermaritzburg Chris Nicholson: Go ne go sa siama gore kgotlatshekelo e dire diphitlhelelo tse di kana kang tsa “tse di tshwenyang, tse di tlhabisang ditlhong le tse di tlhabisang ditlhong” ka nna, go atlholwa le go kgalwa go ya ka diphitlhelelo tse di fitlheletsweng mo kgannyeng ya ga Zuma. Lithahasello tsa toka, tlhahisong ea ka e nang le tlhompho li tla batla hore taba e lokisoe. Liphetho tsena tse mpe li entse hore ke hopoloe ke mokha oa ka oa lipolotiki, ANC - kopo eo ke e amohetseng joalo ka setho se ikemiselitseng le se tšepahalang sa ANC lilemong tse 52 tse fetileng. Ke tšaba hore haeba ho sa lokisoe, nka 'na ka ba le leeme le ho feta.[[#citenote-243|[243]]] Tlali Tlali, 'muelli oa NPA, o boletse ka mohala ho tsoa [https://en.wikipedia.org/wiki/Pretoria Pretoria], ka la 23 Loetse, "Re amohetse lipampiri. Ho ntse ho nahanoa."[[#citenote-244|[244]]] Kahlolo ea boipiletso e ile ea fanoa ka la 12 Pherekhong 2009 Lekhotleng le ka Holimo-limo la Boipiletso. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bloemfontein Bloemfontein]. Motlatsi oa Moahloli[https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Harms_(judge) Louis Harms]e ne e tlameha ho etsa qeto ka likarolo tse peli tsa boipiletso. Taba ea pele e ne e le hore na Zuma o na le tokelo ea ho memeloa ho tla etsa boemeli ho NPA pele ba nka qeto ea ho khutlisetsa liqoso tsa tjotjo le bobolu khahlanong le eena. Taba ea bobeli e ne e le hore na Moahloli Nicholson o ne a nepile ha a fana ka maikutlo a ho itšunya-tšunya lipolotiking ha Mopresidente oa mehleng Thabo Mbeki mabapi le qeto ea NPA ea ho qosa Zuma.[[#citenote-upholdsndpp-245|[245]]] Tabeng ea tlamo ea NPA ea ho mema baemeli ha ho hlahlojoa liqeto, Harms e fumane hore tlhaloso ea Nicholson ea karolo ea 179 ea Molao oa Motheo e ne e fosahetse ka hore NPA e ne e se na boitlamo bo joalo, kahoo e lokolohile ho qosa Zuma joalo ka eona. Potsong ea maikutlo a Nicholson a ho itšunya-tšunya lipolotiking ke Mbeki, Harms e fumane hore lekhotla le tlase "le tlotse meeli ea matla a lona".[[#citenote-upholdsndpp-245|[245]]] ===Litefiso li theohile=== Ka la 6 Mmesa 2009, NPA e ile ya hlakola diqoso tsohle kgahlanong le Zuma, esita le kgahlanong le qosa mmoho le yena, Thint (karolwana ya lehae ya Thales), ka lebaka la diqoso tse ntjha tsa hore ho bile le mefokolo e kgolo tshebedisong ya yona ya nyewe.[[#citenote-246|[246]]] Liqoso tsena li ne li tšehetsoa ke seo ho thoeng ke [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Prosecuting_Authority#%22Spy_tapes%22_allegations litheipi tsa lihloela]: lirekoto tsa mehala e amohetsoeng tseo liakhente tsa Zuma li boletseng hore li bonts'a hore hlooho ea Liphepheng, Leonard McCarthy, o ile a rera 'momori le Ngcuka, NDPP ea mehleng, mabapi le nako ea liqoso tse qotsitsoeng Zuma, molemong oa lipolotiki ho mohanyetsi oa Zuma oa lipolotiki, Mopresidente. Mbeki.[[#citenote-247|[247]]] Moemeli oa NDPP, Mokothedi Mpshe, o hatelletse hore qeto ea ho hula liqoso e bakiloe ke tlhekefetso e "silafalitseng" tsamaiso ea molao, le hore ho tlosoa ha chelete ha hoa lekana.[[#citenote-248|[248]]] Leha ho le joalo, pele ho phatlalatso ea NPA, bonyane mekha e 'meli ea lipolotiki e ile ea bolela hore e tla nahana ka mehato ea eona ea molao haeba liqoso li ka hlakoloa.[[#citenote-249|[249]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Democratic_Alliance_(South_Africa) Democratic Alliance] (DA) kamora moo e ile ea hlahlella tekolo ea boahloli ea qeto ea NPA, le moetapele oa mokha [https://en.wikipedia.org/wiki/Helen_Zille Helen Zille] ba bolela hore Mpshe "ha a so nka qeto e itshetlehileng molaong, empa [ho e-na le hoo] o itlamme kgatello ya dipolotiki".[[#citenote-250|[250]]] Nyeoe e ne e tla mameloa ka la 9 Phuptjane 2009.[[#citenote-251|[251]]] Ha Zuma a fana ka likarabo tsa hae ka nako, Mpshe o ile a liehisa ho utloa taba ena, a kopa hore ba ekeletsoe habeli ho fana ka karabo ea NPA. Mmuelli wa NPA, Mthunzi Mhaga, o re ha a ka a kgona ho kenya dipampiri hobane ho na le ditaba tse saletseng morao tse lokelang ho rarollwa. Zille o ile a tsitlallela hore karabo ea Zuma e ne e fosahetse haholo 'me "ha e na motheo ofe kapa ofe oa molaotheo".[[#citenote-252|[252]]] Ka Labohlano la la 29 Mmesa 2016, Lekhotla le Phahameng la Pretoria le boletse hore qeto e nkiloeng ke hlooho ea mehleng ea NPA Mokotedi Mpshe ea ho hlakola liqoso tsa bobolu khahlanong le Mopresidente Jacob Zuma ka 2009 e ne e sa utloahale. Moahlodi Aubrey Ledwaba o fumane dithulano tse tharo mangolong a afidafiti a Monghadi Mpshe a hlalosang qeto ya hae ya ho hula diqoso kgahlanong le Moporesidente Zuma:* Mpshe o ne a lokela hore ebe o ile a latela lits'ebetso tsa molao mabapi le ho hlaha ha "litheipi tsa bohloela" le ho lumella makhotla ho etsa qeto ea hore na liqoso li ka be li hlakotsoe. * O ile a etsa "a le mong 'me a se na maikutlo", kahoo qeto ea hae e ne e le "e sa utloahaleng". Qeto ea 2009 e behiloe ka thoko. * NPA le hlooho ea eona [https://en.wikipedia.org/wiki/Shaun_Abrahams Shaun Abrahams] joale e tlameha ho nka qeto ea hore na e tla buseletsa Moporesidente Jacob Zuma molato ka melato ea mantlha e 783 ea bobolu.[[#citenote-253|[253]]] Ka Labohlano la la 13 Mphalane 2017, Lekhotla le ka Holimo-limo la Boipiletso le ile la tšehetsa kahlolo ea la 29 Mmesa 2016 e fanoeng ke Lekhotla le Phahameng le bolela hore qeto ea ho qhala nyeoe khahlanong le Jacob Zuma ha ea ka ea tšehetsoa ke makhotla afe kapa afe. Kahlolo ea Moahloli Eric Leach[[#citenote-254|[254]]] e entsoe ka mor'a hore kopo e tlisoa ka pel'a lekhotla ke Zuma le NPA ho hlahloba kahlolo ea pele, e leng se entseng hore ba lefelle litšenyehelo tsa kopo e hlōlehileng.[[#citenote-auto1-255|[255]]] Kahlolo ena e rala tsela ya hore diqoso di qoswe kgahlanong le Zuma, ya filweng letsatsi la ho qetela la la 30 Pudungwana ho hlahisa mabaka ho NPA mabapi le hore na ke hobaneng diqoso tse 783 kgahlanong le yena di sa tshwanela ho busetswa.[[#citenote-auto1-255|[255]]][[#citenote-256|[256]]] ===Litefiso li khutliselitsoe=== Ka la 16 Hlakubele 2018, ho ile ha netefatswa ke molaodi wa botjhotjhisi hore Zuma o tla tobana le diqoso tse 18 tsa bobodu, ho kenyeletswa le melato e fetang 700 ya bomenemene le tshebediso ya tjhelete.[[#citenote-257|[257]]] Balekane ba Zuma lipolotiking ka hare ho ANC le [https://en.wikipedia.org/wiki/Tripartite_Alliance Selekane sa Boraro-bo-bong]a ipelaetsa ka tebello ea nyeoe ea bobolu. Balekane ba bang ba kang Julius Malema (eo ka nako eo e neng e le moetapele oa mokhatlo oa[https://en.wikipedia.org/wiki/African_National_Congress_Youth_League African National Congress Youth League]) le [https://en.wikipedia.org/wiki/Zwelinzima_Vavi Zwelinzima Vavi] ba boletse hore ba tla "bolaea Zuma" ha balekane ba bang ba Zuma ba bolela hore nyeoe e tla sokela botsitso ba lipolotiki ba Afrika Boroa.[[#citenote-dmc-258|[258]]] Moahlodi Nicholson o ile a behella ka thoko nyewe ya Bolaodi ba Naha ba Botjhotjhisi kgahlanong le Zuma a bolela hore a ka se qhelele thoko boitshunyako ba dipolotiki ho yona.[[#citenote-cpj-259|[259]]] Ka la 6 Mmesa 2018, Zuma o hlahile ka lekhetlo la pele Lekhotleng la Maseterata la Durban ka liqoso tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Corruption bobolu].[[#citenote-260|[260]]]Ka la 8 Phuptjane 2018, Zuma o ile a hlaha ka pel'a Lekhotla le Phahameng la KwaZulu Natal. Lekhotla la hae le ile la chechisetsoa morao ho la 27 Phupu 2018 ka mor'a hore sehlopha sa hae sa molao se kope nako e eketsehileng ho batla ho hlakisoa mabapi le lichelete tsa hae tsa litefiso tsa molao. Ka la 11 Mphalane 2019, lekhotla le phahameng la Afrika Boroa le ile la hana qoso ea Zuma ea ho hlakola liqoso tse 16 tsa bomenemene, bosholu le bosholu ba chelete tse amanang le tumellano ea libetsa ea $2.5-billion (£1.98-bilione) eo ho thoeng e entsoe mafelong a lilemo tsa bo-1990. taelo ya ho netefatsa hore mabotho a hlometseng a Aforika Borwa a ka reka diranta tse dibilione tse 30 tsa thepa ya sesole sa Yuropa.[[#citenote-261|[261]]] Moetsi oa litšoantšo oa Afrika Boroa [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Shapiro Jonathan Shapiro] e hatisitse sets'oants'o se tsosang khang se nyatsang liketso tsa balekane ba Zuma ho li bapisa le [https://en.wikipedia.org/wiki/Rape_of_Lady_Justice_cartoon_controversy peto ea Mofumahali Justice].[[#citenote-dmc-258|[258]]] Ka la 22 Pherekhong 2020, ba [https://en.wikipedia.org/wiki/KwaZulu-Natal_High_Court Lekhotla le Phahameng la KwaZulu-Natal] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Pietermaritzburg Pietermaritzburg] e ile ea etsa qeto ea hore Zuma le k'hamphani ea Fora ea Thales ea libetsa e ka qosoa ka botlokotsebe ka lebaka la liketso tsa khoebo ea libetsa e seng molaong.[[#citenote-262|[262]]][[#citenote-263|[263]]] Ka la 3 Hlakola 2020, lekhotla le ile la fana ka lengolo la tumello ea ho tšoaroa ha mopresidente oa mehleng Zuma ka liqoso tsa bobolu.[[#citenote-264|[264]]] Nyeoe ea Zuma e qalile ka la 26 Motšeanong 2021. Nyeoe e 'nile ea lieha ka lilemo ka lebaka la likhang tsa molao.[[#citenote-265|[265]]][[#citenote-266|[266]]] ==Likhohlano== ===Tlhekefetso e etsoang ke balebeli=== Ka 2010, balebeli ba Zuma ba ile ba ameha liketsahalong tse ngata tse amang sechaba le baqolotsi ba litaba. Ka Hlakola, seithuti sa Cape Town, [https://en.wikipedia.org/wiki/Chumani_Maxwele Chumani Maxwele], o ile a tšoaroa ke mapolesa ka mor'a ho qosoa ka hore o ile a bontša koloi ea Zuma "ketso e se nang tlhompho". Maxwele, setho se mafolofolo sa ANC,[[#citenote-267|[267]]]o ile a lokolloa ka mor'a lihora tse 24, a fane ka tšoarelo e ngotsoeng ho mapolesa, eo hamorao a ileng a bolela hore e ne e qobelloa. O boetse a re ntlo ea hae e ile ea futuheloa ke mapolesa a neng a sa apara liaparo feela, ’me o ile a qobelloa ho kena ka koloing.tlhobolo. Hamorao Maxwele o ile a nka khato ea molao khahlanong le mapolesa.[[#citenote-268|[268]]] 'me ho ile ha hlahleloa tletlebo molemong oa hae ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Human_Rights_Commission Komisi ea Litokelo tsa Botho].[[#citenote-269|[269]]] Ketsahalo ena e ile ea etsa hore ho be le likhang tse matla ha ho ne ho buisanoa ka Paramenteng.[[#citenote-270|[270]]] Ka Hlakubele, moqolotsi oa litaba Tshepo Lesole o ile a qobelloa ho hlakola litšoantšo tsa mokoloko oa Zuma k'hamerang ea hae ke mapolesa, 'me baetsi ba litšoantšo ba babeli ba ile ba ts'oaroa ke mapolesa ha ba nka lifoto lapeng la Zuma Johannesburg.[[#citenote-271|[271]]][[#citenote-272|[272]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Sky_News Litaba tsa Leholimo] moqolotsi oa litaba Emma Hurd o boletse hore o ile a sutumetsoa, ​​a tšoaroa le ho "phopholetsa" ke balebeli ba Zuma ka 2009.[[#citenote-273|[273]]] ==="Shoot the Boer" pina=== Ka Pherekhong 2012, Zuma o ile a fana ka puo meketeng ea Lilemo tse Lekholo tsa 2012 tsa ANC ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Bloemfontein Bloemfontein] 'me ka mor'a moo, a bina pina e tsosang khang "[https://en.wikipedia.org/wiki/Dubul%27_ibhunu Dubul' ibhunu]"("Thunya the [https://en.wikipedia.org/wiki/Boer Leburu]").[[#citenote-274|[274]]][[#citenote-275|[275]]] ===Setšoantšo sa "Spear"=== Ka 2012, Zuma o ile a hlahisoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Satirical satirical] ho penta ka moetsi oa litšoantšo ea lulang Cape Town [https://en.wikipedia.org/wiki/Brett_Murray Brett Murray], ea neng a mo tšoantšetsa setšoantšong sa hae [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Spear_(painting) Lerumo], litho tsa hae tsa botona li pepesitsoe. ANC e ile ea arabela ka ho ts'osetsa khato ea lekhotla khahlanong le setsi sa pokello ea litšoantšo se bonts'ang setšoantšo, 'me se batla hore setšoantšo se tlosoe mehloling ea marang-rang. Kabelano e mabifi e latelang ea setšoantšo ka marang-rang a sechaba e ka nkoa e le mokhoa oa ho[https://en.wikipedia.org/wiki/Streisand_effect Sephetho sa Streisand].[[#citenote-276|[276]]][[#citenote-277|[277]]]Ka la 22 Motšeanong 2012, setšoantšo se ile sa senngoa ha se ntse se leketla sebakeng sa pokello ea litšoantšo Johannesburg. Sefahleho le litho tsa botona tsa Zuma li ne li pentiloe holimo.[[#citenote-278|[278]]] ===Litšenolo tsa lipampiri tsa Panama=== [https://en.wikipedia.org/wiki/Khulubuse_Zuma Clive Khulubuse Zuma], mochana oa Jacob Zuma, o ile a rehoa lebitso la [https://en.wikipedia.org/wiki/Panama_Papers Lipampiri tsa Panama][[#citenote-279|[279]]] ka lebaka la likamano tsa hae le libaka tsa oli ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Democratic_Republic_of_the_Congo Democratic Republic of the Congo](DRC). Nakoana kamora hore mopresidente Jacob Zuma a kopane le mopresidente oa DRC[https://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Kabila Joseph Kabila], Khamphani ea Khulubuse Zuma ea Caprikat Limited e fumane konteraka ea oli ea liranta tse limilione tse likete tse 100 naheng ea DRC.[[#citenote-280|[280]]][[#citenote-auto2-187|[187]]][[#citenote-duPreez-188|[188]]] ==Bophelo ba botho== ===Basali=== Jacob Zuma ke a [https://en.wikipedia.org/wiki/Polygamy monna ya nyetseng sethepu] ya nyetseng makgetlo a tsheletseng.[[#citenote-281|[281]]][[#citenote-282|[282]]] Ka 2012 [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Daily_Telegraph The Daily Telegraph] Zuma o na le bana ba 20,[[#citenote-Support-4|[4]]] athe [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi] ka 2014 o ile a bolela hore o na le 21.[[#citenote-283|[283]]] Basali ba hae ba kenyelletsa: # [https://en.wikipedia.org/wiki/Gertrude_Sizakele_Khumalo Gertrude Sizakele Khumalo], eo hape a tsejwang e le MaKhumalo (ea hlahileng 2 Hlakubele 1940). O ile a kopana le eena ka 1959 'me ba nyalana nakoana ka mor'a hore a lokolloe teronkong ka 1973.[[#citenote-pillay-284|[284]]] Ha ba na bana. # [https://en.wikipedia.org/wiki/Nkosazana_Dlamini-Zuma Nkosazana Dlamini] (ea hlahileng ka la 27 Pherekhong 1949), e le letona la khabinete ho tloha ka 1994 ho isa 2012. O kopane le eena ha a ne a le botlamuoeng ’me a mo nyala ka 1982. Ba na le barali ba bane, Msholozi (ea hlahileng 1982). [https://en.wikipedia.org/wiki/Gugulethu_Zuma-Ncube Gugulethu Zuma-Ncube] (born 1985), Thuli (born 1987), le [https://en.wikipedia.org/wiki/Thuthukile_Zuma Thuthukile Zuma](ea hlahileng ka 1989). Ba hlalane ka June 1998.[[#citenote-wives-285|[285]]] # Kate Mantsho (ea hlahileng ka la 2 Loetse 1956 ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Mozambique Mozambique]). Ba nyalane ka 1976. O na le bana ba bahlano le eena; Mxolisi (b. 1980, o nyetse Phindile Luthuli Durban ka 2008, a lebelelitsoe ke khosatsana ea Swazie Ziyanda Dlamini.[[#citenote-286|[286]]]), mafahla Duduzile le [https://en.wikipedia.org/wiki/Duduzane_Zuma Duduzane] (b. 1984), Phumzile (b. 1989) le Vusi (ea hlahileng ka 1993, ba hlokahetse ka la 2 Phupu 2018.[[#citenote-287|[287]]]). O ipolaile ka la 8 Tšitoe 2000 mme o patoa sebakeng sa Heroes' Acre[https://en.wikipedia.org/wiki/Westpark_Cemetery Mabitla a Westpark] ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg Johannesburg].[[#citenote-wives-285|[285]]][[#citenote-news24-Kate-288|[288]]] # [https://en.wikipedia.org/wiki/Nompumelelo_Ntuli_Zuma Nompumelelo Ntuli](ea hlahileng ka 1975). O ile a nyala MaNtuli, moahi wa KwaMaphumulo haufi[https://en.wikipedia.org/wiki/Stanger Stanger], ka la 8 Pherekhong 2008 mme ba na le bana ba bararo. Ba babeli ba pele ke Thandisiwe le Sinqobile.[[#citenote-wives-285|[285]]] # Thobeka Stacie Mabhija (ea hlahileng 8 Mmesa 1972), eo hape a tsejwang e le Thobeka Stacie Madiba. O ile a mo nyala ka la 4 Pherekhong 2010 mme a ba le bana ba bararo le eena.[[#citenote-allthe-289|[289]]] Zuma o lefile [https://en.wikipedia.org/wiki/Lobola lobola] ho leloko la habo ka 2007. Ngoana oa bona oa pele o hlahile ka Mphalane 2007. O na le e mong oa bana ba Zuma ba kantle ho lenyalo ba lulang le eena.[[#citenote-allthe-289|[289]]] Mabhija o hōletse [https://en.wikipedia.org/wiki/Umlazi Umlazi], moo a ileng a etsa matric Sekolong se Phahameng sa Umlazi Commercial. O sebelitse ho[https://en.wikipedia.org/wiki/Standard_Bank_of_South_Africa Standard Bank], Ithala, [https://en.wikipedia.org/wiki/Cell_C Cell C] le SA Homeloans e La Lucia.[[#citenote-290|[290]]][[#citenote-291|[291]]][[#citenote-thirdwife-2|[2]]] O na le ntlo Durban North.[[#citenote-292|[292]]] Ka 2016, ho [https://en.wikipedia.org/wiki/BBC BBC] o ile a mo tlotlisa ka ho etsa letšolo la litokelo tsa banana ba kotsing ea ho nyaloa ka likhoka kapa tsa bongoana.[[#citenote-293|[293]]] # Gloria Bongekile Ngema (ea hlahileng 1 Phato 1965). O ile a mo nyala ka 20 April 2012. Lechato la bona le ile la tšoaroa ka[https://en.wikipedia.org/wiki/Nkandla,_KwaZulu-Natal Nkandla]mme o ne a etelwa ke basadi ba hae ba bang ba bararo. Ho latela mokete oa moetlo o tsejoang e le umgcagco, monyaduwa o ile a nka karolo motjekong wa mokete wa tlhodisano wa setso wa Mazulu. Ngema o na le mora a le mong le Zuma, Sinqumo.[[#citenote-bnonews-3|[3]]] Ka Phuptjane 2012, baitseki, ho kenyeletsoa le ba bang ba ANC ka boeona, ba ile ba tletleba ka chelete eo mmuso o e lefileng ho tšehetsa basali ba Zuma, haholo-holo boemong ba bofuma bo atileng naheng.[[#citenote-Support-4|[4]]] Ka 2009–2010 Zuma o ile a fumana tekanyetso ea £1.2m bakeng sa "ts'ehetso ea molekane", hoo e ka bang habeli chelete e lefshoang nakong ea maemo a ofisi. [https://en.wikipedia.org/wiki/Thabo_Mbeki Thabo Mbeki] le [https://en.wikipedia.org/wiki/Kgalema_Motlanthe Kgalema Motlanthe], e lebisang ho litlhahiso tsa hore ke mosali oa pele oa Zuma feela ea lokelang ho fumana tšehetso ea naha.[[#citenote-Support-4|[4]]] ===Banyalani=== Zuma o ile a lefa likhomo tse 10 joalo ka lobola bakeng sa Khosatsana ea Swazi [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Sebentile_Dlamini&action=edit&redlink=1 Sebentile Dlamini] ka 2003.[[#citenote-oliphant-294|[294]]] ===Bana ba bang=== * O na le mora e mong, Edward, ea hlahileng ka 1977, le Minah Shongwe, khaitseli ea Moahloli [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeremiah_Shongwe Jeremiah Shongwe], ea ileng a kopa ho lokolloa nyeoeng ea Zuma ka lebaka la kamano.[[#citenote-295|[295]]] * O na le barali ba babeli, ea hlahileng ka la 18 Pherekhong 1998 le 19 Loetse 2002, le mosali oa khoebo oa Pietermaritzburg Priscilla Nonkwaleko Mhlongo.[[#citenote-296|[296]]] Ka Hlakubele 2017 Mhlongo o ile a rehoa e le e mong oa libui khatisong e patehileng eo ho eona ho neng ho thoe o ile a hlalosa morero oa ho qhekella profinse ea KwaZulu-Natal ka thoko ho molao karolo ea tekanyetso ea lijo tsa sekolo, ho bonahala ka tsebo ea Zuma.[[#citenote-nonmh-297|[297]]] * Ho na le litlaleho tsa bana ba bang ba bane - ba bararo ho tsoa ho mosali ea tsoang [https://en.wikipedia.org/wiki/Johannesburg Johannesburg] le e mong ho tsoa ho mosali ea tsoang [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard%27s_Bay Richard's Bay].[[#citenote-allthe-289|[289]]] * Zuma o bile le ngoana le Nonkanyiso Conco ea lilemo li 24, ea hlahileng ka letsatsi la tsoalo la Zuma, la 12 Mmesa 2018.[[#citenote-298|[298]]] Ba rera ho nyalana, lipuisano tsa lobola li ntse li tsoela pele. ===2009 "lerato-ngoana"=== Ka Pherekhong 2010, [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Sunday_Times_(South_Africa) The Sunday Times] tlaleha hore Sonono Khoza, morali oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Irvin_Khoza Irvin Khoza], o ile a tsoala ngoana oa bo20 oa Zuma ka la 8 Mphalane 2009, morali ea bitsoang Thandekile Matina Zuma.[[#citenote-stimes-Thandekile-1-299|[299]]][[#citenote-300|[300]]] Zuma o tiisitse hore o lefile [https://en.wikipedia.org/wiki/Inhlawulo inh sebelisa], ho amohela paternity. O ile a ipelaetsa ka ho phatlalatsoa ha lebitso la ngoana, a re ke tšebeliso e mpe ea ngoana eo. O ile a hana hore ketsahalo ena e na le kamano le lenaneo la 'muso la AIDS (le khothalletsang botšepehi lenyalong e le mokhoa oa ho thibela lefu lena), 'me a ipiletsa ho ba boinotšing.[[#citenote-301|[301]]] Ka la 6 Hlakola, Zuma o itse "o ikoahlaela haholo bohloko boo a bo bakileng lelapeng la hae, ANC, selekane le maAforika Borwa ka kakaretso."[[#citenote-302|[302]]] Maikutlo a ofisi ea Tautona e ne e le taba ea boinotšing.[[#citenote-303|[303]]] mme ANC e ile ya sireletsa Zuma, ya re ha e bone kamano pakeng tsa maano a yona mabapi le HIV/AIDS le bophelo ba Monghadi Zuma.[[#citenote-304|[304]]] Moetapele wa ANC Youth League [https://en.wikipedia.org/wiki/Julius_Malema Julius Malema]"Re Maafrika 'me re lutse mona kaofela ha rona, Zuma ke ntate oa rona kahoo ha rea ​​tšoaneleha ho bua ka taba eo". Malema o itse ANCYL e tla totobatsa lenaneo la eona la HIV le "mohlankana a le mong, kharebe e le 'ngoe" letšolong la tlhokomeliso naheng ka bophara.[[#citenote-305|[305]]] Motlatsi oa mopresidente oa ANC Women's League Nosipho Dorothy Ntwanambi o itse: "ha se hantle ho ba le thobalano kantle ho lenyalo haeba u itlamme ka lenyalo. Empa tlas'a Customary Marriages Act, haeba mosali oa pele a lumela, 'me haeba litaba tsena kaofela li ka buisanoa le eena, re ke ke ra etsa letho.[[#citenote-306|[306]]] Ka la 5 Hlakola, ANC e ile ea amohela ho se amoheloe ho atileng ka ho re boiphihlelo bona bo "re rutile lithuto tse ngata tsa bohlokoa", 'me ba mametse batho.[[#citenote-sexpact-307|[307]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/COSATU COSATU], molekane oa selekane sa ANC, ha aa ka a fana ka kahlolo empa a tšepile hore e tla ba "taba e matsoalong a Zuma".[[#citenote-sexpact-307|[307]]] Vavi o ile a pheta boipiletso ba Zuma ba hore a fuoe "tokelo ea hae ea boinotšing" le hore ngoana a sireletsehe ho phatlalatsoa ho sa hlokahale.[[#citenote-sexpact-307|[307]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Helen_Zille Helen Zille] tsa [https://en.wikipedia.org/wiki/Democratic_Alliance_(South_Africa) Democratic Alliance] o itse Zuma o hanana le molaetsa oa hae oa phatlalatsa oa thobalano e sireletsehileng ho maAforika Boroa, a nang le tšoaetso e phahameng ea AIDS le HIV.[[#citenote-cope-308|[308]]] O itse ho fosahetse ho re ke taba ea botho feela, 'me basebeletsi ba sechaba ba khethiloeng ba tlameha ho kenyelletsa melao-motheo le litekanyetso tseo ba li emelang.[[#citenote-309|[309]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/African_Christian_Democratic_Party African Christian Democratic Party] a re Zuma o nyenyefatsa maikemisetso a mmuso a ho susumetsa batho ho etsa thobalano e bolokehileng ho loantša HIV le AIDS.[[#citenote-cope-308|[308]]] The [https://en.wikipedia.org/wiki/Congress_of_the_People_(South_African_political_party) Congress of the People] (COPE) e boletse hore Zuma a ke ke a hlola a sebelisa litloaelo tsa setso sa Afrika ho lokafatsa "bohlola" ba hae.[[#citenote-cope-308|[308]]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Democrats Mademokrate a Ikemetseng] moetapele [https://en.wikipedia.org/wiki/Patricia_de_Lille Patricia de Lille], o itse Zuma o ne a kopa batho "ho etsa seo ke se bolelang eseng kamoo ke etsang".[[#citenote-310|[310]]] ==Jacob Zuma Foundation== Zuma o ile a qala ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Jacob_Zuma_Foundation Jacob Zuma Foundation]ho isa bana dikolong le ho ahela batho ba futsanehileng matlo matlo. Molula-setulo oa mehleng oa Motheo ke[https://en.wikipedia.org/wiki/Dudu_Myeni Dudu Myeni],[[#citenote-iol.Dudu-311|[311]]] eo hape e neng e le molula-setulo oa [https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Airways South African Airways]. O ile a itokolla litho tsa liboto tsa batsamaisi ba mekhatlo ena le tse ling hobane ho ne ho phatlalatsoa hore ke a[https://en.wikipedia.org/wiki/Delinquent_Director motsamaisi wa motlotsuwa] bakeng sa bophelo ka May 2020, ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Pretoria_High_Court Lekhotla le Phahameng la Pretoria].[[#citenote-timeDudu-312|[312]]] == Litlotla le likhau == === Likhau === * Khau ea Nelson Mandela ea Boetapele bo Tsoileng Matsoho ho tsoa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Medical_University_of_South_Africa Univesithi ea Bongaka ea Afrika Boroa], e filwe ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Washington,_D.C. Washington, DC] (1998)[[#citenote-sahistory-38|[38]]][[#citenote-313|[313]]] * Nakong ya ketelo ya United Kingdom ka 2010, Jacob Zuma o ile a etswa tlotla [https://en.wikipedia.org/wiki/Knight_Grand_Cross_of_the_Order_of_the_Bath Knight Grand Cross of the Order of the Bath].[[#citenote-314|[314]]] * Imo Merit Award, khau e phahameng ka ho fetisisa ho [https://en.wikipedia.org/wiki/Imo_State Naha ea Imo] ea [https://en.wikipedia.org/wiki/Nigeria Nigeria], e fuoeng ba entseng phapang ntlafatsong ea sechaba sa habo bona. (15 Mphalane 2017)[[#citenote-:1-315|[315]]] ===Liemahale=== Seemahale sa Jacob Zuma se Owerri, [https://en.wikipedia.org/wiki/Imo_State Imo state], [https://en.wikipedia.org/wiki/Nigeria Nigeria]<br/>tsa Nigeria [https://en.wikipedia.org/wiki/Imo_State Naha ea Imo] pepesoa a [https://en.wikipedia.org/wiki/Jacob_Zuma_Statue seemahale sa Jacob Zuma] ka la 15 Mphalane 2017.[[#citenote-:1-315|[315]]] ===Likhato tse hlomphehang=== * [https://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Zululand Univesithi ea Zululand] (2001), Ngaka e Hlomphehang ea Tsamaiso[[#citenote-auto-316|[316]]] * [https://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Fort_Hare Univesithi ea Fort Hare] (2001), Ngaka e Hlomphehang ea Lingoliloeng / Mangolo[[#citenote-auto-316|[316]]] * Medical University of Southern Africa (2001), Honorary Doctor of Philosophy[[#citenote-auto-316|[316]]] * Univesithi ea Zambia (UNZA) Khampase e Khōlō ea Bochabela (2009), Ngaka e Hlomphehang ea Molao[[#citenote-lusaka-317|[317]]] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Peking_University Univesithi ea Peking] (2012), Moprofesa ea Hlomphehang oa Likamano tsa Machaba[[#citenote-auto-316|[316]]] ===Litlotla tse ling === * Zuma o ne a tseteloa ka [https://en.wikipedia.org/wiki/Nigerian_Chieftaincy tlotla ya borena] - ea '''Ochiaga''' oa Imo - nakong ea leeto la hae ho ea 'musong oa [https://en.wikipedia.org/wiki/Eze Eze] Samuel Ohiri oa Imo ka la 15 Mphalane 2017.[[#citenote-318|[318]]] ==Filimi== * ''Lerato la Jacob Zuma'', 2009 sengoloa sa Sefora sa Jean-Baptiste Dusséaux le Matthieu Niango[[#citenote-319|[319]]] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Motherland_(2010_film) Motherland], 2010 documentary e tsamaisoang ke Owen 'Alik Shahadah ==Bona hape== * [https://en.wikipedia.org/wiki/Schabir_Shaik_trial Nyeoe ea Schabir Shaik] * [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Spear_(painting) Lerumo] * [https://en.wikipedia.org/wiki/Gupta_family Lelapa la Gupta] ==Litšupiso== # [[#citeref-1|^]] ''Berger, Sebastien (5 Pherekhong 2009). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/4127176/ANCs-Jacob-Zuma-to-marry-for-fifth-time.html "Jacob Zuma oa ANC o tla nyala lekhetlo la bohlano"]. The Daily Telegraph. London.[https://web.archive.org/web/20100306042132/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/4127176/ANCs-Jacob-Zuma-to-marry-for-fifth-time.html E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 6 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe 5 May 2010.'' # ^ [[#citeref-thirdwife2-0|a]] [[#citeref-thirdwife2-1|b]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8434865.stm "SA's Zuma o nyala mosali oa hae oa boraro"]. Litaba tsa BBC. 4 Pherekhong 2010.[https://web.archive.org/web/20100404180245/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8434865.stm E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 4 Mmesa 2010. E tlisitsoe ka la 5 Motšeanong 2010.'' # ^ [[#citeref-bnonews3-0|a]] [[#citeref-bnonews3-1|b]] [https://web.archive.org/web/20120422201811/http://www.bnonews.com/inbox/?id=577 "Mopresidente oa Afrika Boroa oa sethepu o nyala mosali oa bone"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/BNO_News Litaba tsa BNO]. 20 April 2012. Archived from[https://web.archive.org/web/20120422201811/http://www.bnonews.com/inbox/?id=577 ea pele] ka 22 April 2012. Retrieved 20 April 2012.'' # ^ [[#citeref-Support4-0|a]] [[#citeref-Support4-1|b]] [[#citeref-Support4-2|c]] [[#citeref-Support4-3|d]] ''Laing, Aislinn (20 June 2012). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9344916/Jacob-Zuma-faces-losing-1.2-million-support-for-four-wives.html "Jacob Zuma o tobane le ho lahleheloa ke tšehetso ea £ 1.2 milione bakeng sa basali ba bane"]. The Daily Telegraph. London.[https://web.archive.org/web/20120621171139/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9344916/Jacob-Zuma-faces-losing-1.2-million-support-for-four-wives.html E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 21 Phuptjane 2012. E khutlisitsoe ka la 20 Phuptjane 2012.'' # [[#citeref-5|^]] [https://www.nytimes.com/2009/05/10/world/africa/10zuma.html "Zuma o khakolotsoe Afrika Boroa"]. New York Times. Reuters. 9 May 2009. E tsositsoe ka la 9 Loetse 2021.'' # ^ [[#citeref-nytresign6-0|a]] [[#citeref-nytresign6-1|b]] ''Onishi, Norimitsu (14 Hlakola 2018). [https://www.nytimes.com/2018/02/14/world/africa/jacob-zuma-resigns-south-africa.html "Jacob Zuma o itokolla mosebetsing joalo ka Mopresidente oa Afrika Boroa"]. New York Times. E tsositsoe ka la 9 Loetse 2021.'' # [[#citeref-sabc-outgoing-president7-0|^]] [https://web.archive.org/web/20110529145530/http://196.35.74.238/portal/site/SABCNews/menuitem.5c4f8fe7ee929f602ea12ea1674daeb9/?vgnextoid=82f7f279f6421210VgnVCM10000077d4ea9bRCRD&vgnextfmt=default&channelPath=home "Zuma o hlapantse joalo ka Mopresidente oa bone oa demokrasi oa SA"]. SABC E bolokiloe ho tloha[http://196.35.74.238/portal/site/SABCNews/menuitem.5c4f8fe7ee929f602ea12ea1674daeb9/?vgnextoid=82f7f279f6421210VgnVCM10000077d4ea9bRCRD&vgnextfmt=default&channelPath=home ea pele] ka 29 May 2011. Retrieved 9 May 2009.'' # [[#citeref-8|^]] ''Mbuyazi, Nondumiso (13 Loetse 2008). [https://www.iol.co.za/news/politics/jz-receives-death-threat-416305 "JZ e fumana 'tšokelo ea lefu'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Star_(South_Africa) Naleli]. leq. 4.[https://web.archive.org/web/20090518031206/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=15&art_id=vn20080913085548154C821827 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 18 Mphalane 2009. E khutlisitsoe ka la 14 Loetse 2008.'' # [[#citeref-9|^]] ''Kaiser, Hein (30 Phuptjane 2021). [https://www.citizen.co.za/news/opinion/2550820/what-would-a-zuma-prison-cell-look-like/ "Zuma o ea teronkong, empa bophelo ba chankaneng bo tla ba joang ho Msholozi?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Citizen_(South_African_newspaper) Moahi]. E tsositsoe ka la 10 Loetse 2021.'' # [[#citeref-lander200710-0|^]] ''Lander, Alice (19 December 2007). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/7151935.stm "Durban e thabela tlholo ea Zuma ea ANC"]. Litaba tsa BBC.[https://web.archive.org/web/20071224185604/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/7151935.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 24 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 14 Loetse 2008.'' # ^ [[#citeref-anc-bio11-0|a]] [[#citeref-anc-bio11-1|b]] [[#citeref-anc-bio11-2|c]] [https://web.archive.org/web/20090209044729/http://www.anc.org.za/show.php?doc=people%2Fzumaj.html "Jacob Gedleyihlekisa Zuma"]. Bopresidente. E bolokiloe ho tloha[http://www.anc.org.za/show.php?doc=people/zumaj.html ea pele] ka la 9 Hlakola 2009. E khutlisitsoe ka la 11 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-iafr12-0|^]] ''SA News/Moqolotsi oa Basebetsi (22 May 2014). [https://web.archive.org/web/20140531105428/http://news.iafrica.com/sa/939859.html "Jacob Zuma o khethiloe mopresidente"]. iafrica.com. E bolokiloe ho tloha[http://news.iafrica.com/sa/939859.html ea pele] ka la 21 Phuptjane 2014. E khutlisitsoe 30 May 2014.'' # [[#citeref-bbc2008-09-2013-0|^]] [http://news.bbc.co.uk/go/rss/-/2/hi/africa/7626646.stm "SA's Mbeki o re o tla theoha"]. Litaba tsa BBC. London, UK. 20 Loetse 2008. E khutlisitsoe ka la 21 Loetse 2008.'' # [[#citeref-14|^]] ''Basson, Adriaan (12 January 2009). [https://mg.co.za/article/2009-01-12-judge-nicholson-redcarded-by-sca/ "Moahloli Nicholson o ile a fuoa karete e khubelu ke SCA"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.'' # [[#citeref-head-anc15-0|^]] ''Conway-Smith, Erin (18 December 2012). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9753579/Jacob-Zuma-re-elected-as-head-of-ANC.html "Jacob Zuma o khethiloe hape e le hlooho ea ANC"]. The Telegraph.[https://web.archive.org/web/20140101144840/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/9753579/Jacob-Zuma-re-elected-as-head-of-ANC.html E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 1 Pherekhong 2014. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.'' # [[#citeref-16|^]] ''Herman, Paul (18 December 2017). [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 "Ramaphosa o hlola bopresidente ba ANC - JWALO KA HO HLOKAHALA"]. News24.[https://web.archive.org/web/20171218170001/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 18 Tšitoe 2017.'' # [[#citeref-17|^]] [https://mg.co.za/article/2018-02-23-budget-2018-is-zumas-costly-legacy/ "Budget 2018 ke lefa la Zuma le theko e boima"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 23 Hlakola 2018. E khutlisitsoe 28 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-18|^]] ''Umraw, Amil (19 Phupu 2019). [https://www.timeslive.co.za/politics/2019-07-19-hlaudi-motsoeneng-sighted-as-jacob-zuma-arrives-at-state-capture-probe/ TLHOKOMELISO: Jacob Zuma o hana tumellano le Zondo mabapi le lipehelo tsa ho khutlela hae lipatlisisong tsa ho hapa naha]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.'' # ^ [[#citeref-BBCNews19-0|a]] [[#citeref-BBCNews19-1|b]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57758641 "Jacob Zuma oa Afrika Boroa: Ho tloha mohaleng oa tokoloho ho ea ho mopresidente ho isa teronkong"]. Litaba tsa BBC. 8 Phupu 2021. E khutlisitsoe ka la 9 Phupu 2021.'' # [[#citeref-20|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57758540 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa o inehela sepoleseng"]. Litaba tsa BBC. 8 Phupu 2021. E khutlisitsoe ka la 9 Phupu 2021.'' # ^ [[#citeref-:521-0|a]] [[#citeref-:521-1|b]] [https://www.dw.com/en/south-africa-jacob-zuma-released-from-prison-on-medical-parole/a-59094022 "Afrika Boroa: Jacob Zuma o lokollotsoe teronkong ka parole ea bongaka"]. Reuters, Associated Press. Deutsche Welle. 6 Loetse 2021. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.'' # ^ [[#citeref-:722-0|a]] [[#citeref-:722-1|b]] [[#citeref-:722-2|c]] [[#citeref-:722-3|d]] [[#citeref-:722-4|e]] ''Open Secrets (5 May 2020). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-05-06-jacob-zuma-comrade-in-arms/ "Jacob Zuma - Comrade in Arms"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-23|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57246802 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa ha a qose konteraka ea libetsa ea lidolara tse libilione"]. Litaba tsa BBC. 26 Mphalane 2021. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.'' # [[#citeref-24|^]] Gordin, J: ''Zuma, A Biography'', leqepheng la 1. Jonathan Ball, 2008. # [[#citeref-25|^]] [https://web.archive.org/web/20120710211106/http://www.africansuccess.org/visuFiche.php?id=420&lang=en "Biography ea Jacob ZUMA"]. Katleho ea Afrika. E bolokiloe ho tloha[http://www.africansuccess.org/visuFiche.php?id=420&lang=en ea pele] ka la 10 Phupu 2012. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.'' # [[#citeref-26|^]] [https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/Trials_of_Jacob_Zuma "Liteko tsa Jacob Zuma"]. BBC. La 15 Tšitoe 2017.[https://web.archive.org/web/20171216000456/http://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/Trials_of_Jacob_Zuma E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 16 Tšitoe 2017.'' # [[#citeref-27|^]] ''Gordin, J. (2008). [https://books.google.com/books?id=wdMwAQAAIAAJ Zuma, A Biography]. Jonathan Ball. leq. 4.[https://en.wikipedia.org/wiki/ISBN_(identifier) ISBN] [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9781868422630 9781868422630].'' # ^ [[#citeref-:628-0|a]] [[#citeref-:628-1|b]] [[#citeref-:628-2|c]] ''Tromp, Beauregard (16 Hlakola 2018). [https://mg.co.za/article/2018-02-16-00-a-comrade-rises-before-the-fall/ "Motsoalle oa tsoha - pele ho hoetla"]. The Mail & Guardian. E tsositsoe ka la 24 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-veconomist29-0|^]] [https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21737023-south-africas-lost-decade "Lefa le kotsi la Mopresidente Jacob Zuma oa Afrika Boroa"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Economist The Economist]. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215012515/https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21737023-south-africas-lost-decade E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-30|^]] [https://web.archive.org/web/20130504133022/http://www.anc.org.za/list_by.php?by=Jacob%20Zuma "Leqephe la Jacob Zuma"]. ANC. E bolokiloe ho tloha[http://www.anc.org.za/list_by.php?by=Jacob%20Zuma ea pele] ka la 4 Motšeanong 2013. E khutlisitsoe ka la 13 Phato 2011.'' # [[#citeref-31|^]] ''Smith, David (20 April 2009). [https://www.theguardian.com/world/2009/apr/20/zuma-south-africa-politics "Jacob Zuma 'malinyane o tlisetsa batho ba Afrika Boroa thabo le tšabo"]. Mohlokomedi. London, UK.[https://web.archive.org/web/20170112190552/https://www.theguardian.com/world/2009/apr/20/zuma-south-africa-politics E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 12 Pherekhong 2017.'' # [[#citeref-32|^]] ''Mavuso, Sihle (12 Phato 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/jacob-zumas-brother-describes-last-moments-before-former-president-surrendered-to-authorities-blames-zondo-c7de5504-b1a0-48d5-97b4-a2eb8fa96867 "Moena oa Jacob Zuma o hlalosa metsotso ea ho qetela pele mopresidente oa mehleng a inehela ho ba boholong, o beha Zondo molato"]. IOL. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-33|^]] ''Khoza, Amanda (15 Phupu 2021). [https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2021-07-15-jacob-zumas-brother-to-be-laid-to-rest-next-thursday-says-family-elder/ “Ngwanabo Jacob Zuma o tla bolokwa Labone le tlang, ho rialo moholo wa lelapa”]. Sowetan. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-34|^]] ''Cilliers, Charles (29 May 2019). [https://www.citizen.co.za/news/2136696/jacob-zumas-sister-velephi-passes-away/ "Khaitseli ea Jacob Zuma Velephi oa hlokahala"]. Moahi. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-35|^]] ''Khoza, Amanda (17 Pulungoana 2013). [https://www.iol.co.za/news/politics/i-sold-my-zuma-name-for-r10m-house-1608210 "'Ke rekisitse lebitso laka la Zuma ka ntlo ea R10m"]. IOL. E tsositsoe ka la 23 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-36|^]] [https://web.archive.org/web/20211223221357/https://www.enca.com/south-africa/zuma-magashule-implicated-tender-fraud "Michael Zuma o eketsa monoana ho pie ea bobolu"]. eNCA. 11 Pulungoana 2013. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2021.'' # ^ [[#citeref-beresford37-0|a]] [[#citeref-beresford37-1|b]] ''Beresford, David (22 Hlakola 2009). [https://web.archive.org/web/20090228210121/http://www.thetimes.co.za/PrintEdition/Insight/Article.aspx?id=944076 "Lilemo tse sieo tsa Zuma lia bonahala"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE The Times]. UK. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20090228210121/http://www.thetimes.co.za/PrintEdition/Insight/Article.aspx?id=944076 ea pele] ka la 28 Hlakola 2009.'' # ^ [[#citeref-sahistory38-0|a]] [[#citeref-sahistory38-1|b]] [[#citeref-sahistory38-2|c]] [[#citeref-sahistory38-3|d]] [[#citeref-sahistory38-4|e]] [[#citeref-sahistory38-5|f]] [[#citeref-sahistory38-6|g]] [[#citeref-sahistory38-7|h]] [[#citeref-sahistory38-8|ke]] [[#citeref-sahistory38-9|j]] [https://www.sahistory.org.za/people/jacob-gedleyihlekisa-zuma "Jacob Gedleyihlekisa Zuma"]. SA History Online.[https://web.archive.org/web/20170708095205/http://www.sahistory.org.za/people/jacob-gedleyihlekisa-zuma E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 8 Phupu 2017. E tlisitsoe ka la 17 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-39|^]] [https://web.archive.org/web/20110511100432/http://www.southafrica.info/2010/zuma-referee.htm "Fifa e fa Zuma setifikeiti sa hae sa boemeli"]. SouthAfrica.info. 30 June 2009. Archived from[http://www.southafrica.info/2010/zuma-referee.htm ea pele] ka la 11 Motšeanong 2011. E khutlisitsoe ka la 3 Pulungoana 2009.'' # ^ [[#citeref-trewhela40-0|a]] [[#citeref-trewhela40-1|b]] ''Trewhela, Paul (15 February 2009). [https://www.politicsweb.co.za/news-and-analysis/jacob-zuma-in-exile-three-unexplored-issues "Jacob Zuma botlamuoeng: lintlha tse tharo tse sa kang tsa hlahlojoa"]. [https://web.archive.org/web/20090228194836/http://www.politicsweb.co.za/politicsweb/view/politicsweb/en/page71619?oid=117713&sn=Detail E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 28 Hlakola 2009.'' # [[#citeref-41|^]] ''Gevisser, Mark (2007). [https://books.google.com/books?id=58bnDwAAQBAJ Thabo Mbeki: Toro e Liehisitsoe]. [https://en.wikipedia.org/wiki/ISBN_(identifier) ISBN] [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9781868425457 9781868425457].'' # [[#citeref-42|^]] ''Piper, Laurence (2002). [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/1469-8219.00039 "Bochaba bo se nang sechaba: ho phahama le ho oa ha bochaba ba Mazulu phetohong ea Afrika Boroa ho demokrasi, 1975-99"]. Lichaba le Bochaba.'''8''' (1): 73–94. [https://en.wikipedia.org/wiki/Doi_(identifier) etsa]:[https://doi.org/10.1111%2F1469-8219.00039 10.1111/1469-8219.00039]. [https://en.wikipedia.org/wiki/ISSN_(identifier) ISSN] [https://www.worldcat.org/issn/1469-8129 1469-8129].'' # [[#citeref-43|^]] ''Bosch, Marius (12 December 2007). [https://www.reuters.com/article/us-safrica-anc-zulus-idUSL1241626320071212 "MaZulu a batla motho ea bōpang khotso Jacob Zuma hore e be mopresidente"]. Reuters. E tsositsoe ka la 24 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-anc-resignation-stmt44-0|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-resignation-read-the-ancs-full-statement-13289235 "Polelo ya African National Congress Kamora Ho Itokolla Mosebetsing ha Moporesidente wa Rephaboliki ya Afrika Borwa, Comrade Jacob Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215121216/https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-resignation-read-the-ancs-full-statement-13289235 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-45|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/a-closer-look-at-jacob-gedleyihlekisa-zuma-442410 "Ha re shebisisa Jacob Gedleyihlekisa Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 6 Mphalane 2009.'' # [[#citeref-:2246-0|^]] [https://www.namibian.com.na/archive_pdf_19851990/1994_TheNamibian/21%20December%201994.pdf "ANC e ferekanya baetapele ba eona"](PDF). Namibia. 21 Tšitoe 1994. E khutlisitsoe ka la 11 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-47|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3929519.stm "Matutsi a hana lipuisano tsa Burundi"]. BBC. La 27 Phupu 2004.[https://web.archive.org/web/20090930103242/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3929519.stm E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 30 Loetse 2009.'' # [[#citeref-48|^]] [https://www.iol.co.za/news/africa/burundi-peace-process-back-in-the-spotlight-223811 "Ts'ebetso ea khotso ea Burundi e khutletse leseling"]. IOL. 11 Mphalane 2004. E khutlisitsoe ka la 24 Tšitoe 2021.'' # ^ [[#citeref-ioltimeline49-0|a]] [[#citeref-ioltimeline49-1|b]] [[#citeref-ioltimeline49-2|c]] [[#citeref-ioltimeline49-3|d]] [[#citeref-ioltimeline49-4|e]] [https://www.iol.co.za/news/politics/a-timeline-of-jacob-zumas-presidency-13192711 "Nako ea nako ea bopresidente ba Jacob Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 15 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180213193627/https://www.iol.co.za/news/politics/a-timeline-of-jacob-zumas-presidency-13192711 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-50|^]] ''Bruce, David (2008). [https://journals.assaf.org.za/index.php/sacq/article/view/951/820 "Ntle le tšabo kapa mohau: The Scorpions le lipolotiki tsa toka"]. SA Crime Quarterly.'''24'''.'' # [[#citeref-51|^]] ''Vasagar, Jeevan (14 June 2005). [https://www.theguardian.com/world/2005/jun/15/southafrica.jeevanvasagar "Mbeki o leleka motlatsi oa bobolu"]. Mohlokomedi. E tsositsoe ka la 24 Tšitoe 2021.'' # ^ [[#citeref-sacked52-0|a]] [[#citeref-sacked52-1|b]] [https://mg.co.za/article/2005-06-14-deputy-president-sacked "Motlatsi oa mopresidente o lelekiloe"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. La 14 Phuptjane 2005.[https://web.archive.org/web/20180215143844/https://mg.co.za/article/2005-06-14-deputy-president-sacked E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-53|^]] [https://www.thenewhumanitarian.org/news/2005/06/22/mbeki-appoints-woman-new-deputy-president "Mbeki o khetha mosali e le motlatsi oa mopresidente e mocha"]. The New Humanitarian. 22 Phuptjane 2005. E khutlisitsoe ka la 24 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-54|^]] ''Mofokeng, Moffett (19 August 2005). [https://web.archive.org/web/20050912184428/http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=248529&area=%2Fbreaking_news%2Fbreaking_news__national%2F "Kamoo khamera a le mong a 'fokotseng' botšepehi ba SABC"]. Mail & Mohlokomeli. E bolokiloe ho tloha[http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=248529&area=/breaking_news/breaking_news__national/ ea pele] ka la 12 Loetse 2005. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-55|^]] ''Simao, Paul (28 July 2006). [https://mg.co.za/article/2006-07-28-left-rallies-to-support-embattled-zuma "Likopano tse ka letsohong le letšehali ho tšehetsa Zuma ea ferekaneng"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20110908103535/http://mg.co.za/article/2006-07-28-left-rallies-to-support-embattled-zuma E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 8 Loetse 2011.'' # [[#citeref-56|^]] ''Pearce, Justin (10 October 2005). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4328360.stm "Analysis: SA's Zuma boema-kepeng"]. Litaba tsa BBC.[https://web.archive.org/web/20061222142221/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4328360.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 22 Tšitoe 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-57|^]] [https://web.archive.org/web/20070930201335/http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=256829&area=%2Finsight%2Finsight__national%2F "Ho tsamaea ka kutloelo-bohloko ea Sezulu"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 18 November 2005. Archived from[http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=256829&area=%2Finsight%2Finsight__national%2F ea pele] ka la 30 Loetse 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-58|^]] [http://www.mg.co.za/article/2005-11-03-acquitted-zuma-will-be-unbeatable "Zuma ea lokolotsoeng e tla ba 'ea sa hlōloeng'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. La 3 Pulungoana 2005.[https://web.archive.org/web/20081226041959/http://www.mg.co.za/article/2005-11-03-acquitted-zuma-will-be-unbeatable E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 26 Tšitoe 2008. E khutlisitsoe ka la 7 Mmesa 2009.'' # [[#citeref-59|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/4707464.stm "Moahloli oa nyeoe ea peto ea Zuma o ema fatše"]. Litaba tsa BBC. 13 Hlakola 2006.[https://web.archive.org/web/20090112021906/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/4707464.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 12 Pherekhong 2009. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-60|^]] ''Musgrave, Amy (13 Hlakola 2006). [https://web.archive.org/web/20060314050830/http://www.mg.co.za/articlepage.aspx?area=%2Fzuma_report%2Fzuma_news%2F&articleid=264095 "Moahloli oa Zuma o itokolla nyeoeng"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. E bolokiloe ho tloha[http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=264095&area=/zuma_report/zuma_news/ ea pele] ka la 14 Hlakubele 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-61|^]] [https://web.archive.org/web/20070621152427/http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=257884&area=%2Finsight%2Finsight__comment_and_analysis%2F "Mathata le JZ"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 20 December 2007. Archived from[http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=257884&area=%2Finsight%2Finsight__comment_and_analysis%2F ea pele] ka la 21 Phuptjane 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-62|^]] ''Tabane, Rapule (21 Mmesa 2006). [http://mg.co.za/article/2006-04-21-sacp-divided-on-zuma "SACP e arohane ka Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20150205183536/http://mg.co.za/article/2006-04-21-sacp-divided-on-zuma E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 5 Hlakola 2015. E khutlisitsoe ka la 5 Hlakola 2015.'' # [[#citeref-63|^]] [https://web.archive.org/web/20060225010841/http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=13&art_id=vn20060214102144364C522654 "Moqosi o rohakiloe joalo ka ha Zuma a thoholetsa lekhotla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 14 Hlakola 2006.[https://web.archive.org/web/20060225010841/http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=13&art_id=vn20060214102144364C522654 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 25 Hlakola 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-64|^]] [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4781440.stm "Moqosi oa peto oa Zuma o ile a botsoa"]. Litaba tsa BBC. 6 Hlakubele 2007.[https://web.archive.org/web/20090111191133/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4781440.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 11 Pherekhong 2009. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-65|^]] [https://web.archive.org/web/20070313152258/http://www.boston.com/news/world/africa/articles/2006/04/03/s_african_denies_rape_allegation_at_trial/ "S. African e latola qoso ea peto nyeoeng"]. Boston Globe. 3 April 2006. E bolokiloe ho tloha[http://www.boston.com/news/world/africa/articles/2006/04/03/s_african_denies_rape_allegation_at_trial/ ea pele] ka la 13 Hlakubele 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-66|^]] [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4879822.stm "SA's Zuma o hlapile ho qoba HIV"]. BBC. La 5 Mmesa 2006.[https://web.archive.org/web/20071225220255/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/africa/4879822.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 25 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 20 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-67|^]] [http://www.saflii.org/za/cases/ZAGPHC/2006/45.pdf "The State Versus Jacob Gedleyihlekisa Zuma"](PDF). Lekhotla le Phahameng la Afrika Boroa (Witwatersrand Local Division). La 8 Motšeanong 2006.[https://web.archive.org/web/20150924095329/http://www.saflii.org/za/cases/ZAGPHC/2006/45.pdf E bolokiloe] (PDF) ho tloha qalong ka la 24 Loetse 2015. Ho hang ha ho amohelehe hore monna a etse thobalano e sa sireletsehang le motho ofe kapa ofe ntle le molekane oa hae oa kamehla, 'me ho hang a se ke a etsa thobalano le motho eo ho ea ka tsebo ea hae a nang le tšoaetso ea HIV. Ha ke batle le ho bua ka phello ea ho shaoara ka mor'a ho etsa thobalano e sa sireletsehang. Haeba Rudyard Kipling a ne a tseba ka nyeoe ena nakong eo a neng a ngola thothokiso ea hae "Haeba" a ka 'na a eketsa se latelang: "'Me haeba u ka khona ho laola 'mele oa hao le litakatso tsa hau tsa thobalano, joale u monna mora oa ka."'' # [[#citeref-68|^]] ''Robinson, Vicki; Tafole, Rapule; Haffajee, Ferial (28 April 2006).[http://mg.co.za/article/2006-04-28-23-days-that-shook-our-world "Matsatsi a 23 a ileng a sisinya lefatše la rona"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20161126131956/http://mg.co.za/article/2006-04-28-23-days-that-shook-our-world E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 26 Pulungoana 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Pulungoana 2016.'' # [[#citeref-69|^]] ''Meldrum, Andrew (9 May 2006). [https://www.theguardian.com/southafrica/story/0,,1770514,00.html "Zuma o lokolotsoe ho loanela bopresidente"]. Mohlokomedi. London. E hlahisitsoe ka la 5 May 2010.'' # [[#citeref-70|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/pipe-or-machinegun-for-anc-presidency-279991 "Pipe kapa sethunya sa mochini bakeng sa bopresidente ba ANC?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 1 Phuptjane 2006. E khutlisitsoe ka la 13 Tšitoe 2019.'' # [[#citeref-71|^]] [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-defamation-claim-largest-in-sa-history-284142 "Zuma defamation claim 'e kholo ka ho fetisisa historing ea SA'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. La 4 Phupu 2006.[https://web.archive.org/web/20180217201122/https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-defamation-claim-largest-in-sa-history-284142 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 17 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-72|^]] [https://web.archive.org/web/20100210203520/http://www.friendsofjz.co.za/ "Metsoalle ea Jacob Zuma Trust"]. Friendsofjz.co.za. 29 June 2005. Archived from[http://www.friendsofjz.co.za/ ea pele] ka la 10 Hlakola 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-73|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/anc-rank-and-file-vote-for-change-380207 "ANC boemo-le-file voutela phetoho"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. La 26 Pulungoana 2007.[https://web.archive.org/web/20081005190313/http://www.iol.co.za/index.php?art_id=vn20071126042958726C564967 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 5 Mphalane 2008. E tlisitsoe ka la 9 Loetse 2021.'' # [[#citeref-74|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-finds-favour-among-his-anc-comrades-380161 "Zuma o fumana mohau ho balekane ba hae ba ANC"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. La 26 Pulungoana 2007.[https://web.archive.org/web/20081005190308/http://www.iol.co.za/index.php?art_id=nw20071125231051953C472153 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 5 Mphalane 2008.'' # [[#citeref-75|^]] [https://web.archive.org/web/20081005190303/http://www.iol.co.za/index.php?art_id=nw20071125123255326C355676 "Zuma o re o ikemiselitse ho busa"]. IOL. Reuters. 25 November 2007. Archived from[http://www.iol.co.za/index.php?art_id=nw20071125123255326C355676 ea pele] ka la 5 Mphalane 2008.'' # [[#citeref-76|^]] ''Williams, Juanita (18 December 2007). [https://www.iol.co.za/news/politics/fireworks-greet-new-anc-president-383189 "Li-fireworks li lumelisa mopresidente e mocha oa ANC"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. [https://web.archive.org/web/20180213111721/https://www.iol.co.za/news/politics/fireworks-greet-new-anc-president-383189 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-77|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7163332.stm "Litefiso tse ncha tsa S Africa's Zuma"]. Litaba tsa BBC. La 28 Tšitoe 2007.[https://web.archive.org/web/20071231062529/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7163332.stm E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 31 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-cp78-0|^]] [https://web.archive.org/web/20130609021313/http://www.citypress.co.za/politics/zuma-wins-second-term/ "Zuma o hlola nako ea bobeli"]. City Press. 18 December 2012. Archived from[http://www.citypress.co.za/politics/zuma-wins-second-term/ ea pele] ka la 9 Phuptjane 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.'' # [[#citeref-mbeki-r79-0|^]] [https://www.news24.com/News24/Mbeki-resignation-effective-Thurs-20080922 "Afrika Boroa: Mbeki o tlohela mosebetsi ka Labone"]. News24.[https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Press_Association SAPA]. La 22 Loetse 2008.[https://web.archive.org/web/20131203014835/http://www.news24.com/SouthAfrica/TheEndofMbeki/Mbeki-resignation-effective-Thurs-20080922 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 3 Tšitoe 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.'' # [[#citeref-80|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7629239.stm "Motlanthe: Matsoho 'a bolokehileng' a Afrika Boroa"]. Litaba tsa BBC. La 25 Loetse 2008.[https://web.archive.org/web/20100701094935/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7629239.stm E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 1 Phupu 2010. E tlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-81|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-i-only-want-one-term-409911 "Zuma: Ke batla nako e le 'ngoe feela"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. [https://web.archive.org/web/20121130215915/http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-i-only-want-one-term-1.409911#.ULjf3SA7uSo E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 30 Pulungoana 2012. E tlisitsoe ka la 30 Pulungoana 2012.'' # [[#citeref-82|^]] ''Bearak, Barry (10 March 2009). [https://www.nytimes.com/2009/03/11/world/africa/11safrica.html "Ho emetse ho Helm Afrika Boroa: Mopresidente kapa Moahloli? Kapa Ka bobeli?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_New_York_Times New York Times]. [https://web.archive.org/web/20110511092953/http://www.nytimes.com/2009/03/11/world/africa/11safrica.html?_r=1 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 11 Motšeanong 2011. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.'' # [[#citeref-83|^]] ''Mandy Wiener (19 August 2009). [https://web.archive.org/web/20101125055208/http://ewn.co.za/articleprog.aspx?id=20017 "Litaba tsa ba boneng ka mahlo: Zuma o etsa mosebetsi o motle, ho senola phuputso e ncha"]. Ewn.co.za. E bolokiloe ho tloha[http://www.ewn.co.za/articleprog.aspx?id=20017 ea pele] ka la 25 Pulungoana 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-84|^]] [https://mg.co.za/article/2009-08-06-zuma-looks-to-ngcobo-as-new-chief-justice/ "Zuma o sheba Ngcobo joalo ka moahloli e mocha"]. Mail & Mohlokomeli. 6 Phato 2009.[https://web.archive.org/web/20090810093336/http://www.mg.co.za/article/2009-08-06-zuma-looks-to-ngcobo-as-new-chief-justice E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 10 Phato 2009. E khutlisitsoe ka la 10 Phato 2009.'' # [[#citeref-85|^]] [https://web.archive.org/web/20090814172539/http://www.thetimes.co.za/News/Article.aspx?id=1047598 "Zuma o sebelisitse matla a hae hampe: khanyetso"]. The Times.[https://en.wikipedia.org/wiki/South_African_Press_Association Mokhatlo oa Boralitaba oa Afrika Boroa]. 10 August 2009. Archived from[https://web.archive.org/web/20090814172539/http://www.thetimes.co.za/News/Article.aspx?id=1047598 ea pele] ka la 14 Phato 2009. E khutlisitsoe ka la 10 Phato 2009.'' # [[#citeref-86|^]] [https://web.archive.org/web/20110516152143/http://www.timeslive.co.za/news/article134121.ece "Zuma o tla reha Moahloli e Mocha e Mocha"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. 1 October 2009. Archived from[https://web.archive.org/web/20110516152143/http://www.timeslive.co.za/news/article134121.ece ea pele] ka la 16 Mphalane 2011. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-87|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8555697.stm "Bohanyetsi ba Afrika Boroa bo batla hore ho etsoe lipatlisiso ka Jacob Zuma"]. Litaba tsa BBC. La 8 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20100311213312/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8555697.stm E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 11 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-88|^]] [https://web.archive.org/web/20100312080436/http://www.timeslive.co.za/local/article346579.ece "ANC e itokolla ho polelo ea 'muelli oa Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. La 9 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20100312080436/http://www.timeslive.co.za/local/article346579.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 12 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-89|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-under-fire-after-late-declaration-1.475953 "Litaba - Leqephe le ka Pele: Zuma o ile a hlaseloa ka mor'a phatlalatso ea morao-rao"]. Ikemetseng Inthaneteng. Afrika Boroa.[https://web.archive.org/web/20100821113237/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 21 Phato 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-90|^]] [https://web.archive.org/web/20140214114924/http://www.gov.za/speeches/view.php?sid=42463 "Mopresidente Jacob Zuma ka lefu la Mopresidente wa mehleng Nelson Mandela"]. Bopresidente. 5 December 2013. Archived from[http://www.gov.za/speeches/view.php?sid=42463 ea pele] ka la 11 Mmesa 2014. E khutlisitsoe ka la 8 Tšitoe 2013.'' # [[#citeref-91|^]] [https://web.archive.org/web/20140606143409/http://www.youtube.com/watch?v=Ltwj1ftRJ68 "Mopresidente Jacob Zuma o phatlalatsa ho hlokahala ha Madiba"]. SABC La 5 Tšitoe 2013. ho tloha ea mantlha ka la 11 Mmesa 2014. E tlisitsoe ka la 8 Tšitoe 2013.'' # [[#citeref-92|^]] [https://web.archive.org/web/20160413015424/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/10508338/South-African-president-Jacob-Zuma-booed-at-Mandela-memorial.html "Mopresidente oa Afrika Boroa Jacob Zuma o ile a rohakana sehopotsong sa Mandela"]. The Telegraph. 31 March 2013. Archived from[https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/southafrica/10508338/South-African-president-Jacob-Zuma-booed-at-Mandela-memorial.html ea pele] ka la 13 Mmesa 2016. E fumanwe ka la 31 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-93|^]] [http://america.aljazeera.com/opinions/2013/12/jacob-zuma-nelsonmandelasouthafricaanc.html "The boos for Jacob Zuma emela katleho ea Mandela"]. Al Jazeera. La 16 Tšitoe 2013.[https://web.archive.org/web/20140114100632/http://america.aljazeera.com/opinions/2013/12/jacob-zuma-nelsonmandelasouthafricaanc.html E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Pherekhong 2014.'' # [[#citeref-94|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/anc-united-behind-zuma-duarte-1.1633303#.Uts5kWQo7LY "ANC e kopane ka mora Zuma"]. Ikemetseng Inthaneteng. 18 Pherekhong 2014.[https://web.archive.org/web/20140121041751/http://www.iol.co.za/news/politics/anc-united-behind-zuma-duarte-1.1633303#.Uts5kWQo7LY E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 21 Pherekhong 2014.'' # [[#citeref-95|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/stand-down-request-for-zuma-1.1637053#.UuWiuGQo4b0 "Ema fatše kopo ea Zuma"]. Ikemetseng Inthaneteng. La 26 Pherekhong 2014.[https://web.archive.org/web/20140129005016/http://www.iol.co.za/news/politics/stand-down-request-for-zuma-1.1637053#.UuWiuGQo4b0 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 29 Pherekhong 2014.'' # [[#citeref-96|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-re-elected-sa-president-1.1691892 "Zuma o khethiloe hape mopresidente oa SA"]. Litaba tsa IOL. La 21 Mphalane 2014.[https://web.archive.org/web/20140714150932/http://www.iol.co.za/news/politics/zuma-re-elected-sa-president-1.1691892 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 14 Phupu 2014. E khutlisitsoe ka la 18 Phuptjane 2014.'' # [[#citeref-97|^]] ''Ipsos MORI (9 Hlakola 2017), [https://www.youtube.com/watch?v=sdjhoV8_FBY Ipsos – Beyond Populism – Mari Harris (Afrika Borwa)], [https://web.archive.org/web/20170310172638/https://www.youtube.com/watch?v=sdjhoV8_FBY polokelong] ho tsoa ho ea mantlha ka la 10 Hlakubele 2017, e nkiloe ka la 27 Mmesa 2017'' # [[#citeref-98|^]] [https://www.fin24.com/Budget/analysis-eskoms-troubles-show-everything-thats-wrong-with-sa-20190220 "Analysis: Mathata a Eskom a bontša ntho e 'ngoe le e 'ngoe e phoso ka SA"]. Fin24. 21 Hlakola 2019. E khutlisitsoe ka la 21 Hlakola 2019.'' # [[#citeref-99|^]] ''Hazem al-Sabbagh (23 Phuptjane 2014). [http://www.sana.sy/en/?p=4016 "Mopresidente al-Assad o amohela mohala oa thoholetso ho tsoa ho Mopresidente oa Afrika Boroa Zuma"]. [https://web.archive.org/web/20150214164805/http://www.sana.sy/en/?p=4016 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 14 Hlakola 2015. E khutlisitsoe ka la 20 Mmesa 2015.'' # [[#citeref-100|^]] [https://web.archive.org/web/20180217201122/https://www.iol.co.za/news/world/zuma-blames-europe-again-for-migrant-crisis-1921420 "Zuma o beha Europe molato hape bakeng sa koluoa ​​​​ea bafalli"]. Litaba tsa IOL. 26 September 2015. Archived from[https://www.iol.co.za/mercury/news/world/zuma-blames-europe-again-for-migrant-crisis-1921420 ea pele] ka la 17 Hlakola 2018.'' # ^ [[#citeref-mcgreal101-0|a]] [[#citeref-mcgreal101-1|b]] [[#citeref-mcgreal101-2|c]] ''McGreal, Chris (15 December 2007). [https://www.theguardian.com/international/story/0,,2227953,00.html "Afrika Boroa e merusung ha Mbeki a leba ho hloloa"]. Mohlokomedi. UK.'' # [[#citeref-102|^]] ''Wines, Michael (17 December 2007). [https://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html "Ntoa ea Boetapele e Khotla Mokha o ka Sehloohong oa Afrika Boroa"]. New York Times.[https://web.archive.org/web/20160721071919/http://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 21 Phupu 2016.'' # [[#citeref-103|^]] ''"Mbeki o sireletsa 'quiet diplomacy' ho Zim". [https://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Gazette Financial Gazette]. La 21 Pulungoana 2003.'' # [[#citeref-104|^]] ''Lodge, Tom (27 Mphalane 2004). [https://web.archive.org/web/20080910185647/http://wiserweb.wits.ac.za/PDF%20Files/wirs%20-%20lodge.pdf "Lipuisano tse khutsitseng Zimbabwe: thuto ea mohlala ea Afrika Boroa Afrika"](PDF). Pampiri e isoa Setsing sa Lithuto sa Afrika,[https://en.wikipedia.org/wiki/Leiden Leiden]. leq. 7. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20080910185647/http://wiserweb.wits.ac.za/PDF%20Files/wirs%20-%20lodge.pdf ea pele] (PDF) ka la 10 Loetse 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.'' # [[#citeref-105|^]] [https://web.archive.org/web/20081121130625/http://www.laborrights.org/end-violence-against-trade-unions/zimbabwe/1597 "Cosatu e batla demokrasi Zimbabwe, Foramo ea Machaba ea Litokelo tsa Basebetsi"]. Labourrights.org. E bolokiloe ho tloha[http://www.laborrights.org/end-violence-against-trade-unions/zimbabwe/1597 ea pele] ka la 21 Pulungoana 2008. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-106|^]] [https://web.archive.org/web/20171108133133/http://www.news24.com/News24/Africa/Zimbabwe/0,,2-11-1662_1624610,00.html "link e shoeleng"]. E bolokiloe ho tloha[http://www.news24.com/News24/Africa/Zimbabwe/0,,2-11-1662_1624610,00.html ea pele] ka la 8 Pulungoana 2017. E khutlisitsoe ka la 18 Phuptjane 2009.'' # [[#citeref-107|^]] [http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,455681,00.html "Bophirima bo Kobahetse Sebopehong"]. Der Spiegel. La 20 Tšitoe 2006.[https://web.archive.org/web/20080810212413/https://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,455681,00.html E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 10 Phato 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.'' # [[#citeref-108|^]] [https://web.archive.org/web/20071217061621/http://zimbabwemetro.com/2007/12/16/zuma-blasts-mbeki-s-zimbabwe-quiet-diplomacy/ "Zuma o nyatsa lipuisano tse khutsitseng tsa Zimbabwe tsa Mbeki"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe_Metro Zimbabwe Metro]. 16 December 2007. Archived from[https://web.archive.org/web/20071217061621/http://zimbabwemetro.com/2007/12/16/zuma-blasts-mbeki-s-zimbabwe-quiet-diplomacy/ ea pele] ka la 17 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 18 Tšitoe 2007.'' # [[#citeref-109|^]] ''Wines, Michael (17 December 2007). [https://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html "Ntoa ea Boetapele e Khotla Mokha o ka Sehloohong oa ][https://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html Afrika Boroa"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_New_York_Times New York Times]. [https://web.archive.org/web/20160721071919/http://www.nytimes.com/2007/12/17/world/africa/17anc.html E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 21 Phupu 2016.'' # [[#citeref-110|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7337986.stm "Zuma o nyatsa tieho ea likhetho Zimbabwe"]. BBC. La 9 Mmesa 2008.[https://web.archive.org/web/20080413062618/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7337986.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 13 Mmesa 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.'' # [[#citeref-111|^]] [http://www.irinnews.org/report.aspx?ReportID=77725 "ZIMBABWE: Mugabe o lahleheloa ke tšehetso ea sebaka seo"]. IRIN (Ofisi ea UN bakeng sa Khokahano ea Litaba tsa Botho). 11 Mmesa 2008.[https://web.archive.org/web/20080418064638/http://www.irinnews.org/report.aspx?ReportId=77725 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 18 Mmesa 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.'' # [[#citeref-112|^]] [http://www.mg.co.za/article/2008-06-24-zuma-zimbabwe-is-out-of-control "Zuma: Zimbabwe e tsoile taolong"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]Marang-rang. La 24 Phuptjane 2008.[https://web.archive.org/web/20080704161502/http://www.mg.co.za/article/2008-06-24-zuma-zimbabwe-is-out-of-control E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 4 Phupu 2008. E tlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.'' # [[#citeref-113|^]] [https://web.archive.org/web/20081121213710/http://www.thezimbabwetimes.com/?p=827 "Mugabe o tlohile nako e telele a amohelehile, Zuma"]. Zimbabwe Times. 9 July 2008. Archived from[http://www.thezimbabwetimes.com/?p=827 ea pele] ka la 21 Pulungoana 2008. E khutlisitsoe ka la 14 Phupu 2008.'' # [[#citeref-mail114-0|^]] [http://mg.co.za/article/2013-11-28-payback-time-mr-president "Nkandla report: Nako ea ho lefa, Zuma"]. Mail & Mohlokomeli. La 29 Pulungoana 2013.[https://web.archive.org/web/20131213180406/http://mg.co.za/article/2013-11-28-payback-time-mr-president E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Tšitoe 2013.'' # [[#citeref-guard115-0|^]] ''Smith, David (29 Pulungoana 2013). [https://www.theguardian.com/world/2013/nov/29/jacob-zuma-accused-corruption-south-africa "Jacob Zuma o qosoa ka bobolu 'ka tekanyo e kholo' Afrika Boroa"]. Mohlokomedi.[https://web.archive.org/web/20161115184522/https://www.theguardian.com/world/2013/nov/29/jacob-zuma-accused-corruption-south-africa E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 15 Pulungoana 2016.'' # [[#citeref-116|^]] ''Ackroyd, Bianca (19 March 2014). [https://www.enca.com/south-africa/damning-nkandla-report-finds-zuma-must-pay-upgrades "Tlaleho e nyarosang ea Nkandla e fumana hore Zuma o tlameha ho lefa bakeng sa ntlafatso"]. eNCA.[https://web.archive.org/web/20160325184419/https://www.enca.com/south-africa/damning-nkandla-report-finds-zuma-must-pay-upgrades E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 25 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-117|^]] ''Amogelang Mbatha; Michael Cohen (3 Hlakola 2016).[https://www.bloomberg.com/news/articles/2016-02-03/zuma-blinks-again-concession-on-home-costs-signals-waning-power "Zuma oa Blink hape: Matla a Theko ea Litšenyehelo tsa Lehae a Felisoa ke Matla"]. Bloomberg.com.[https://web.archive.org/web/20160312213546/http://www.bloomberg.com/news/articles/2016-02-03/zuma-blinks-again-concession-on-home-costs-signals-waning-power E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 12 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-118|^]] ''Thamm, Marianne (31 Hlakubele 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-03-31-nkandla-concourt-ruling-president-zuma-and-national-assembly-in-breach-of-constitution/#.Vvz5raT5jIW "Kahlolo ya Lekhotla la Nkandla: Moporesidente Zuma le Seboka sa Naha ba tlotse Molaotheo"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi.[https://web.archive.org/web/20160402022728/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-03-31-nkandla-concourt-ruling-president-zuma-and-national-assembly-in-breach-of-constitution/#.Vvz5raT5jIW E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 2 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 31 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-119|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/we-stand-firmly-behind-zuma-anc-womens-league-20160331 "Re eme re tiile ka morao ho Zuma - ANC Women's League"]. News24. 31 Hlakubele 2016.[https://web.archive.org/web/20160415153615/http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/we-stand-firmly-behind-zuma-anc-womens-league-20160331 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-120|^]] ''Munusamy, Ranjeni (1 Mmesa 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-nkandla-judgment-the-mastery-of-the-concourt-vs-the-invincibility-of-jacob-zuma/#.Vwymm_krJD8 "Kahlolo ea Nkandla: The Mastery of the Concourt vs The Invincibility of Jacob Zuma."]. www.dailymaverick.co.za.[https://web.archive.org/web/20160404045107/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-nkandla-judgment-the-mastery-of-the-concourt-vs-the-invincibility-of-jacob-zuma/#.Vwymm_krJD8 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 4 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-121|^]] ''Poplak, Richard (April 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-trainspotter-zuma-the-anc-and-the-art-of-quantum-spinning/#.VwpujPkrJD8 "Trainspotter: Zuma, ANC, le bonono ba quantum spinning"]. www.dailymaverick.co.za.[https://web.archive.org/web/20160408012729/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-01-trainspotter-zuma-the-anc-and-the-art-of-quantum-spinning#.VwpujPkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 8 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-122|^]] [http://ewn.co.za/2016/04/01/Gwede-Mantashe-Calls-for-Zumas-impeachment-is-nothing-new "Gwede Mantashe: ANC e amohela tšoarelo ea mopresidente"]. EWN.[https://web.archive.org/web/20160406074945/http://ewn.co.za/2016/04/01/Gwede-Mantashe-Calls-for-Zumas-impeachment-is-nothing-new E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 6 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-123|^]] [https://www.enca.com/south-africa/zumas-violation-constitution-was-not-serious-mthembu "'Tlatlo ea Zuma ea Molao oa Motheo e ne e se Mathata" Mthembu]. www.enca.com.[https://web.archive.org/web/20160411223945/http://www.enca.com/south-africa/zumas-violation-constitution-was-not-serious-mthembu E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # ^ [[#citeref-:2124-0|a]] [[#citeref-:2124-1|b]] [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-35966916 "Jacob Zuma oa Afrika Boroa o pholohile likhethong tsa nyeoe ea Nkandla"]. Litaba tsa BBC. La 5 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160408140834/http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-35966916 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 8 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # ^ [[#citeref-:4125-0|a]] [[#citeref-:4125-1|b]] ''Letsoalo, Matuma (6 April 2016). [http://mg.co.za/article/2016-04-06-why-anc-mps-rejected-the-zuma-impeachment-motion "Hobaneng Maparamente a ANC a hanne qoso ea Zuma ][http://mg.co.za/article/2016-04-06-why-anc-mps-rejected-the-zuma-impeachment-motion tshisinyo"]. M&G Inthaneteng.[https://web.archive.org/web/20160410023819/http://mg.co.za/article/2016-04-06-why-anc-mps-rejected-the-zuma-impeachment-motion E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-126|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/06/ramaphosa-and-gordhan-voted-in-favour-of-zuma-list-shows "Ramaphosa le Gordhan ba voutetse Zuma, lenane le bonts'a"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410031331/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/06/ramaphosa-and-gordhan-voted-in-favour-of-zuma-list-shows E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-127|^]] ''Wicks, Jeff (11 April 2016). [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/cope-to-boycott-parliament-over-anc-response-to-concourts-nkandla-ruling-20160411 "Cope e hana Palamente mabapi le karabo ya ANC mabapi le kahlolo ya Nkandla ya ConCourt"]. News24. E hlahisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-:3128-0|^]] ''Friedman, Steven. [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/06/courts-have-done-their-bit-now-it-s-up-to-politics "Makhotla a entse mosebetsi oa bona, joale ho ea lipolotiking"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410023839/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/06/courts-have-done-their-bit-now-it-s-up-to-politics E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-129|^]] ''Matshiqi, Aubrey. [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/05/internal-anc-politics-will-dictate-leaders-fate "Lipolotiki tsa ka hare tsa ANC li tla laola bokamoso ba moetapele"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410045009/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/05/internal-anc-politics-will-dictate-leaders-fate E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-130|^]] ''Butler, Anthony. [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/key-actors-do-not-want-president-to-go-just-yet "Batšoantšisi ba bohlokoa ha ba batle hore mopresidente a tsamaee"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160411110744/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/key-actors-do-not-want-president-to-go-just-yet E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-131|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/sacp-not-satisfied-with-zumas-apology-2004341 "SACP ha e khotsofatsoe ke tšoarelo ea Zuma"]. IOL.[https://web.archive.org/web/20160408002420/http://www.iol.co.za/news/politics/sacp-not-satisfied-with-zumas-apology-2004341 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 8 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-132|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/08/zuma-booed-as-more-party-faithful-call-for-action-against-him "Zuma o ile a hlaba litlatse ha a ntse a etsa boipiletso bo tiileng ba mokha hore ho nkoe khato khahlanong le eena"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160411110728/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/08/zuma-booed-as-more-party-faithful-call-for-action-against-him E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-133|^]] [http://www.iol.co.za/news/politics/kathrada-tells-zuma-step-down-2004231 "Kathrada o bolella Zuma: Theoha setulong"]. IOL.[https://web.archive.org/web/20160413175857/http://www.iol.co.za/news/politics/kathrada-tells-zuma-step-down-2004231 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 13 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-134|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/ahmed-kathrada-asks-zuma-to-resign-read-it-in-full-20160402 "Ahmed Kathrada o kopa Zuma hore a itokolle mosebetsing E bale ka botlalo"]. News24.[https://web.archive.org/web/20160416045241/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/ahmed-kathrada-asks-zuma-to-resign-read-it-in-full-20160402 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 16 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-135|^]] [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-05-post-concourt-nkandla-ruling-bombshell-trevor-manuel-joins-the-calls-for-zumas-resignation/#.VwooGvkrJD8 "Post ConCourt Nkandla e busa ka bomo: Trevor Manuel o ikopanya le meipiletso ea hore Zuma a itokolle mosebetsing"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. La 5 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160410070945/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-05-post-concourt-nkandla-ruling-bombshell-trevor-manuel-joins-the-calls-for-zumas-resignation/#.VwooGvkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-136|^]] [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-07-trainspotter-zumamustfall-take-two-this-time-for-real/#.VwooKPkrJD8 "Trainspotter: #ZumaMustFall Take Two, lekhetlong lena ka sebele"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. 6 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160410023500/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-07-trainspotter-zumamustfall-take-two-this-time-for-real#.VwooKPkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-137|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/propagand-media-spreading-lies-about-zuma-ex-political-prisoner-group-20160411 "'Mecha ea phatlalatso ea liphatlalatso' e jala mashano ka sehlopha sa batšoaruoa ba lipolotiki ba Zuma"]. News24.[https://web.archive.org/web/20160420071138/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/propagand-media-spreading-lies-about-zuma-ex-political-prisoner-group-20160411 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 20 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-138|^]] [http://capeargus.newspaperdirect.com/epaper/showarticle.aspx?article=cc32a487-8cec-4f4c-b6db-6aaeee59a99e&key=NmQEgJZ3jfsEr3bTv4dW1w%253d%253d&issue=69852016040900000000001001 "Tsamaya, BAKRISTE BA KGOTLELLA ZUMA"]. Weekend Argus. 9 Mmesa 2016. E fumanwe ka la 11 Mmesa 2016.'' # ^ [[#citeref-:8139-0|a]] [[#citeref-:8139-1|b]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/12/zuma-like-pw-botha-says-anc-veteran "Zuma o rata PW Botha, ho bolela mohlabani oa ANC"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160415184241/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/12/zuma-like-pw-botha-says-anc-veteran E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-140|^]] ''Hunter, Qaanitah (12 Mmesa 2016). [http://www.rdm.co.za/politics/2016/04/12/anc-gauteng-has-resolved-that-zuma-must-resign "ANC Gauteng e entse qeto ea hore Zuma o tlameha ho itokolla mosebetsing"]. Rand Daily Mail.[https://web.archive.org/web/20160414120631/http://www.rdm.co.za/politics/2016/04/12/anc-gauteng-has-resolved-that-zuma-must-resign E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 14 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-141|^]] ''Letsoalo, Matuma (12 April 2016). [http://mg.co.za/article/2016-04-12-gauteng-anc-zumas-apology-is-not-enough/ "ANC Gauteng: Zuma o tlameha ho theoha setulong"]. M&G Inthaneteng.[https://web.archive.org/web/20160415153711/http://mg.co.za/article/2016-04-12-gauteng-anc-zumas-apology-is-not-enough E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-142|^]] [http://sundaytribune.newspaperdirect.com/epaper/showarticle.aspx?article=f71c1794-3a18-4654-93fa-75e88560677d&key=BaGJCMkBU3%252bKnFXU8IFdAw%253d%253d&issue=70532016041000000000001001 "TUMELO EA TŠEPAHALA EA ZUMA"]. Sunday Tribune. 10 Mmesa 2016. E fumanwe ka la 11 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-143|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/10/gupta-brothers-linked-to-zuma-scandal-leave-sa "Barab'eso ba Gupta ba amanang le sekhobo sa Zuma ba tloha SA"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160414015816/http://www.bdlive.co.za/national/2016/04/10/gupta-brothers-linked-to-zuma-scandal-leave-sa E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 14 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-144|^]] [http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/thick-end-of-the-wedge-zumas-only-exit-plan-is-unravelling-under-pressure "QETELLO E NTLE EA MOKHATLO: Morero o le mong oa Zuma oa ho tsoa o ntse o tsoela pele tlas'a khatello"]. Letsatsi la Khoebo Phela.[https://web.archive.org/web/20160410065418/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/04/08/thick-end-of-the-wedge-zumas-only-exit-plan-is-unravelling-under-pressure E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 10 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 10 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-145|^]] ''Munusamy, Ranjeni (11 Mmesa 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-11-gone-guptas-we-must-crush-the-head-of-the-snake-eff/#.VwuaefkrJD8 "Gone Guptas: 'Re tlameha ho pshatla hlooho ea noha' - EFF"]. www.dailymaverick.co.za.[https://web.archive.org/web/20160414023454/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-04-11-gone-guptas-we-must-crush-the-head-of-the-snake-eff/#.VwuaefkrJD8 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 14 Mmesa 2016. E khutlisitsoe ka la 11 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-146|^]] ''du Preez, Max (12 Mmesa 2016). [http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/we-need-to-prepare-an-exit-strategy-for-zuma-20160412 "Re hloka ho lokisa leano la ho tsoa bakeng sa Zuma"]. News24.[https://web.archive.org/web/20160413071925/http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/we-need-to-prepare-an-exit-strategy-for-zuma-20160412 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 13 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-rdmAllies147-0|^]] [http://www.rdm.co.za/politics/2016/02/01/zuma-allies-break-ranks-with-him-over-guptas "Lilekane tsa Zuma" li senya maemo "le eena ho feta li-Guptas"]. Rand Daily Mail. La 1 Hlakola 2016.[https://web.archive.org/web/20160207235926/http://www.rdm.co.za/politics/2016/02/01/zuma-allies-break-ranks-with-him-over-guptas E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 7 Hlakola 2016. E tlisitsoe ka la 9 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-Symbol148-0|^]] ''Wild, Franz (17 Tšitoe 2015). [https://www.timeslive.co.za/sunday-times/news/2015-12-17-gupta-family-seen-as-symbol-of-zumas-failing-rule/ "Lelapa la Gupta le nkoa e le letšoao la puso e hlōlehileng ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Sunday_Times_(South_Africa) Sontaha Times]. [https://web.archive.org/web/20160216032402/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/17/Gupta-family-seen-as-symbol-of-Zuma%E2%80%99s-failing-rule E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 16 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 9 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-bbcGupta149-0|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-22513410 "Ba-Gupta ke bo-mang?"]. BBC. 14 Mphalane 2013.[https://web.archive.org/web/20160318023327/http://www.bbc.com/news/world-africa-22513410 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 18 Hlakubele 2016. E tlisitsoe ka la 7 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-DMgupta150-0|^]] ''Munusamy, Ranjeni (1 Hlakola 2016). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-02-01-keeping-up-with-the-guptas-whats-behind-the-anti-saxonwold-revolt "Ho Tsoela Pele le Ba-Gupta: Ke eng e bakang bofetoheli ba anti-Saxonwold"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Maverick Maverick ea letsatsi le letsatsi]. [https://web.archive.org/web/20160204055721/http://www.dailymaverick.co.za/article/2016-02-01-keeping-up-with-the-guptas-whats-behind-the-anti-saxonwold-revolt/ E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 4 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 9 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-New24Zupta151-0|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zupta-must-fall-and-eff-walks-out-20160211 "'Zupta e tlameha ho oa' - 'me EFF ea tsoa"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. 11 Hlakola 2016.[https://web.archive.org/web/20160212084821/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zupta-must-fall-and-eff-walks-out-20160211 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 12 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 14 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-bdayZupta152-0|^]] ''Hartley, Wyndham; Marrian, Natasha (11 Hlakola 2016).[http://www.bdlive.co.za/national/2016/02/11/chaos-as-eff-once-again-delays-speech-and-then-stages-walkout "Morusu ha EFF e boetse e lieha ho bua, ebe e tsoela pele"]. Letsatsi la Khoebo.[https://web.archive.org/web/20160215050936/http://www.bdlive.co.za/national/2016/02/11/chaos-as-eff-once-again-delays-speech-and-then-stages-walkout E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 15 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 14 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-N24statecapture153-0|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/parliament-must-deal-with-state-capture-da-20160327 "Paramente e tlameha ho sebetsana le 'state capture' - DA"]. News24.com. La 27 Hlakubele 2016.[https://web.archive.org/web/20160327164125/http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/parliament-must-deal-with-state-capture-da-20160327 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 27 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 30 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-N24zumarelationship154-0|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zuma-defends-relationship-with-guptas-report-20160323 "Zuma o sireletsa likamano le Guptas - tlaleho"]. News24.com. La 23 Hlakubele 2016.[https://web.archive.org/web/20160328160409/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/zuma-defends-relationship-with-guptas-report-20160323 E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 28 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 30 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-NeneRemoved155-0|^]] ''Letsoalo, Matuma (9 December 2015). [http://mg.co.za/article/2015-12-09-nhlanhla-nene-removed-as-finance-minister "Nhlanhla Nene o tlositsoe joalo ka letona la lichelete"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail le Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20160109073930/http://mg.co.za/article/2015-12-09-nhlanhla-nene-removed-as-finance-minister E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-SAAtestsNene156-0|^]] ''CAROL PATON (12 November 2015). [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.bdlive.co.za/business/transport/2015/11/12/saa-tests-nene "SAA e leka Nene"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Business_Day_(South_Africa) Letsatsi la Khoebo]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.bdlive.co.za/business/transport/2015/11/12/saa-tests-nene E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E tlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.'' # [[#citeref-ECR157-0|^]] [https://web.archive.org/web/20160109073931/https://www.ecr.co.za/news-sport/news/nene-sacked-finance-minister-replaced-david-van-rooyen/ "Nene o ile a lelekoa joalo ka Letona la Lichelete, a nkeloa sebaka ke David van Rooyen"]. East Coast Radio. 10 Tšitoe 2015. E khutlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.'' # [[#citeref-bdliveBashirFlight158-0|^]] [http://www.bdlive.co.za/national/2016/01/22/nene-said-no-to-myeni-bashir-and-zuma "Nene o ile a hana Myeni, Bashir le Zuma"]. Letsatsi la Khoebo. La 22 Pherekhong 2016.[https://web.archive.org/web/20160125142547/http://www.bdlive.co.za/national/2016/01/22/nene-said-no-to-myeni-bashir-and-zuma E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 25 Pherekhong 2016. E tlisitsoe ka la 1 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-FiftyBillionDollars159-0|^]] [http://mg.co.za/article/2014-09-23-sa-russia-agree-to-50-billion-nuclear-deal "SA, Russia e lumellana le -bilione ea tumellano ea nyutlelie"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail le Mohlokomeli]. La 23 Loetse 2014.[https://web.archive.org/web/20160109073930/http://mg.co.za/article/2014-09-23-sa-russia-agree-to-50-billion-nuclear-deal E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-InsideZumasJet160-0|^]] [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://traveller24.news24.com/News/Flights/WATCH-Inside-Zumas-possible-R4b-private-jet-20151109 "Ka hare ho jete ea poraefete ea Zuma e ka bang R4b"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. La 9 Pulungoana 2015.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://traveller24.news24.com/News/Flights/WATCH-Inside-Zumas-possible-R4b-private-jet-20151109 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-ReasonsNene161-0|^]] ''Areff, Ahmed (10 Tšitoe 2015). [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/four-possible-reasons-why-nene-was-fired-20151210 "Mabaka a mane a ka 'nang a etsa hore Nene a lelekoe mosebetsing"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/four-possible-reasons-why-nene-was-fired-20151210 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 2 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-Biztech162-0|^]] [http://businesstech.co.za/news/government/106705/why-zuma-sacked-nene-according-to-the-eff-and-da/ "Hobaneng ha Zuma a ile a leleka Nene ho latela EFF le DA"]. Businesstech.co.za. La 9 Tšitoe 2015.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://businesstech.co.za/news/government/106705/why-zuma-sacked-nene-according-to-the-eff-and-da/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-bizNewsNamed163-0|^]] [https://web.archive.org/web/20160301014609/http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ "Ba rehiloe: "baeletsi" ba babeli ba Van Rooyen ba Gupta ba batlileng ba koetela Polokelo ea Lichelete ea SA]. Biznews. 15 Hlakola 2016. E bolokiloe ho tloha[http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ ea pele]ka la 1 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-biznewsFloyedEFF164-0|^]] ''Shivambu, Floyd (21 Tšitoe 2015). [https://web.archive.org/web/20160301014609/http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ "Floyd Shivambu: Ke ka lebaka lena Zuma a ileng a leleka Nene, a fetisitse backbencher Van Rooyen"]. Biznews. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20160301014609/http://www.biznews.com/leadership/2016/02/15/named-van-rooyens-two-gupta-advisors-who-almost-hijacked-sa-treasury/ ea pele]ka la 1 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-biznewsRump165-0|^]] ''Ka khatiso, Donwald (22 Hlakola 2016).[http://www.biznews.com/thought-leaders/2016/02/22/previously-silent-ramaphosa-opens-up-on-zuptas-state-capture-strategy/ "Ramaphosa ea neng a khutsitse nakong e fetileng o ile a bula Zuptas, leano la "state capture""]. Biznews.[https://web.archive.org/web/20160223094644/http://www.biznews.com/thought-leaders/2016/02/22/previously-silent-ramaphosa-opens-up-on-zuptas-state-capture-strategy/ E bolokiloe]ho tloha ho ea pele ka la 23 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-BdayLondon166-0|^]] ''Lincoln Reader, Simon (11 March 2016).[http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/03/11/london-not-foggy-on-zumas-deflection-ploys "London ha e na moholi mabapi le maano a Zuma a ho kheloha"]. Letsatsi la Khoebo.[https://web.archive.org/web/20160312093319/http://www.bdlive.co.za/opinion/columnists/2016/03/11/london-not-foggy-on-zumas-deflection-ploys E bolokiloe]ho tloha ho ea pele ka la 12 Hlakubele 2016. E khutlisitsoe ka la 12 Hlakubele 2016.'' # [[#citeref-SAhorribilis167-0|^]] ''Heystek, Magnus (5 Pherekhong 2016).[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.citizen.co.za/929679/2015-sas-annus-horribilis/ "2015: SA's Annus Horribilis"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Citizen_(South_Africa) Moahi]. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.citizen.co.za/929679/2015-sas-annus-horribilis/ ea pele]ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-RandCrash168-0|^]] ''Mantshantsha, Sikonathi (10 Tshitwe 2015).[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.financialmail.co.za/features/2015/12/10/zuma-fires-finance-minister-nene-rand-crashes-to-record-r1538us "Zuma o leleka letona la lichelete Nene, rand e oela ho fihlela R15,38/US$"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Mail Mail Mail]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.financialmail.co.za/features/2015/12/10/zuma-fires-finance-minister-nene-rand-crashes-to-record-r1538us E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-ForbesNene169-0|^]] ''Pete Guest (9 Tšitoe 2015).[https://www.forbes.com/sites/peteguest/2015/12/09/zuma-replaces-finance-minister-nene-after-downgrade/ "Zuma o nka sebaka sa Letona la Lichelete Nene Ka mor'a ho theoha"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Forbes Forbes]. [https://web.archive.org/web/20160109073930/http://www.forbes.com/sites/peteguest/2015/12/09/zuma-replaces-finance-minister-nene-after-downgrade/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-ZumaBlunder170-0|^]] ''Azar Jammine (13 Tšitoe 2015). [http://www.fin24.com/BizNews/zumas-blunder-on-nene-costs-sa-billions-when-will-taxpayers-call-enough-20151213 "Bofokoli ba Zuma mabapi le Nene bo jella SA libilione - balefalekhetho ba tla bitsa ho lekaneng neng?"]. Fin24.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.fin24.com/BizNews/zumas-blunder-on-nene-costs-sa-billions-when-will-taxpayers-call-enough-20151213 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # ^ [[#citeref-SAwillGoBust171-0|a]] [[#citeref-SAwillGoBust171-1|b]] ''Thanduxolo Jika; Ron Derby; Peit Rampedi (20 Tshitwe 2015).[https://web.archive.org/web/20160106110359/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/20/Behind-Zumas-U-turn-SA-will-go-bust "Ka morao ho U-turn ea Zuma: ][https://web.archive.org/web/20160106110359/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/20/Behind-Zumas-U-turn-SA-will-go-bust 'SA e tla tsoela pele'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Sunday_Times_(South_Africa) Sontaha Times]. [https://web.archive.org/web/20160106110359/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/stnews/2015/12/20/Behind-Zumas-U-turn-SA-will-go-bust E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 6 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 7 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-GordhanMinister172-0|^]] [http://www.marieclaire.co.za/hot-topics/rand-drops-time-low-finance-ministers-removal "David Van Rooyen o nkeloa sebaka ke Pravin Gordhan joalo ka Letona la Lichelete"]. Marie Claire. La 14 Tšitoe 2015.[https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.marieclaire.co.za/hot-topics/rand-drops-time-low-finance-ministers-removal E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E tlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.'' # [[#citeref-DemocrativeAccountability173-0|^]] ''SONGEZO ZIBI (22 December 2015). [https://web.archive.org/web/20151224214608/http://www.bdlive.co.za/opinion/2015/12/22/saa-is-an-invaluable-case-study-for-democratic-accountability "SAA ke mohlala oa bohlokoahali bakeng sa boikarabello ba demokrasi"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Business_Day_(South_Africa) Letsatsi la Khoebo]. [https://web.archive.org/web/20151224214608/http://www.bdlive.co.za/opinion/2015/12/22/saa-is-an-invaluable-case-study-for-democratic-accountability E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 24 Tšitoe 2015. E khutlisitsoe ka la 31 Tšitoe 2015.'' # [[#citeref-ftNene174-0|^]] ''Andrew England (14 December 2015). [https://www.ft.com/cms/s/0/2a49965e-a281-11e5-8d70-42b68cfae6e4.html#axzz41Gb1Aylz "Zuma oa Afrika Boroa o bala litšenyehelo tsa fiasco holim'a letona la lichelete"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Financial_Times Financial Times]. [https://web.archive.org/web/20160218232747/http://www.ft.com/cms/s/0/2a49965e-a281-11e5-8d70-42b68cfae6e4.html#axzz41Gb1Aylz E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 18 Hlakola 2016. E khutlisitsoe ka la 26 Hlakola 2016.'' # [[#citeref-RamaphosaDenies175-0|^]] ''Letsoalo, Matuma (12 January 2016). [http://mg.co.za/article/2016-01-12-ramaphosa-theres-a-lot-of-love-between-me-and-zuma "Ramaphosa: Ho na le lerato le leholo pakeng tsa ka le Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_and_Guardian Mail le Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20160115153537/http://mg.co.za/article/2016-01-12-ramaphosa-theres-a-lot-of-love-between-me-and-zuma E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 12 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-RanjeniMunusamy176-0|^]] ''Munusamy, Ranjeni (14 Tshitwe 2015). [http://www.dailymaverick.co.za/article/2015-12-14-zuma-climbs-down-gordhan-takes-up-sas-rescue-mission/#.VovuaPl96Uk "Zuma o theoha, Gordhan o nka mosebetsi oa pholoso oa SA"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Daily_Maverick The Daily Maverick]. [https://web.archive.org/web/20160109073931/http://www.dailymaverick.co.za/article/2015-12-14-zuma-climbs-down-gordhan-takes-up-sas-rescue-mission/#.VovuaPl96Uk E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 5 Pherekhong 2016.'' # [[#citeref-177|^]] ''Bezuidenhout, Jessica (19 Hlakola 2019). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2019-02-19-the-impact-of-nenegate-no-you-cant-simply-pick-up-a-plunging-rand/ "Phello ea Nenegate: Che, u ke ke ua nka feela ..."]Maverick ea letsatsi le letsatsi. E khutlisitsoe ka la 20 Hlakola 2019.'' # [[#citeref-178|^]] [https://mg.co.za/article/2017-03-30-report-president-jacob-zuma-has-fired-finance-minister-pravin-gordhan "Mopresidente Jacob Zuma o lelekisitse letona la lichelete Pravin Gordhan"]. Mail & Mohlokomeli. La 30 Hlakubele 2017.[https://web.archive.org/web/20170404220417/https://mg.co.za/article/2017-03-30-report-president-jacob-zuma-has-fired-finance-minister-pravin-gordhan E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 4 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-179|^]] ''Onishi, Norimitsu; Chanmarch, Sewell (31 Hlakubele 2017).[https://www.nytimes.com/2017/03/31/world/africa/south-africa-pravin-gordhan-jacob-zuma.html "Ho thunngoa ha Letona la Lichelete la Afrika Boroa ho Holisa Phapang ea Lipolotiki"]. New York Times.[https://web.archive.org/web/20171201055347/https://www.nytimes.com/2017/03/31/world/africa/south-africa-pravin-gordhan-jacob-zuma.html?_r=0 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 1 Tšitoe 2017.'' # [[#citeref-180|^]] [http://www.702.co.za/articles/250971/anc-mps-shouldn-t-wait-for-opposition-to-act-against-zuma-sacp "Maparamente a ANC ha a lokela ho emela khanyetso ho nka khato khahlano le Zuma - SACP"]. 702. 4 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170407101319/http://www.702.co.za/articles/250971/anc-mps-shouldn-t-wait-for-opposition-to-act-against-zuma-sacp E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 7 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 12 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-181|^]] [https://web.archive.org/web/20170404040316/http://www.timeslive.co.za/politics/2017/04/03/BREAKING-SA%E2%80%99s-sovereign-credit-rating-downgraded-to-junk-status "Sekoloto se ikemetseng sa SA se theohetse boemong ba junk"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. 3 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170404040316/http://www.timeslive.co.za/politics/2017/04/03/BREAKING-SA%E2%80%99s-sovereign-credit-rating-downgraded-to-junk-status E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 4 Mmesa 2017.'' # ^ [[#citeref-:0182-0|a]] [[#citeref-:0182-1|b]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/wrap-60-000-marchers-call-for-zuma-to-fall-20170407 TLHOKOMELISO: Bamacha ba '60 000' ba re Zuma a oe"]. News24.[https://web.archive.org/web/20170408013447/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/wrap-60-000-marchers-call-for-zuma-to-fall-20170407 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 8 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 8 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-183|^]] [https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-live-blog/#.WOlKt_l96Uk "Live blog: Baipelaetsi ba anti-Zuma ba ea literateng ka letsatsi la ts'ebetso"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. 7 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170409115757/https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-live-blog/#.WOlKt_l96Uk E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 8 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-184|^]] [https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-zumamustfall-thousands-march-calling-for-zuma-to-step-down/#.WOlN0_l96Uk "#Zumamustfall: Batho ba likete ba ile ba etsa leeto la ho kopa Zuma hore a theohe setulong"]. Maverick ea letsatsi le letsatsi. 7 Mmesa 2017.[https://web.archive.org/web/20170409113726/https://www.dailymaverick.co.za/article/2017-04-07-zumamustfall-thousands-march-calling-for-zuma-to-step-down/#.WOlN0_l96Uk E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 8 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-185|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/breaking-zuma-survives-vote-of-no-confidence-20170808 "BREAKING: Zuma o pholohile likhethong tsa ho hloka tšepo"]. news24.com.[https://web.archive.org/web/20170808233832/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/breaking-zuma-survives-vote-of-no-confidence-20170808 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 8 Phato 2017.'' # [[#citeref-186|^]] [http://citizen.co.za/news/news-national/1070471/dlamini-zuma-touted-as-next-president/ "Dlamini-Zuma o fumanwa e le mopresidente ya tlang"]. Moahi. 11 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20170429000225/http://citizen.co.za/news/news-national/1070471/dlamini-zuma-touted-as-next-president/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 29 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 27 Mmesa 2017.'' # ^ [[#citeref-auto2187-0|a]] [[#citeref-auto2187-1|b]] ''Tau, Steven (29 April 2017). [http://citizen.co.za/news/news-national/1499467/zumas-scary-third-term-ploy/ "Zuma o batla ho tsoela pele ho laola ANC a sebelisa mosali oa mehleng - mohlahlobi"]. Moahi.[https://web.archive.org/web/20170429071309/http://citizen.co.za/news/news-national/1499467/zumas-scary-third-term-ploy/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 29 Mmesa 2017. E tlisitsoe ka la 29 Mmesa 2017.'' # ^ [[#citeref-duPreez188-0|a]] [[#citeref-duPreez188-1|b]] ''du Preez, Max (2 May 2017). [http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/gerrie-nel-could-be-our-last-hope-to-get-rid-of-zuma-20170502 "Na ekaba Gerrie Nel vs Jacob Zuma?"]. News24.[https://web.archive.org/web/20170502093837/http://www.news24.com/Columnists/MaxduPreez/gerrie-nel-could-be-our-last-hope-to-get-rid-of-zuma-20170502 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 2 Motšeanong 2017. E khutlisitsoe 2 May 2017.'' # [[#citeref-189|^]] ''Paul Herman (18 December 2017). [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 "Ramaphosa o hlola bopresidente ba ANC - JWALO KA HO HLOKAHALA"]. [https://web.archive.org/web/20171218170001/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-anc-voting-results-expected-20171218 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 18 Tšitoe 2017. E tlisitsoe ka la 13 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-190|^]] ''Marrian, Natasha; Magubane, Khulekani (6 Hlakola 2018).[https://www.businesslive.co.za/bd/national/2018-02-06-state-of-nation-address-postponed/ "Puo ea boemo ba naha e chechisitsoe morao"]. Letsatsi la Khoebo.[https://web.archive.org/web/20180214073305/https://www.businesslive.co.za/bd/national/2018-02-06-state-of-nation-address-postponed/ E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-191|^]] ''de Klerk, Aphiwe; Macanda, Siphe (13 Hlakola 2018).[https://www.timeslive.co.za/politics/2018-02-13-anc-confirms-it-has-recalled-jacob-zuma/ "ANC e tiisa hore e tlositse Jacob Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. [https://web.archive.org/web/20180213200128/https://www.timeslive.co.za/politics/2018-02-13-anc-confirms-it-has-recalled-jacob-zuma/ E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 13 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-192|^]] [https://mg.co.za/article/2018-02-14-zuma-address "Nako e felile: Jacob Zuma o itokolla mosebetsing"]. Mail & Mohlokomeli. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180214210738/https://mg.co.za/article/2018-02-14-zuma-address E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-news24CityPressCyrilDodgedCoup193-0|^]] [https://web.archive.org/web/20180918215242/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/security-bosses-reveal-how-cyril-dodged-a-coup-20180722-2 "Kamoo Ramaphosa a 'qobileng bofetoheli' - baokameli ba tšireletso ba senola tsohle"]. News24. E khutlisitsoe ka la 8 Pulungoana 2018.'' # [[#citeref-194|^]] [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/jacob-zuma-resigns-as-president-of-south-africa-20180214 "Jacob Zuma o itokolla mosebetsing joalo ka mopresidente oa Afrika Boroa"]. News24. 14 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215003015/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/jacob-zuma-resigns-as-president-of-south-africa-20180214 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Hlakola 2018. E tlisitsoe ka la 15 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-195|^]] [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-goodbye-zuma-hello-president-cyril-20180215 PHELA: 'Ke batla ho sebetsa ka boikokobetso, ka botshepehi le ka seriti' - Mopresidente Ramaphosa]. News24. 15 Hlakola 2018.[https://web.archive.org/web/20180215061145/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-goodbye-zuma-hello-president-cyril-20180215 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Hlakola 2018. E tlisitsoe ka la 15 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-196|^]] [https://mg.co.za/article/2019-07-15-zuma-denies-twisting-masekos-arm-for-his-gupta-media-brainchild "Zuma o hana ho sotha letsoho la Maseko bakeng sa morero oa hae oa boralitaba oa Gupta"]. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.'' # [[#citeref-197|^]] [https://www.moneyweb.co.za/news/south-africa/zuma-says-hes-a-victim-as-he-faces-graft-probe/ "Zuma o re ke lehlatsipa ha a ntse a tjamelane le lipatlisiso tsa boqhekanyetsi"]. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.'' # [[#citeref-198|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-was-the-best-president-ever-supporters-insist-jacob-zuma-is-innocent-29243692 "'Zuma e ne e le mopresidente e moholo ka ho fetisisa': Batšehetsi ba tsitlallela hore Jacob Zuma ha a na molato"]. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.'' # [[#citeref-199|^]] ''Maughan, Karyn (15 Phupu 2019). [https://www.businesslive.co.za/bd/national/2019-07-15-zondo-inquiry-is-part-of-intelligence-plot-to-get-rid-of-me-jacob-zuma-says/ "Lipatlisiso tsa Zondo ke karolo ea morero oa bohlale oa 'ho ntlohela," Jacob Zuma o re.]. businesslive.co.za. E tsositsoe ka la 15 Phupu 2019.'' # [[#citeref-200|^]] [https://web.archive.org/web/20201221165004/https://www.enca.com/news/zuma-needs-answer-allegations-zondo "Zuma o lokela ho araba liqoso: Zondo"]. eNCA. 21 Tšitoe 2020. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2020.'' # [[#citeref-201|^]] [https://www.businesslive.co.za/bd/national/2020-12-04-zondo-sets-down-new-dates-for-zuma-to-appear-at-commission/ "Zondo o beha matsatsi a macha a hore Zuma a hlahe komising"]. Khoebo Phela. 4 Tšitoe 2020. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2020.'' # [[#citeref-202|^]] [https://web.archive.org/web/20210129191901/https://www.enca.com/news/concourt-rules-zuma-must-appear-and-testify-zondo-commission "Melao ea Lekhotla Zuma o tlameha ho hlaha le ho fana ka bopaki ho Komisi ea Zondo"]. eNCA. 28 Pherekhong 2021. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2021.'' # [[#citeref-203|^]] ''Cele, S'thembile (28 January 2021). [https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-01-28/south-african-court-rules-zuma-must-testify-at-graft-inquiry "Melao ea Lekhotla la Afrika Boroa Zuma o tlameha ho fana ka Bopaki Potsong ea Graft"]. Litaba tsa Bloomberg. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2021.'' # ^ [[#citeref-news24ConCourt204-0|a]] [[#citeref-news24ConCourt204-1|b]] ''Basson, Adriaan; le al. (29 Phuptjane 2021).[https://web.archive.org/web/20210629101001/https://www.news24.com/news24/southafrica/news/live-constitutional-court-to-hand-down-judgment-in-jacob-zuma-contempt-case-20210629-6 "Zuma o fumanoe a le molato oa ho nyelisa lekhotla, a ahloleloa ho hlola chankaneng likhoeli tse 15 ke ConCourt"]. litaba24. E bolokiloe ho tloha[https://www.news24.com/news24/southafrica/news/live-constitutional-court-to-hand-down-judgment-in-jacob-zuma-contempt-case-20210629-6 ea pele] ka la 29 Phuptjane 2021. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.'' # [[#citeref-205|^]] ''Eligon, Johanne; Chutel, Lynsey (29 June 2021).[https://web.archive.org/web/20210629090007/https://www.nytimes.com/2021/06/29/world/africa/jacob-zuma-prison.html "Lekhotla la Afrika Boroa le laela hore Mopresidente Jacob Zuma a tšoaroe ka lebaka la nyeliso"]. New York Times.[https://en.wikipedia.org/wiki/ISSN_(identifier) ISSN] [https://www.worldcat.org/issn/0362-4331 0362-4331]. E bolokiloe ho tloha[https://www.nytimes.com/2021/06/29/world/africa/jacob-zuma-prison.html ea pele] ka la 29 Phuptjane 2021. E khutlisitsoe ka la 29 Phuptjane 2021.'' # [[#citeref-206|^]] [https://www.cnn.com/2021/06/29/africa/jacob-zuma-contempt-sentencing-intl/index.html "Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa Jacob Zuma o ahloletsoe likhoeli tse 15 ][https://www.cnn.com/2021/06/29/africa/jacob-zuma-contempt-sentencing-intl/index.html chankaneng ka lebaka la ho nyelisa lekhotla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/CNN CNN].'' # [[#citeref-207|^]] [https://www.aljazeera.com/news/2021/7/3/s-africas-zuma-conviction-to-be-reviewed-by-top-court "Lekhotla le ka holimo la Afrika le lumela ho mamela Zuma phephetso ea ho hlola chankaneng"]. aljazeera.com. E tsositsoe ka la 5 Phupu 2021.'' # [[#citeref-208|^]] [https://www.africanews.com/2021/07/03/s-africa-deadline-looms-for-zuma-to-surrender-to-police/ "S'Africa: Nako ea ho qetela e haufi ea hore Zuma a inehele sepoleseng"]. Litaba tsa Afrika. 3 Phupu 2021. E khutlisitsoe ka la 13 Phupu 2021.'' # ^ [[#citeref-Estcourt209-0|a]] [[#citeref-Estcourt209-1|b]] ''Sishi, Siyabonga; Dludla, Nqobile; Likoko, Tim; Wendell, Roelf; Ho hlola, Alexander (8 Phupu 2021). Likoko, Tim; Cooney, Peter (Eds.).[https://www.reuters.com/world/africa/south-africas-zuma-hand-himself-over-police-foundation-2021-07-07/ "Zuma oa Afrika Boroa o inehela sepoleseng ho qala kahlolo"]. Reuters. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.'' # [[#citeref-210|^]] [https://web.archive.org/web/20210707230519/https://ewn.co.za/2021/07/07/former-president-jacob-zuma-hands-himself-over-to-serve-15-month-jail-sentence "Mopresidente oa mehleng Zacob Zuma o inehela ho sebetsa chankaneng ea likhoeli tse 15"]. Litaba tsa Lipaki tse boneng ka mahlo. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.'' # [[#citeref-211|^]] [https://www.bbc.com/news/world-africa-57758540 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng o inehela sepoleseng sa Afrika Boroa"]. bbc.com. E khutlisitsoe ka la 8 Phupu 2021.'' # [[#citeref-212|^]] ''Ho hlola, Alexander; Roelf, Wendell; Ward, Rogan; Kumwenda-Mtambo, Olivia; Cocks, Tim (9 Phupu 2021). Elgood, Giles; Richardson, Alex (eds.).[https://www.reuters.com/world/africa/south-african-court-dismisses-zumas-application-block-arrest-2021-07-09/ "Moetapele oa mehleng oa Afrika Boroa Zuma o lahlehetsoe ke morero oa ho phethola ho tšoaroa"]. Reuters. E tsositsoe ka la 10 Phupu 2021.'' # [[#citeref-213|^]] ''Govender, Suthentira (9 Phupu 2021). [https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2021-07-09-millions-of-rand-of-kzn-infrastructure-damaged-in-violent-free-jacob-zuma-protests/ "Limilione tsa liranta tsa meaho ea KZN e senyehile mehoong e mabifi ea 'Tokolla Jacob Zuma'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/TimesLIVE TimesPHELA]. E tsositsoe ka la 10 Phupu 2021.'' # [[#citeref-214|^]] ''Cele, S'thembile; Siwele, Khuleko (11 Phupu 2021).[https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-07-11/south-africa-s-pro-zuma-protests-spread-to-nation-s-economic-hub "Ba Tšeletseng ba bolailoe ha Merusu ea Afrika Boroa e Nama Ka mor'a ho Koalloa ha Zuma"]. Bloomberg. E tsositsoe ka la 13 Phupu 2021.'' # [[#citeref-215|^]] ''Mahvuso, Sihle (21 Phupu 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/jacob-zuma-applies-for-permission-to-attend-brothers-funeral-at-nkandla-6fe9fb53-5ce3-404b-98a9-5b202929c37e "Jacob Zuma o kopa tumello ea ho ea lepatong la moena Nkandla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E hlahisitsoe ka la 28 Phato 2021.'' # [[#citeref-216|^]] ''Aboudouh, Ahmed (22 Phupu 2021). [https://www.independent.co.uk/news/world/africa/south-africa-zuma-prison-funeral-b1888613.html "Jacob Zuma o lokollotsoe teronkong ho ea lepatong la moen'ae ka mor'a merusu e mabifi"]. Ea Ikemetseng. E hlahisitsoe ka la 28 Phato 2021.'' # [[#citeref-217|^]] ''McKenzie, David (6 Phato 2021). [https://edition.cnn.com/2021/08/06/africa/jacob-zuma-hospitalized-intl/index.html "Afrika Boroa: Lekhotla le ka Holimo-limo le tšehetsa kahlolo ea mopresidente oa mehleng"]. CNN. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.'' # [[#citeref-218|^]] [https://www.africanews.com/2021/08/15/former-sa-president-jacob-zuma-undergoes-surgery-to-remain-in-hospital// "Mopresidente oa mehleng oa SA Jacob Zuma o etsoa opereishene, hore a lule sepetlele"]. Africanews, Agence France-Presse. Litaba tsa Afrika. 15 Phato 2021. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.'' # [[#citeref-219|^]] ''Magome, Mogomotsi (17 Loetse 2021). [https://apnews.com/article/africa-johannesburg-courts-south-africa-jacob-zuma-028b88bc789e4f8728203f8fc558c298 "Afrika Boroa: Lekhotla le ka Holimo-limo le tšehetsa kahlolo ea mopresidente oa mehleng"]. Associated Press. E khutlisitsoe ka la 17 Loetse 2021.'' # [[#citeref-220|^]] [https://www.reuters.com/world/africa/south-africas-high-court-orders-former-president-zuma-go-back-jail-2021-12-15/ "Lekhotla le phahameng la Afrika Boroa le laela mopresidente oa mehleng Zuma hore a khutlele teronkong"]. Reuters. 15 Tšitoe 2021. E khutlisitsoe ka la 15 Tšitoe 2021.'' # ^ [[#citeref-:02221-0|a]] [[#citeref-:02221-1|b]] ''Bruce, David (2008). [https://journals.assaf.org.za/index.php/sacq/article/view/951/820 "Ntle le tšabo kapa mohau: The Scorpions le lipolotiki tsa toka"]. SA Crime Quarterly.'''24'''.'' # [[#citeref-222|^]] ''Carroll, Rory (21 January 2004). [https://www.theguardian.com/world/2004/jan/21/southafrica.rorycarroll "Apartheid smear smear rebounds"]. Mohlokomedi. E khutlisitsoe ka la 3 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-223|^]] [https://mg.co.za/article/2004-05-30-public-protector-a-liar-and-sad-case/ "Mosireletsi oa sechaba ke 'ea leshano' le 'nyeoe e bohloko'"]. The Mail & Guardian. 30 May 2004. E tsositsoe ka la 3 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-224|^]] [https://www.news24.com/news24/ngcuka-mushwana-war-rages-on-20040601 "Ngcuka-Mushwana 'ntoa' e ntse e tsoela pele"]. News24. 1 Phuptjane 2004. E khutlisitsoe ka la 3 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-225|^]] ''Berger, Guy (22 November 2006). [https://mg.co.za/article/2006-11-22-suckers-for-the-sound-bite/ "Li-suckers bakeng sa ho loma molumo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20070930181143/http://www.mg.co.za/articlePage.aspx?articleid=290776&area=%2Finsight%2Finsight__columnists%2F E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 30 Loetse 2007. E khutlisitsoe ka la 22 Pulungoana 2006.'' # [[#citeref-:24226-0|^]] [https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/jointinvestigationreport0.pdf Tlaleho ea lipatlisiso tse kopanetsoeng mabapi le Liphutheloana tsa Thepa ea Ts'ireletso ea Leano](PDF). Pretoria: Mohatisi oa 'Muso. La 14 Pulungoana 2001.'' # [[#citeref-:47227-0|^]] [https://www.timeslive.co.za/politics/2014-11-11-i-had-no-conflict-of-interest-chippy-shaik/ "Ke ne ke sena likhohlano tsa lithahasello: Chippy Shaik"]. Sontaha Times. 11 Pulungoana 2014. E khutlisitsoe ka la 22 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-228|^]] ''Peta, Basildon (8 June 2005). [https://www.independent.co.uk/news/world/africa/corruption-sentence-seals-fate-of-mbeki-deputy-225034.html "Kahlolo ea bobolu e tiisa pheletso ea motlatsi oa Mbeki"]. Ea Ikemetseng. E tsositsoe ka la 22 Tšitoe 2021.'' # [[#citeref-SABCNewsSpecial229-0|^]] [http://www.sabcnews.com/features/schabir_shaik_trial/ "Shaik o ahloletsoe lilemo tse 15 teronkong"]. Litaba tsa SABC. 6 Phato 2005.[https://web.archive.org/web/20071222075538/http://www.sabcnews.com/features/schabir_shaik_trial/ E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 22 Tšitoe 2007. E khutlisitsoe ka la 4 Loetse 2008.'' # [[#citeref-230|^]] [https://web.archive.org/web/20160916081955/http://www.abc.net.au/foreign/images/encrypted_fax.jpg "Encrypted Fax"]. E bolokiloe ho tloha[http://www.abc.net.au/foreign/images/encrypted_fax.jpg ea pele] ka la 16 Loetse 2016. E khutlisitsoe 12 May 2009.'' # [[#citeref-231|^]] [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-author-of-encrypted-fax-could-testify-290715 "Zuma: Mongoli oa fax e patiloeng a ka paka"]. IOL. 23 Phato 2006. E khutlisitsoe ka la 24 Tšitoe 2021.'' # ^ [[#citeref-shaiktranscript232-0|a]] [[#citeref-shaiktranscript232-1|b]] [https://web.archive.org/web/20090322095241/http://www.news24.com/News24/South_Africa/Shaik_trial/0,,2-7-1708_1718857,00.html "Tlhaloso e feletseng ea kahlolo ea Shaik"]. News24. 9 June 2005. Archived from[http://www.news24.com/News24/South_Africa/Shaik_trial/0,,2-7-1708_1718857,00.html ea pele] ka la 22 Hlakubele 2009.'' # ^ [[#citeref-SABC2006-09-20233-0|a]] [[#citeref-SABC2006-09-20233-1|b]] [https://web.archive.org/web/20061026083725/http://www.sabcnews.com/south_africa/crime1justice/0%2C2172%2C135153%2C00.html "Teko ea bobolu ea Zuma e felisitsoe"]. Litaba tsa SABC. 20 September 2006. Archived from[http://www.sabcnews.com/south_africa/crime1justice/0,2172,135153,00.html ea pele] ka la 26 Mphalane 2006. E khutlisitsoe ka la 20 Loetse 2006.'' # [[#citeref-longpath234-0|^]] ''Oellermann, Ingrid (4 Phato 2008). [https://www.news24.com/SouthAfrica/News/Zumas-long-path-to-court-20080804 "Tsela e telele ea Zuma ea ho ea lekhotleng"]. [https://web.archive.org/web/20180217201122/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/Zumas-long-path-to-court-20080804 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 17 Hlakola 2018.'' # [[#citeref-235|^]] [http://www.justice.gov.za/legislation/constitution/ "Molaotheo oa Rephaboliki ea Afrika Boroa"]. [https://web.archive.org/web/20170715031238/http://www.justice.gov.za/legislation/constitution/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 15 Phupu 2017. E tlisitsoe ka la 17 Hlakola 2018.'' # ^ [[#citeref-dismiss236-0|a]] [[#citeref-dismiss236-1|b]] ''Zigomo, Muchena (11 Loetse 2008). [https://www.reuters.com/article/us-safrica-zuma-idUSLC54653420080912 "Moahloli oa Afrika Boroa o lahla nyeoe ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Reuters Reuters]. [https://web.archive.org/web/20141129050546/http://www.chinapost.com.tw/international/africa/2008/09/13/174479/S.-African.htm E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 29 Pulungoana 2014. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.'' # [[#citeref-237|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7612233.stm "news.bbc.co.uk, SA lekhotla le hana nyeoe ea bosholu ea Zuma"]. Litaba tsa BBC. La 12 Loetse 2008.[https://web.archive.org/web/20110512100849/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7612233.stm E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 12 Motšeanong 2011. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-238|^]] ''James Orr le mekhatlo (12 September 2008). [https://www.theguardian.com/world/2008/sep/12/southafrica "Lekhotla la Afrika Boroa le hlekela Zuma tsela ea ho ba mopresidente"]. Mohlokomedi. UK.[https://web.archive.org/web/20130902225553/http://www.theguardian.com/world/2008/sep/12/southafrica E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 2 Loetse 2013. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-239|^]] ''Burgis, Tom (12 September 2008). [https://www.ft.com/cms/s/0/9dcc7116-80c7-11dd-82dd-000077b07658.html "Lekhotla le hlakola Zuma hore a kenele mopresidente"]. Financial Times.'' # [[#citeref-240|^]] [https://web.archive.org/web/20080914063842/http://www.news24.com/News24/South_Africa/Politics/0,,2-7-12_2392602,00.html "Kahlolo e felletseng ea Zuma"]. News24. 13 September 2008. Archived from[http://www.news24.com/News24/South_Africa/Politics/0,,2-7-12_2392602,00.html ea pele] ka la 14 Loetse 2008.'' # [[#citeref-241|^]] ''Johns, Lynnette (6 Loetse 2008). [https://www.iol.co.za/news/politics/judges-think-theyre-descendants-of-god-415370 "Baahloli ba nahana hore ke litloholo tsa Molimo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) E ikemetseng ][https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Marang-rang].'' # [[#citeref-242|^]] [https://web.archive.org/web/20110510103225/http://www.friendsofjz.co.za/documents/Zuma%20Trial%20Cookbook.pdf "STATE-Versus-JACOB GEDLEYIHLEKISA ZUMA – A LITIGATION COOKBOOK"](PDF). E bolokiloe ho tloha[http://www.friendsofjz.co.za/documents/Zuma%20Trial%20Cookbook.pdf ea pele] (PDF) ka la 10 Motšeanong 2011.'' # [[#citeref-243|^]] [https://web.archive.org/web/20110514090114/http://afp.google.com/article/ALeqM5jwg5P3sBxc05Xyc8vZeZ_g9yzAcA "Mbeki o phephetsa qeto ea lekhotla ho sireletsa setumo"]. AFP. 23 September 2008. Archived from[http://afp.google.com/article/ALeqM5jwg5P3sBxc05Xyc8vZeZ_g9yzAcA ea pele] ka la 14 Mphalane 2011. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-244|^]] ''Lourens, Carli (23 September 2008). [https://web.archive.org/web/20151016044828/http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aro62XMHHN44&refer=africa "bloomberg.com, Moralo oa Mbeki oa Afrika Boroa oa ho Phephetsa Kahlolo ea Lekhotla e 'Sa Nepahetseng'"]. Bloomberg. E bolokiloe ho tloha[https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601116&sid=aro62XMHHN44&refer=africa ea pele] ka la 16 Mphalane 2015. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # ^ [[#citeref-upholdsndpp245-0|a]] [[#citeref-upholdsndpp245-1|b]] ''Johanne, Mareka; Kulikov, Yuri (12 January 2009).[https://mg.co.za/article/2009-01-12-zuma-not-off-the-hook "Lekhotla le tšehetsa boipiletso ba NDPP nyeoeng ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. [https://web.archive.org/web/20170420072934/https://mg.co.za/article/2009-01-12-zuma-not-off-the-hook E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 20 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-246|^]] ''Gordin, Jeremy (8 Mmesa 2009). [https://web.archive.org/web/20090411082712/http://blogs.dispatch.co.za/dispatchnow/2009/04/08/jacob-zuma-jeremy-gordin-analysis "Jacob Zuma: Tlhahlobo ea Jeremy Gordin"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Dispatch Romella Hona Joale 24/7]. E bolokiloe ho tloha[https://web.archive.org/web/20090411082712/http://blogs.dispatch.co.za/dispatchnow/2009/04/08/jacob-zuma-jeremy-gordin-analysis ea pele] ka la 11 Mmesa 2009.'' # [[#citeref-247|^]] [https://mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-reveals-contents-of-ngcuka-mccarthy-tapes "Mpshe o senola litaba tsa litheipi tsa Ngcuka, McCarthy"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 6 Mmesa 2009.[https://web.archive.org/web/20150924173923/http://mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-reveals-contents-of-ngcuka-mccarthy-tapes E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 24 Loetse 2015.'' # [[#citeref-248|^]] [https://mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-zuma-decision-not-an-acquittal/ "Mpshe: Qeto ea Zuma ha se tokollo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 6 Mmesa 2009.[https://web.archive.org/web/20090409074141/http://www.mg.co.za/article/2009-04-06-mpshe-zuma-decision-not-an-acquittal E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 9 Mmesa 2009.'' # [[#citeref-249|^]] ''Du Plessis, Carien (2 Mmesa 2009). [https://www.iol.co.za/news/politics/is-npa-entitled-to-drop-zuma-charges-438975 "Na NPA e na le tokelo ea ho hlakola liqoso tsa Zuma?"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Cape_Times Cape Times]. [https://web.archive.org/web/20090406070407/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=6&art_id=vn20090402055425863C195372 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 6 Mmesa 2009.'' # [[#citeref-250|^]] [https://web.archive.org/web/20090408052411/http://www.citizen.co.za/index/article.aspx?pDesc=93359,1,22 "Lifaele tsa DA bakeng sa tlhahlobo ea boahloli"]. E bolokiloe ho tloha[http://www.citizen.co.za/index/article.aspx?pDesc=93359,1,22 ea pele] ka la 8 Mmesa 2009.'' # [[#citeref-251|^]] ''Joubert, Pearlie; Basson, Adriaan.[https://web.archive.org/web/20090426215748/http://elections.mg.co.za/story/2009-04-09-the-spy-who-saved-zuma "Sehloela se Pholositseng Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. E bolokiloe ho tloha[https://mg.co.za/article/2009-04-09-the-spy-who-saved-zuma/ ea pele] ka la 26 Mmesa 2009.'' # [[#citeref-252|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/mpshe-showing-contempt-for-law-zille-460127 "Mpshe o nyenyefatsa molao: Zille"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa. E hlahisitsoe ka la 30 Loetse 2009.'' # [[#citeref-253|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-zuma-to-hear-if-spy-tapes-judgment-will-be-set-aside-20160429 "Qeto ea ho hlakola liqoso tsa bobolu ba Zuma 'ha e utloahale', e behelle ka thoko - Joalo ka ha e etsahetse"]. news24.com.[https://web.archive.org/web/20171109022700/https://www.news24.com/SouthAfrica/News/live-zuma-to-hear-if-spy-tapes-judgment-will-be-set-aside-20160429 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 9 Pulungoana 2017. E tlisitsoe ka la 17 Tšitoe 2017.'' # [[#citeref-254|^]] [https://www.scribd.com/document/361488605/Zuma-Spy-Tapes-Judgment#from_embed "Zuma Spy Tapes Kahlolo"]. Scribd. Khaso ea Primedia.'' # ^ [[#citeref-auto1255-0|a]] [[#citeref-auto1255-1|b]] ''Bateman, Barry. [http://ewn.co.za/2017/10/13/sca-upholds-high-court-decision-on-zuma-charges "SCA e tšehetsa qeto ea Lekhotla le Phahameng ka liqoso tsa Zuma"]. ewn.co.za.[https://web.archive.org/web/20171023010820/http://ewn.co.za/2017/10/13/sca-upholds-high-court-decision-on-zuma-charges E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 23 Mphalane 2017.'' # [[#citeref-256|^]] [https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-20-npa-gives-zuma-november-deadline-to-say-why-he-shouldnt-be-prosecuted/ "NPA e fa Zuma letsatsi la ho qetela la November ho bolela hore na ke hobane'ng ha a sa lokela ho qosoa"]. timeslive.co.za. La 20 Mphalane 2017.[https://web.archive.org/web/20171027083040/https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-20-npa-gives-zuma-november-deadline-to-say-why-he-shouldnt-be-prosecuted/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 27 Mphalane 2017. E tlisitsoe ka la 17 Tšitoe 2017.'' # [[#citeref-257|^]] [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-43426971 "Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa o tobane le nyeoe ea bobolu"]. BBC. 16 March 2018. E khutliselitsoe 16 March 2018.'' # ^ [[#citeref-dmc258-0|a]] [[#citeref-dmc258-1|b]] ''Wills, Zapiro le Mike (14 August 2018). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2018-08-14-the-back-story-to-the-most-controversial-cartoon-in-sa-history/ "Pale ea morao ho lipopae tse tsosang khang ka ho fetisisa nalaneng ea SA"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Daily_Maverick Maverick ea letsatsi le letsatsi]. E khutlisitsoe ka la 17 Phato 2018.'' # [[#citeref-cpj259-0|^]] [https://city-press.news24.com/News/i-stand-by-my-judgment-judge-who-threw-out-zuma-corruption-case-20160216 "Ke emela kahlolo ea ka - moahloli ea ileng a lahla nyeoe ea bobolu ea Zuma"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/City_Press_(South_Africa) CityPress]. E hlahisitsoe ka la 18 Phato 2018.'' # [[#citeref-260|^]] [https://www.ft.com/content/e9bea81c-3979-11e8-8b98-2f31af407cc8 "Jacob Zuma o hlaha lekhotleng la pele nyeoeng ea bosholu ba libetsa"]. Financial Times. 6 Mmesa 2018. E fumanwe ka la 29 Mphalane 2020.'' # [[#citeref-261|^]] ''Burke, Jason (11 Mphalane 2019). [https://www.theguardian.com/world/2019/oct/11/zuma-to-stand-trial-corruption-charges-arms-deal-south-african-president "Zuma o tla ema nyeoeng ka liqoso tsa bobolu tse amanang le konteraka ea libetsa ea $ 2.5bn"]. Mohlokomedi. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2020.'' # [[#citeref-262|^]] ''Mtshal, Samkelo (22 January 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/green-light-for-zuma-arms-deal-corruption-trial-after-thales-loses-court-bid-46dbdb52-5a6a-4184-81f0-19340d2e955f "Leseli le letala bakeng sa nyeoe ea bobolu ea Zuma ka mor'a hore Thales e lahleheloe ke lekhotla"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2020.'' # [[#citeref-263|^]] ''Maughan, Karyn (22 Pherekhong 2021). [https://www.news24.com/news24/southafrica/news/npas-victory-against-thales-takes-it-one-step-closer-to-putting-former-president-zuma-on-trial-20210122 "Phenyo ea NPA khahlanong le Thales e nka mohato o le mong haufi le ho beha mopresidente oa mehleng Zuma nyeoeng"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/News24_(website) News24]. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2021.'' # [[#citeref-264|^]] ''Anna, Cara; Magome, Mogomotsi (4 Hlakola 2020).[https://abcnews.go.com/International/wireStory/south-african-court-issues-arrest-warrant-leader-zuma-68742999 "Lekhotla la Afrika Boroa le fane ka tumello ea ho tšoaroa ha moetapele oa mehleng Zuma"]. Litaba tsa ABC. Associated Press.'' # [[#citeref-265|^]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Jason_Burke Burke, Jason] (26 Mphalane 2021). [https://www.theguardian.com/world/2021/may/26/jacob-zuma-trial-south-africas-ex-president-denies-corruption-charges " Nyeoe ea Jacob Zuma: Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa o hana liqoso tsa bobolu"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Guardian Mohlokomedi]. E tsositsoe ka la 24 Loetse 2021.'' # [[#citeref-266|^]] [https://www.aljazeera.com/news/2021/9/21/south-africa-resumes-zumas-protracted-arms-deal-trial "Afrika Boroa e tsosolosa nyeoe ea Zuma ea nako e telele ea lihlomo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Al_Jazeera Al Jazeera]. La 21 Loetse 2021.E tsositsoe ka la 24 Loetse 2021.'' # [[#citeref-267|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/pic-zuma-cops-lock-up-jogger-473729 "PIC: Mapolesa a Zuma a notlela jogger"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa.[https://web.archive.org/web/20100623081841/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=6&art_id=vn20100217062211616C809058 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 23 Phuptjane 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-268|^]] [http://www.timeslive.co.za/local/article327217.ece "Zuma o matha ho qosa mapolesa"]. Mehla PHELANG.[https://web.archive.org/web/20100301132945/http://www.timeslive.co.za/local/article327217.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 1 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-269|^]] [http://www.timeslive.co.za/local/article351461.ece "Nyee ea Zuma e eang ho HRC"]. Mehla PHELANG.[https://web.archive.org/web/20100314074010/http://www.timeslive.co.za/local/article351461.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 14 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-270|^]] [http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=15&art_id=vn20100304043526705C821173 "Litaba - Botlokotsebe le Makhotla: Maparamente a phatloha ho tšoaroa ha jogger"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa.[https://web.archive.org/web/20100821113237/http://www.iol.co.za/index.php?set_id=1 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 21 Phato 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-271|^]] [https://www.iol.co.za/business-report/economy/mail-and-guardian-disturbed-by-zuma-house-incident-813364 "Mail & Guardian" ba ferekantsoe ke ketsahalo ea ntlo ea Zuma - Tlaleho ea Khoebo ea IOL"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. 18 March 2010. E khutliselitsoe 19 February 2018.'' # [[#citeref-272|^]] [https://mg.co.za/article/2010-03-17-zille-zuma-must-rein-in-his-bullies/ "Zille: Zuma o tlameha ho laola bo-'mampoli ba hae"]. The Mail & Guardian. 17 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe 29 May 2020.'' # [[#citeref-273|^]] [http://www.timeslive.co.za/incoming/article363660.ece "Balebeli ba Zuma ba ile ba nkopa: moqolotsi oa litaba"]. Mehla PHELANG. La 19 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20100322193459/http://www.timeslive.co.za/incoming/article363660.ece E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 22 Hlakubele 2010. E khutlisitsoe ka la 15 Loetse 2010.'' # [[#citeref-274|^]] [http://www.iol.co.za/news/special-features/the-zuma-era/complaint-laid-against-zuma-1.1242416 "Tletlebo e entsoeng khahlanong le Zuma - The Zuma Era"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa. 24 Hlakola 2012.[https://web.archive.org/web/20120429115636/http://www.iol.co.za/news/special-features/the-zuma-era/complaint-laid-against-zuma-1.1242416 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 29 Mmesa 2012. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.'' # [[#citeref-275|^]] ''SABC (24 Hlakola 2012). [https://web.archive.org/web/20130723183036/http://www.sabc.co.za/news/a/383404804a48659d9b959f8f72c0ef2b/Rightwing-movement-to-lay-hate-speech-charge-against-Zuma-20120224 "SABC News.com - Mokgatlo wa Rightwing ho qosa Zuma ka puo ya lehloyo:Labohlano la 24 Hlakola 2012"]. Sabc.co.za. E bolokiloe ho tloha[http://www.sabc.co.za/news/a/383404804a48659d9b959f8f72c0ef2b/Rightwing-movement-to-lay-hate-speech-charge-against-Zuma-20120224 ea pele] ka la 23 Phupu 2013. E khutlisitsoe ka la 18 Mphalane 2012.'' # [[#citeref-276|^]] ''Stephen, Grootes (19 May 2012). [https://web.archive.org/web/20130602173211/http://ewn.co.za/en/2012/05/19/Zuma%20portrait%20saga%20goes%20to%20court.aspx "Zuma portrait saga e ea khotla"]. Litaba tsa Lipaki tse boneng ka mahlo. E bolokiloe ho tloha[http://www.ewn.co.za/en/2012/05/19/Zuma%20portrait%20saga%20goes%20to%20court.aspx ea pele] ka la 2 Phuptjane 2013. E khutlisitsoe 19 May 2012.'' # [[#citeref-277|^]] [http://6000.co.za/just-hanging-out/ "Ho iphelisa feela"]. 6000 Miles ho tloha Tsoelopele. 18 Mphalane 2012.[https://web.archive.org/web/20121020034534/http://6000.co.za/just-hanging-out/ E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 20 Mphalane 2012. E khutlisitsoe 19 May 2012.'' # [[#citeref-278|^]] [https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-18159204 "Penta ea Jacob Zuma e sentsoe ka har'a laeborari ea Afrika Boroa"]. Litaba tsa BBC. La 22 Mphalane 2012.[https://web.archive.org/web/20120522102315/http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-18159204 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 22 Motšeanong 2012. E khutlisitsoe 22 May 2012.'' # [[#citeref-279|^]] [https://projects.icij.org/panama-papers/power-players/index.html#18 "The Power Players: Clive Khulubuse Zuma"]. ICIJ.[https://web.archive.org/web/20160404015649/https://projects.icij.org/panama-papers/power-players/index.html#18 E bolokiloe] ho tloha ea mantlha ka la 4 Mmesa 2016. E tlisitsoe ka la 3 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-280|^]] [http://www.news24.com/SouthAfrica/News/the-panama-papers-and-the-zuma-link-20160404 "Lipampiri tsa Panama le sehokelo sa Zuma"]. News24. La 4 Mmesa 2016.[https://web.archive.org/web/20160414075555/http://www.news24.com/SouthAfrica/News/the-panama-papers-and-the-zuma-link-20160404 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 14 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-281|^]] [https://web.archive.org/web/20080611165057/http://www.theaustralian.news.com.au/story/0%2C25197%2C22948641-32682%2C00.html "Zuma o khahlisitse basali le sechaba"]. Ea Australia. E bolokiloe ho tloha[http://www.theaustralian.news.com.au/story/0%2C25197%2C22948641-32682%2C00.html ea pele] ka la 11 Phuptjane 2008.'' # [[#citeref-282|^]] [https://web.archive.org/web/20080611143844/http://www.mg.co.za/articledirect.aspx?articleid=328908 "Zuma o tla nyala ka Moqebelo"]. M&G. E bolokiloe ho tloha[http://www.mg.co.za/articlepage.aspx?articleid=328908 ea pele] ka la 11 Phuptjane 2008.'' # [[#citeref-283|^]] ''Smith, David (29 Phupu 2014). [https://www.theguardian.com/world/2014/jul/29/jacob-zuma-nepotism-giving-daughter-ministry-position "Jacob Zuma o qosoa ka ho rata leeme ka mor'a ho fana ka boemo ba bosebeletsi ba morali"]. Mohlokomedi.[https://en.wikipedia.org/wiki/ISSN_(identifier) ISSN] [https://www.worldcat.org/issn/0261-3077 0261-3077]. [https://web.archive.org/web/20160717084252/https://www.theguardian.com/world/2014/jul/29/jacob-zuma-nepotism-giving-daughter-ministry-position E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 17 Phupu 2016. E tlisitsoe ka la 29 Mmesa 2017.'' # [[#citeref-pillay284-0|^]] ''Pillay, Verashni (4 Pherekhong 2010). [http://mg.co.za/article/2010-01-04-all-the-presidents-women "Basali bohle ba mopresidente"]. Mail & Mohlokomeli.[https://web.archive.org/web/20131128081608/http://mg.co.za/article/2010-01-04-all-the-presidents-women/ E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 28 Pulungoana 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.'' # ^ [[#citeref-wives285-0|a]] [[#citeref-wives285-1|b]] [[#citeref-wives285-2|c]] ''Molele, Charles (15 December 2007). [http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article88543.ece/SO-WHO-WILL-THE-ZUMA-FIRST-LADY-BE- "Joale Mofumahali oa Pele oa Zuma e tla ba mang?"]. The Times. UK.[https://web.archive.org/web/20110516151639/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article88543.ece/SO-WHO-WILL-THE-ZUMA-FIRST-LADY-BE- E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 16 Motšeanong 2011.'' # [[#citeref-286|^]] [https://web.archive.org/web/20171029100916/http://www.news24.com/southafrica/news/zumas-big-fat-swazi-wedding-20171029-2 "Lenyalo le leholo, le nonneng la swazi la Zuma"]. litaba24.[https://web.archive.org/web/20171029100916/http://www.news24.com/southafrica/news/zumas-big-fat-swazi-wedding-20171029-2 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 29 Mphalane 2017.'' # [[#citeref-287|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/jacob-zumas-son-vusi-dies-15784793 "Mora oa Jacob Zuma Vusi oa hlokahala"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].'' # [[#citeref-news24-Kate288-0|^]] [http://www.news24.com/xArchive/Archive/Tributes-as-Kate-Zuma-buried-20001217 "Liteboho joalo ka ha Kate Zuma a patiloe"]. litaba24.[https://web.archive.org/web/20120219223111/http://www.news24.com/xArchive/Archive/Tributes-as-Kate-Zuma-buried-20001217 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 19 Hlakola 2012. E khutlisitsoe ka la 17 Tšitoe 2004.'' # ^ [[#citeref-allthe289-0|a]] [[#citeref-allthe289-1|b]] [[#citeref-allthe289-2|c]] ''Pillay, Verashni. [https://mg.co.za/article/2010-02-04-all-the-presidents-children/ "Bana bohle ba mopresidente"]. M&G.[https://web.archive.org/web/20100206021529/http://www.mg.co.za/article/2010-02-04-all-the-presidents-children E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 6 Hlakola 2010.'' # [[#citeref-290|^]] [https://web.archive.org/web/20131210165233/http://www.thepost.co.za/zuma-s-ladies-1.383727 "Bafumahali ba Zuma"]. The Post. 23 December 2007. Archived from[http://www.thepost.co.za/index.php?fSectionId=215&fArticleId=vn20071223090244769C301201 ea pele] ka la 10 Tšitoe 2013.'' # [[#citeref-291|^]] ''Khumalo, Sipho (9 January 2009). [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zumas-bride-to-be-a-glamorous-beauty-430759 "Monyaluoa oa Zuma 'e tla ba 'monate o khahlehang'"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) E ikemetseng ][https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Marang-rang].'' # [[#citeref-292|^]] ''Wicks, Jeff (16 December 2012). [https://web.archive.org/web/20121231023259/http://www.iol.co.za/news/politics/madiba-zuma-s-palace-on-the-hill-1.1441852 "Ntlo ea Madiba-Zuma leralleng]"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E bolokiloe ho tloha[https://www.iol.co.za/news/politics/madiba-zumas-palace-on-the-hill-1441852 ea pele] ka la 31 Tšitoe 2012. E khutlisitsoe ka la 9 Loetse 2021.'' # [[#citeref-293|^]] [https://www.bbc.com/news/in-pictures-36304612 "Litšoantšong: Bahlabani ba Afrika khahlanong le lenyalo la bana"]. BBC. La 26 Mphalane 2016.[https://web.archive.org/web/20160529064523/http://www.bbc.com/news/in-pictures-36304612 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 29 Mphalane 2016.'' # [[#citeref-oliphant294-0|^]] ''Oliphant, Lumka (13 January 2008). [http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/Zumas-fiancee-hospitalised-20080113 "Molekane" oa Zuma o sepetlele]. News24.[https://web.archive.org/web/20131202235011/http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/Zumas-fiancee-hospitalised-20080113 E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 2 Tšitoe 2013. E khutlisitsoe ka la 27 Pulungoana 2013.'' # [[#citeref-295|^]] [https://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-has-a-love-child-with-judges-sister-266537 "Zuma o na le ngoana oa lerato le khaitseli ea moahloli"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. [https://web.archive.org/web/20160405172333/http://www.iol.co.za/news/south-africa/zuma-has-a-love-child-with-judges-sister-266537 E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 5 Mmesa 2016.'' # [[#citeref-296|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/now-zumas-kzn-love-kids-revealed-473195 "Joale bana ba lerato ba Zuma ba KZN ba senotsoe"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].'' # [[#citeref-nonmh297-0|^]] [http://citizen.co.za/news/news-national/1444449/shocking-nkandla-plot-recording-raises-intrigue/ "'Ho rekota leano le nyarosang la Nkandla' ho tsosa boqhekanyetsi"]. Moahi. La 2 Hlakubele 2017.[https://web.archive.org/web/20170330001435/http://citizen.co.za/news/news-national/1444449/shocking-nkandla-plot-recording-raises-intrigue/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 30 Hlakubele 2017. E khutlisitsoe ka la 29 Hlakubele 2017.'' # [[#citeref-298|^]] [https://web.archive.org/web/20180421232911/https://www.huffingtonpost.co.za/2018/04/20/5-things-we-know-so-far-about-jacob-zumas-7th-bride-nonkanyiso-conco_a_23416221/ "Lintho tse 5 tseo re li tsebang ho fihlela joale ka Monyaluoa oa bo7 oa Jacob Zuma - Nonkanyiso Conco"]. HuffPost Afrika Boroa. 21 April 2018. E khutlisitsoe 21 April 2018.'' # [[#citeref-stimes-Thandekile-1299-0|^]] ''Govender, Prega (31 Pherekgong 2010). [https://web.archive.org/web/20100202235045/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article284367.ece "Zuma ntate ngoana le morali oa Irvin Khoza"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Sunday_Times_(South_Africa) The Sunday Times]. [https://web.archive.org/web/20100202235045/http://www.timeslive.co.za/sundaytimes/article284367.ece E bolokiloe] ho tsoa ho ea mantlha ka la 2 Hlakola 2010. E khutlisitsoe ka la 31 Pherekhong 2010.'' # [[#citeref-300|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-and-khoza-are-married-472353 "Zuma le Khoza ba nyalane"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].'' # [[#citeref-301|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-confirms-love-child-472439 "Zuma o tiisa ngoana oa lerato"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].'' # [[#citeref-302|^]] [https://mg.co.za/article/2010-02-06-zuma-deeply-regrets-lovechild-pain/ "Zuma 'o ikoahlaea ka ho teba' bohloko ba lerato la ngoana"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 6 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100209012946/http://www.mg.co.za/article/2010-02-06-zuma-deeply-regrets-lovechild-pain E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 9 Hlakola 2010.'' # [[#citeref-303|^]] [https://www.news24.com/News24/Zuma-love-child-No-comment-20100201 "Zuma ngoana oa lerato: Ha ho maikutlo"]. News24. 1 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100204074623/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/5d53a796637d4ecfba7f38e6428e2f37/01-02-2010-02-22/Presidency,_ANC_stay_mum_on_Zuma_love-child E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 4 Hlakola 2010.'' # [[#citeref-304|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8492553.stm "ANC e sireletsa Jacob Zuma mabapi le liqoso tsa 'lerato-ngoana'"]. Litaba tsa BBC.[https://web.archive.org/web/20100202052800/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8492553.stm E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 2 Hlakola 2010.'' # [[#citeref-305|^]] [https://www.news24.com/news24/love-child-talk-disrespectful-20100201 "Lipuo tsa bana ba lerato 'ho hloka tlhompho'"]. News24. 1 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100204074802/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/d0ed84d2b295404ba0b2d8df152587a3/01-02-2010-04-11/Disrespectful_to_discuss_love-child_Malema E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 4 Hlakola 2010.'' # [[#citeref-306|^]] [https://web.archive.org/web/20100203071213/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/bfdf8618c1414d9b8b6c658dea6fcf83/01-02-2010-08-09/SA_has_right_to_know_about_love-child "SA e na le 'tokelo ea ho tseba ka ngoana oa lerato'"]. News24. 1 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100203071213/http://www.news24.com/Content/SouthAfrica/Politics/1057/bfdf8618c1414d9b8b6c658dea6fcf83/01-02-2010-08-09/SA_has_right_to_know_about_love-child E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 3 Hlakola 2010.'' # ^ [[#citeref-sexpact307-0|a]] [[#citeref-sexpact307-1|b]] [[#citeref-sexpact307-2|c]] ''Ngalwa, Sibusiso; du Plessis, Carien (6 Hlakola 2010).[https://www.iol.co.za/news/politics/jz-broke-sex-pact-472683 "JZ e ile ea roba selekane sa thobalano"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. Afrika Boroa.'' # ^ [[#citeref-cope308-0|a]] [[#citeref-cope308-1|b]] [[#citeref-cope308-2|c]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-flouts-safe-sex-campaign-says-cope-472178 "Zuma o nyatsa lets'olo la thobalano e sireletsehileng, ho bolela COPE"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].'' # [[#citeref-309|^]] [https://mg.co.za/article/2010-02-02-zuma-should-apologise-says-zille/ "Zuma o lokela ho kopa tšoarelo, ho bolela Zille"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Mail_%26_Guardian Mail & Mohlokomeli]. 2 Hlakola 2010.[https://web.archive.org/web/20100205065954/http://www.mg.co.za/article/2010-02-02-zuma-should-apologise-says-zille E bolokiloe] ho tloha qalong ka la 5 Hlakola 2010.'' # [[#citeref-310|^]] [https://www.iol.co.za/news/politics/zuma-sex-report-a-pr-nightmare-472272 "Tlaleho ea thobalano ea Zuma" ke toro ea PR"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng].'' # [[#citeref-iol.Dudu311-0|^]] ''Ndaba, Baldwin (8 Hlakola 2021). [https://www.iol.co.za/news/politics/dudu-myeni-resigns-from-jacob-zuma-foundation-and-other-boards-30e0172d-da64-4e5f-95cd-03613544ea4d "Dudu Myeni o itokolla ho Jacob Zuma Foundation le liboto tse ling"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Independent_Online_(South_Africa) Ikemetseng Inthaneteng]. E tsositsoe ka la 15 Hlakola 2021.'' # [[#citeref-timeDudu312-0|^]] [https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2020-05-27-dudu-myeni-declared-delinquent-director-outa/ "Dudu Myeni 'o ile a hlōleha ka mokhoa o makatsang', o phatlalalitsoe e le molaoli oa botlokotsebe bophelo bohle"]. TimesPHELA. 27 May 2020. E khutlisitsoe 15 February 2021.'' # [[#citeref-313|^]] ''MEDUNSA Trust. [http://www.prnewswire.com/news-releases/nelson-mandela-award-honors-charles-a-heimbold-jr-for-commitment-to-african-hivaids-pandemic-73442087.html "Moputso oa Nelson Mandela o Hlompha Charles A. Heimbold Jr. bakeng sa Boitlamo ho Lefu la Afrika la HIV/AIDS"]. www.prnewswire.com (Tokollo ea khatiso).[https://web.archive.org/web/20161111112329/http://www.prnewswire.com/news-releases/nelson-mandela-award-honors-charles-a-heimbold-jr-for-commitment-to-african-hivaids-pandemic-73442087.html E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 11 Pulungoana 2016. E khutlisitsoe ka la 11 Pulungoana 2016.'' # [[#citeref-314|^]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/8545456.stm "Mokete oa borena bakeng sa Mopresidente oa Afrika Boroa Jacob Zuma"]. BBC. 3 Hlakubele 2010.[https://web.archive.org/web/20151223191544/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/8545456.stm E bolokiloe] ho tloha ho ea pele ka la 23 Tšitoe 2015. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2015.'' # ^ [[#citeref-:1315-0|a]] [[#citeref-:1315-1|b]] [https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-16-nigeria-honours-zuma-with-giant-statue/ "Nigeria e hlompha Zuma ka seemahale se seholohali"]. [https://web.archive.org/web/20171016070614/https://www.timeslive.co.za/politics/2017-10-16-nigeria-honours-zuma-with-giant-statue/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 16 Mphalane 2017. E khutlisitsoe ka la 16 Mphalane 2017.'' # ^ [[#citeref-auto316-0|a]] [[#citeref-auto316-1|b]] [[#citeref-auto316-2|c]] [[#citeref-auto316-3|d]] [https://web.archive.org/web/20160103055557/http://whoswho.co.za/jacob-zuma-927 "Jacob Zuma"]. whoswho. E bolokiloe ho tloha[http://whoswho.co.za/jacob-zuma-927 ea pele] ka la 3 Pherekhong 2016. E khutlisitsoe ka la 23 Tšitoe 2015.'' # [[#citeref-lusaka317-0|^]] [https://www.lusakatimes.com/2009/12/09/unza-confers-honorary-doctor-of-law-degree-on-zuma/ "UNZA e fa Zuma lengolo le hlomphehang la Doctor of Law"]. Lusaka Times. La 9 Tšitoe 2009.[https://web.archive.org/web/20171201045530/https://www.lusakatimes.com/2009/12/09/unza-confers-honorary-doctor-of-law-degree-on-zuma/ E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 1 Tšitoe 2017. E tlisitsoe ka la 18 Phupu 2017.'' # [[#citeref-318|^]] ''Haden, Alexis (15 October 2017). [https://www.thesouthafrican.com/news/zuma-nigeria-road-statue-chieftaincy/ "Zuma o fumane tlotla ea borena, tsela le seemahale Nigeria"]. Motho oa Afrika Boroa. E khutlisitsoe ka la 27 Mmesa 2020.'' # [[#citeref-319|^]] [http://www.riff.it/scheda-film/?id=9415 "Ceteris Paribus - Motsamaisi oa nalane ea nalane"]. RIFF - Mokete oa lifilimi o ikemetseng oa Roma.[https://web.archive.org/web/20170305185333/http://www.riff.it/scheda-film/?id=9415 E bolokiloe] ho tloha ea pele ka la 5 Hlakubele 2017. E khutlisitsoe ka la 5 Hlakubele 2017.'' ==Ho bala ho eketsehileng== * ''Foster, Douglas (Phuptjane 2009). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2009/06/jacobs-ladder/307442/ "Lere ea Jakobo"]. [https://en.wikipedia.org/wiki/The_Atlantic Leoatle la Atlantic]. '''303'''(5): 72–80. E hlahisitsoe ka la 8 Phupu 2013.'' * ''Russell, Alec (2009). [https://archive.org/details/aftermandelabatt0000russ Ka mor'a Mandela: Ntoa ea Moea oa Afrika Boroa]. London:[https://en.wikipedia.org/wiki/Hutchinson_(publisher) Hutchinson]. [https://en.wikipedia.org/wiki/ISBN_(identifier) ISBN] [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-09-192601-4 978-0-09-192601-4].'' 5q92msx615hc6e0j0e931uslx2zbv72 Kobo ya Basotho 0 7872 38701 37765 2026-05-30T16:12:54Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38701 wikitext text/x-wiki [[File:Parade_of_Basotho_women.jpg|thumb| Basali ba Basotho ba apereng dikobo ]] [[File:Retsilisitsoe_Nthunya.jpg|thumb| Ngwana ya phuthetsweng ka kobo ya setso sa Basotho]] '''Kobo ya Basotho''' ke mofuta o ikgethileng wa kobo ya boya eo hangata e aparwang ke [[Basotho]] naheng ya [[Lesotho]] le [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]] . Ka mora hore Morena Moshoeshoe wa pele, e ne e le mmusi wa ka nako eo, a fuwe kobo ena e le mpho ho tswa ho monna wa Lebrithani ya neng a tsejwa feela ka lebitso la "Monghadi Howell" ho elella bofelong ba lekgolo la mashome a metso e robong la dilemo, dikobo tsena di ile tsa tsebahala kapele sebakeng sa Lesotho. Tsela eo banna ba Basotho ba aparang dikobo tsena tsa setso ka yona e thehilwe ho Kaross ya setso, seaparo sa letlalo la diphoofolo le hoja phetoho ya bona ho "fektheri woven textile" e bakwa ke Morena Moshoeshoe. Ka 1872 boholo ba dikhurumetso tsa matlalo a dinku di ne di nketswe sebaka ke k’hothone ya boleng bo tlaase kapa boea. Morena o ile a fumana tlhahiso ea "likobo tse khethehileng" ka 1876 ka mor'a ho kopana le moetsi oa masela oa England Donald Fraser.<ref>{{Cite book |first=John |last=Sampson |title=Kobo Tsa Borena. The Victoria England blanket: The blanket for royalty |date=2006 |publisher=Aranda Textile Mills |location=Randfontein, South Africa |doi=10.5281/zenodo.19456804}}</ref> Likobo tsena tse ncha li ne li sa tiea feela empa li ne li ka etsoa ka tsela e batlang e tšoana le ea Kaross, kahoo ka potlako li ile tsa nkela lesela la boleng bo tlaase le tsoang linaheng tse ling le neng le aparetsoe ke batho ba Lesotho pele. == Litšupiso == <references /> [[Category:Stubs]] q21i3qbx3kmn3jxz3os22jsrg04vgj6 38702 38701 2026-05-30T16:14:51Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38702 wikitext text/x-wiki [[File:Parade_of_Basotho_women.jpg|thumb| Basali ba Basotho ba apereng dikobo ]] [[File:Retsilisitsoe_Nthunya.jpg|thumb| Ngwana ya phuthetsweng ka kobo ya setso sa Basotho]] '''Kobo ya Basotho''' ke mofuta o ikgethileng wa kobo ya boya eo hangata e aparwang ke [[Basotho]] naheng ya [[Lesotho]] le [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]] . Ka mora hore Morena Moshoeshoe wa pele, e ne e le mmusi wa ka nako eo, a fuwe kobo ena e le mpho ho tswa ho monna wa Lebrithani ya neng a tsejwa feela ka lebitso la "Monghadi Howell" ho elella bofelong ba lekgolo la mashome a metso e robong la dilemo, dikobo tsena di ile tsa tsebahala kapele sebakeng sa Lesotho. Tsela eo banna ba Basotho ba aparang dikobo tsena tsa setso ka yona e thehilwe ho Kaross ya setso, seaparo sa letlalo la diphoofolo le hoja phetoho ya bona ho "fektheri woven textile" e bakwa ke Morena Moshoeshoe. Ka 1872 boholo ba dikhurumetso tsa matlalo a dinku di ne di nketswe sebaka ke k’hothone ya boleng bo tlaase kapa boea. Morena o ile a fumana tlhahiso ya "dikobo tse khethehileng" ka 1876 ka mora ho kopana le moetsi wa masela oa England Donald Fraser.<ref>{{Cite book |first=John |last=Sampson |title=Kobo Tsa Borena. The Victoria England blanket: The blanket for royalty |date=2006 |publisher=Aranda Textile Mills |location=Randfontein, South Africa |doi=10.5281/zenodo.19456804}}</ref> Dikobo tsena tse ncha di ne di sa tiya feela empa di ne li ka etsoa ka tsela e batlang e tšoana le ea Kaross, kahoo ka potlako li ile tsa nkela lesela la boleng bo tlaase le tsoang linaheng tse ling le neng le aparetsoe ke batho ba Lesotho pele. == Litšupiso == <references /> [[Category:Stubs]] fpjdfc0dhjn189fmhlp5ya4pmu7rqwv 38703 38702 2026-05-30T16:16:07Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38703 wikitext text/x-wiki [[File:Parade_of_Basotho_women.jpg|thumb| Basali ba Basotho ba apereng dikobo ]] [[File:Retsilisitsoe_Nthunya.jpg|thumb| Ngwana ya phuthetsweng ka kobo ya setso sa Basotho]] '''Kobo ya Basotho''' ke mofuta o ikgethileng wa kobo ya boya eo hangata e aparwang ke [[Basotho]] naheng ya [[Lesotho]] le [[Afrika Borwa|Afrika Boroa]] . Ka mora hore Morena Moshoeshoe wa pele, e ne e le mmusi wa ka nako eo, a fuwe kobo ena e le mpho ho tswa ho monna wa Lebrithani ya neng a tsejwa feela ka lebitso la "Monghadi Howell" ho elella bofelong ba lekgolo la mashome a metso e robong la dilemo, dikobo tsena di ile tsa tsebahala kapele sebakeng sa Lesotho. Tsela eo banna ba Basotho ba aparang dikobo tsena tsa setso ka yona e thehilwe ho Kaross ya setso, seaparo sa letlalo la diphoofolo le hoja phetoho ya bona ho "fektheri woven textile" e bakwa ke Morena Moshoeshoe. Ka 1872 boholo ba dikhurumetso tsa matlalo a dinku di ne di nketswe sebaka ke k’hothone ya boleng bo tlaase kapa boea. Morena o ile a fumana tlhahiso ya "dikobo tse khethehileng" ka 1876 ka mora ho kopana le moetsi wa masela oa England Donald Fraser.<ref>{{Cite book |first=John |last=Sampson |title=Kobo Tsa Borena. The Victoria England blanket: The blanket for royalty |date=2006 |publisher=Aranda Textile Mills |location=Randfontein, South Africa |doi=10.5281/zenodo.19456804}}</ref> Dikobo tsena tse ncha di ne di sa tiya feela empa di ne di ka etswa ka tsela e batlang e tshwana le ya Kaross, kahoo ka potlako di ile tsa nkela lesela la boleng bo tlaase le tsoang dinaheng tse ding le neng le aparetsoe ke batho ba Lesotho pele. == Litšupiso == <references /> [[Category:Stubs]] k2967nu6qw4z1vcmp3ut13d9oh3in27 Thabo Makhetha-Kwinana. 0 9155 38700 36307 2026-05-30T16:09:39Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38700 wikitext text/x-wiki '''Thabo Makhetha-Kwinana''' (21 Lwetse 1987) ke moqapi wa feshene a tsejwang ka meralo ya hae e kopanyang mekgwa ya Ma-aforika le Bophirimela, a tsepamisitse maikutlo moetlong wa [[Basotho]].<ref>https://satisfashionug.com/design-brand-to-know-thabo-makhetha/</ref> [[File:Thabo Makhetha - Kwinana.jpg|thumb|Thabo Makhetha - Kwinana ho Free State Fashion Week 2024]] == Tsa Bophelo ba pele le thuto == Thabo Makhetha-Kwinana o hlahetse [[Lesotho]], empa o ile a fallela Afrika Borwa ha a le dilemo di tharo mme ho tloha ka nako eo haesale dula teng. O phetse [[Mahikeng]], Johannesburg, [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] hammoho le [[Baye|Port Elizabeth]], mme hajwale o dula [[Motse Kapa|Cape Town]], profinseng ya Western Cape Afrika Borwa. Thabo Makhetha o ile a ithutela Univesithing ya Nelson Mandela Metropolitan e [[Baye|Port Elizabeth]] moofumaneng lengolo la National Diploma in Fashion.Lengolo la tsebo kaho qala leho etsa diaparo tsa sejwale-jwale.<ref>https://theinsidersa.co.za/feast-your-eyes-on-beautiful-basotho-inspiring-garments-by-thabo-makhetha/</ref> == Tshebetso ya Thabo Makhetha mosebetsi wa etsa diaparo == Ka 2009 o ile a theha diaparo ka lebitso la hae a le dilemo di 21, a fuwe tlhohleletso ke nkhono wa hae ya neng le seroki sa diaparo. E ne e le mme wa hae a boneng bokgoni ba hae a sa le monyane dilemong mme a tswela pele ho mo rekela mochini wa hae wa pele wa ho roka Meralo ya hae e fuwe tlotlo mme ke lefa la hae la [[Basotho]], ka ho tsepamisa maikutlo ka ho khetheha kobo ya setso ya Basotho, eo a e kenyelletsang meralong ea hae ya diaparo. O boetse o tsejwa ka tshebediso ya hae ya botaki le mekhwa e metle ya Ma-aforika.<ref>https://mg.co.za/friday/2024-03-04-thabo-makhetha-kwinana-clothes-for-the-bold-and-brave/</ref> Thabo Makhetha o ile a qala ho bapala ka 2014 ho la Vancouver Fashion Week motseng [[Canada]], moo a ileng a roriswa ka boleng le boqapi ba mosebetsi wa hae bakeng sa pokello ya Kobo ya Bohadi "Blanket ya Prestige". ==Ditlhaloso== 0pv8y8arj44xd8rown7gq9lfq5mtx5i Mabitso a sesotho le ditlhaloso tsa ona 0 9243 38719 32636 2026-05-31T01:29:26Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38719 wikitext text/x-wiki [[File:A family and their new born baby.jpg|thumb|Lelapa le masea a bona.]] '''Basotho''' ba reha bana ba bona [[mabitso]] a Sesotho ho latela ntho e itseng. [[Basotho ba kgale]] hangata ba ne ba rehella bana ka batho ba itseng.<ref>https://www.news24.com/news24/ke-mosotho-ke-tswa-ntswanatsatsi-20150929</ref> '''Mabitso''' ao bana ba a rehwang a na le bohlokwa bo itseng ho batswadi ba bona. Ho na le mabitso a fapaneng a rehwang bana, ho na le a bana ba banana feela le a bana ba bashemane feela mme a mang a ntse a lokile ho ka rehwa ngwana wa ngwanana kapa wa moshemane.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> == Mabitso a fapaneng a rehwang bana == '''Mabitso''' ana ka dinako tse ding, batswadi ba a ngola ho latela mopeleto wa naha ya Lesotho empa seratswaneng sena a tla ngolwa ho latela mopeleto wa naha ya Aforika Borwa.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> Sengolweng sena, ho tla fanwa ka mabitso a mmalwa feela a tlwaelehileng a banana le a bashemane. === Mabitso a bana ba banana === '''Bana ka dinako tse ding''' ba rehwa mabitso ho latela ntho e itseng. {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Bohlokwa |Ntho e bohlokwa (ha ngwana a le bohlokwa ho batswadi ba hae, mohlomong ha e le yena feela ngwana habo). |- |Dikeledi |Ho tswa ho ho lla: mohlomong mme wa ngwana kapa ntate wa ngwana o ne a lla ha ngwana a hlaha. |- |Dimakatso |Ho tswa ho ho makala: ha ngwana a hlaha batswadi ba sa lebella, mohlomong dingaka di itse mme a keke a kgona ho ima. |- |Keneuwe |Ho tswa ho ho nehwa: mohlomong ha mme a siuwe ke ntate wa ngwana mme a ipolella hore o fuwe ngwana e le mpho ke Modimo. |- |Maletsatsi |Ho tswa ho letsatsi: ha ngwana a hlaha mohlomong letsatsi le tjhesa haholo. |- |Ntswaki |Ho tswa ho ho tswaka: lebitso le fuwang ngwana eo e leng yena feela ngwana wa ngwanana ka hara bana ba bashemane. |- |Palesa |Ho tswa ho sejalo, palesa: ha ngwana e le palesa ho batswadi ba hae (mohlomong ha batswadi ba bona a le motle ba bona e le palesa ka ha dipalesa e le dintho tse ntle). |} [[File:My new born baby with welcome design.jpg|thumb|Molaetsa wa kamohelo ya ngwana wa ngwanana.]] === Mabitsa a bana ba bashemane === '''Bana ka dinako tse ding''' ba rehwa mabitso ho latela ntho e itseng. {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Hlompho |Ho tswa ho ho hlompha: mohlomong ha ngwana a hlaha ha batswadi ba nyalana o rehwa lebitso lena hobane batswadi ba hlomphile molao wa ho ba le ngwana ka mora lenyalo. |- |Kabelo |Ho tswa ho ho abela: ha batswadi ba abetswe mpho ke Modimo. |- |Kgotso |Mohlomong ngwana o tla tlisa kgotso lelapeng le ferekaneng. |- |Lefa |Ha ngwana e le wa matsibolo lelapeng labo, mafa a lelapa leo a tla ya ho yena. |- |Modise |Ho tswa ho ho disa: mohlomong ntate wa ngwana o ne a rata ho disa dikgomo. |- |Mokgethi |Ho tswa ho ho kgetha: mohlomong batswadi ba kgethile ho ba le ngwana hona le dintho tse ding. |- |Motsamai |Ho tswa ho ho tsamaya: mohlomong ha mme kapa ntate wa ngwana a ne a rata tsela. |} === Mabitso a rehwang bana ba banana le ba bashemane === '''Bana ka dinako tse ding''' ba rehwa mabitso ho latela ntho e itseng. {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Amohelang |Ho tswa ho ho amohela: ha batswadi ba amohetse mpho eo Modimo a ba fileng yona. |- |Katleho |Ho tswa ho ho atleha: mohlomong ho hlaha ha ngwana e bile ho atleha ha batswadi bophelong. |- |Lebohang |Ho tswa ho ho leboha: Ha batswadi ba leboha Modimo ka mpho ya bona. |- |Mamello |Ho tswa ho ho mamella: ka dinako tse ding motho wa mme ha a bonahale ha a imme ebe jwale o fa ngwana lebitso Mamello hobane o ne a mo mamelletse a le mong batho ba sa tsebe. |- |Tumelo |Ho tswa ho ho dumela: mohlomong batswadi ba ne ba na le tumelo ya hore mme wa ngwana o tla ima le ha dingaka di hana. |- |Itumeleng |Ho tswa ho ho thaba: ha batswadi ba thabile ha ngwana a hlaha. |- |Mosa |Ha Modimo a bile le mosa wa ho fa batswadi ngwana. |} === Mabitso a bebeleng === {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Amose (moshemane) |Amos |- |Daniele (moshemane) |Daniel |- |Jakobo (moshemane) |Jacob |- |Mareha (ngwanana) |Mary |- |Moshe (moshemane) |Moses |- |Peterose (moshemane) |Peter |- |Samuele (moshemane) |Samuel |} === Mabitso a Bahale le Nalane ya Basotho === [[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe.]] {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Bereng (moshemane) |Morena wa Basotho. |- |Mantsopa (ngwanana) |Moetapele wa mme nalaneng ya Basotho. |- |Masilo (moshemane (lefahla)) |Lebitso la setso ho tswa ditshomong tsa Sesotho. |- |Masilonyane (moshemane (lefahla)) |Bonyane ba Masilo, hangata mabitso ana a mabedi (Masilo le Masilonyane) a rehwa bana ba mafahla. |- |Masopha (moshemane) |Mora wa Morena Moshoeshoe. |- |Mohlomi (moshemane) |E mong wa baetapele ba bohlale ba Basotho. |- |Monaheng (moshemane) |E mong wa Marena a kgale a Basotho. |- |Nthatisi (ngwanana) |Lebitso la motho wa mme nalaneng ya Basotho. |- |Seeiso (moshemane) |Morena wa Basotho. |} == Mehlodi == [[Category: Mabitso a Sesotho]] [[Category: Sesotho names]] [[Category: Ditlhaloso tsa mabitso a Sesotho]] 00s1sw80s2qtlhdmylz3k83qzbtcct1 Collins Makgaka 0 9753 38712 32790 2026-05-31T00:12:50Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38712 wikitext text/x-wiki   '''Collins Makgaka''' (ya hlahileng 28 Phuptjane 1996) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le sebapadi sa bohareng ba sehlopha sa National First Division [[Baroka F.C.|Baroka]] . == Mosebetsi == Ka moraa dilemo tse 5 ho [[Baroka F.C.|Baroka]], o ile a tlohela sehlopha lehlabuleng la 2020 ka moraa hore konteraka ya hae e se ke ya ntjhafatswa. O ile ya eba karolo ya sehlopha sa Orlando Pirates ka konteraka ya dilemo tse tharo ka Lwetse 2020. <ref name="piates kickoff">''Mlotha, Sipho (24 September 2020).'' "How Irvin Khoza signed Collins Makgaka for Orlando Pirates"''. Kick Off. Retrieved 1 October 2020.''</ref> O ile a lokollwa ka Phupu 2023, mme a kwetliswa le sehlopha sa Stellenbosch ntle le ho fumana kopo ya konteraka ho tswa ho bona. <ref>https://www.thesouthafrican.com/sport/soccer/psl-south-africa/orlando-pirates-release-midfielder-soon-after-contract-renewal-01-july-2023/</ref> <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.idiskitimes.co.za/dstv-premiership/makgaka-update-after-bucs-exit/ |access-date=2025-01-29 |archive-date=2023-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230806180419/https://www.idiskitimes.co.za/dstv-premiership/makgaka-update-after-bucs-exit/ |dead-url=yes }}</ref> Ho ile ha latela diteko tse ntjha le Polokwane City le Sekhukhune United . <ref>"Makgaka Surfaces At New PSL Club"''. Soccer Laduma. 18 October 2023. Retrieved 20 November 2023.''</ref> == Mehlodi == je5z2v07h25p3ooy67zpwvwufo7oj8y Ho boloka dipuo tsa Aforika Borwa le ho hlompha setso 0 9847 38714 34033 2026-05-31T00:39:30Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38714 wikitext text/x-wiki [[File:SAPS language.png|thumb|Folaga ya dipuo tsa Aforika Borwa]] '''Aforika''' Borwa''',''' e na le dipuo tse leshome le metso e mmedi tsa semmuso mme ho kenyeleditswe le puo ya matsoho ho tsona moo.<ref>https://www.sa-venues.com/sa_languages_and_culture.htm</ref><ref>https://www.parliament.gov.za/press-releases/na-approves-south-african-sign-language-12th-official-language</ref> Dipuo tsa Aforika Borwa di buahala naheng ka hara di porofensi tse robong tsa naha. Dipuo tsa naha kapa tsa maAforika Borwa di sebetsa haholo ho bontsha setjhaba le ho kgaba ka setso hoya ka merabe ka ho fapa-fapana.<ref>https://southafrica-info.com/infographics/animation-languages-south-africas-provinces/</ref> == Bohlokwa ba puo == Dipuo tsa selehae dibohlokwa haholo ho batho hoba di sebedisetswa dintho tse ngata - ho ruta bana,ho phethisa meetlo ya setso.<ref>https://publishsa.co.za/meet-the-members-pasa-business-directory/southern-african-abet-</ref> Di bohlokwa hape lehlakoreng la batho ba sa balang moo ho ilweng ha thehwa sekolo se bitswang ABET ho thusa batho ba senang tsebo ka puo tsa lapeng , di bohlokwa ho ntsha maikutlo le ho ba puisanong le batho ha bobebe.<ref>https://molefe2124.wordpress.com/2019/04/09/the-importance-of-language-diversity-in-south-africa/</ref> == Ho thuthuhisa puo == [[File:North-West University Botanical Garden entrance.jpg|thumb|Univesithi ya North West]] [[File:SWiP Project Banner at Nelson Mandela University.jpg|thumb|Boto ya leano la SWiP]] Re lebohe mafapha a kang SWiP ,SADiLaR, ka bohlokwa bahore puo tsa rona di be le morero o motle ho tsa marangrang le ho di boloka ho tsa setekginiki. Di-univesithi tse kang NWU,UNISA,Univesithi ya Mpumalanga, Univesithi ya Limpopo ,di thuthuhisa puo tsa rona tsa boholoholo ho masedinyana. Mafapha a kang Wikimedia Aforika Borwa, ho thusana le ba di-saense le Thekenoloji ba nkile karolo ho tsoselletseng puo tsa Afrika Borwa ho tsa Thekenoloji.<ref>https://sadilar.org/en/</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://usaf.ac.za/the-south-african-centre-for-digital-language-resources-has-resources-and-expertise/ |access-date=2025-05-12 |archive-date=2025-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250318041044/https://usaf.ac.za/the-south-african-centre-for-digital-language-resources-has-resources-and-expertise/ |dead-url=yes }}</ref><ref>https://www.unisa.ac.za/sites/corporate/default/Colleges/Human-Sciences/News-&-events/Articles/Deve</ref><ref>https://upjournals.up.ac.za/index.php/dhasa/article/view/5030</ref> == Thuto baneng le ka setso == Dipuo tsa Aforika borwa di ruta bana ba banyane ka tsa botjhaba ba bona mme di thusa haholo ho tseba moo motho a tswang teng le hore ke wa morabe ofe.Di na le seabo se seholo haholo ka matsatsi a ho bontsha katsa bonono le botjhaba ba Aforika Borwa.<ref>https://mg.co.za/thought-leader/2024-09-21-in-honour-of-south-africas-cultural-and-linguistic-richness-this-heritage-month/</ref> == Mehlodi == <references /> [[Category:African Languages]] [[Category:SA Heritage]] sl0ovjbbbtr4hbg4944el8y88nxtwyf Michaela "Chaeli" Mycroft 0 9875 38721 34858 2026-05-31T01:41:48Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38721 wikitext text/x-wiki   '''Michaela "Chaeli" Mycroft''' (o hlahile ka la 30 Phato 1994) ke mohanyetsi wa bokgoni naheng ya Aforika Borwa ya nang le boholofadi ba boko(cerebral palsy) o hapile Kgau ya Kgotso ya Matjhaba wa Bana ka selemo sa 2011.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://kidsrights.org/longread/my-life-disability-has-never-been-seen-problem-or-burden-it-part-my-life-and-opportunity |access-date=2025-06-05 |archive-date=2019-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190624212100/https://kidsrights.org/longread/my-life-disability-has-never-been-seen-problem-or-burden-it-part-my-life-and-opportunity |dead-url=yes }}</ref><ref>https://www.unicef.org/education/index_61792.html</ref>Kgau ena ela hlaisisitswe ke Mofani wa Moputso wa Kgotso wa Nobel Mairead Maguire. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.kidsrights.org/News/articleType/ArticleView/articleId/61/Winner-of-International-Childrens-Peace-Prize-2011-awarded-at-World-Summit-of-Nobel-Peace-Laureates |access-date=2025-06-05 |archive-date=2017-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170222113203/https://www.kidsrights.org/News/articleType/ArticleView/articleId/61/Winner-of-International-Childrens-Peace-Prize-2011-awarded-at-World-Summit-of-Nobel-Peace-Laureates |dead-url=yes }}</ref>  Ka selemo sa 2004 Mycroft (o na le dilemo tse 9), kgaiitsedi ya hae Erin (11), Tarryn Terry (12), Justine Terry (9), le Chelsea Terry (6) ba thehile Letsholo la Chaeli motseng wa Cape Town ho bokella tjhelete bakeng sa setulo sa batho ba sa tsebeng ho tsamaya sa Mycroft se nang le motlakase. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://chaelicampaign.co.za/ |access-date=2025-06-05 |archive-date=2019-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191214005213/https://chaelicampaign.co.za/ |dead-url=yes }}</ref> Mokgatlo ona ha jwale o tsamaisa mananeo a supileng ao a ammeng maphelo amangata a fetang dikete tse supileng ka selemo. Ka selemo sa 2012, Sebokeng sa Lefatshe sa Bafuputsi ba Moputso wa Nobel Peace se neng se tshwaretswe [[Chicago]](USA), o ile a fuwa Kgau ya Kgotso bakeng sa Tshebetso ya Setjhabeng ba ke mofani wa moputso wa Kgotso ya Nobel F. W. de Klerk, lebitsong la bafuputsi bohle ba moputso.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.nobelpeacesummit.com/portfolio/2012-peace-summit-medal-for-social-activism-michaela-mycroft/ |access-date=2025-06-05 |archive-date=2017-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170222105915/http://www.nobelpeacesummit.com/portfolio/2012-peace-summit-medal-for-social-activism-michaela-mycroft/ |dead-url=yes }}</ref> Ka selemo sa 2013 Mycroft o ile a fuwa World of Children Awards (karolong ya Batjha)<ref>https://worldofchildren.org/honoree/michaela-chaeli-mycroft/</ref> Ya ileng a hlokomela motjha ya ka tlase ho dilemo tse 21 ya entseng menehelo e meholo maphelong a bana ba bang. Ka la 3 Lwetse 2015, a le dilemo tse 21, Mycroft e ile ya ba mosadi wa pele ya nang le quadriplegic a ileng a palamela tlhorong ya Thaba ya Kilimanjaro e [[Tanzania]], thaba e phahameng ka ho fetisisa kontinenteng ya Aforika. O ile a ketekela letsatsi la hae la tswalo thabeng eo.<ref>https://www.discoverafrica.com/teamwork/</ref><ref>https://www.cnn.com/2015/08/26/africa/chaeli-mycroft-kilimanjaro-climb/index.html</ref> Mycroft o ile a etsa nalane ka la 29 Motsheanong 2016, hammoho le Anita Engelbrecht, ka ho ba ba-atlelete ba pele ba diqhwala ho nka karolo le ho phethethela Comrades Marathon, lebelo la ultramarathon la dikhilomitara tse 89 dipakeng tsa [[Pietermaritzburg]] le [[Thekong|Durban]].<ref>https://www.sport24.co.za/OtherSport/Athletics/South-Africa/first-wheelchair-athletes-complete-comrades-20160530</ref> E ne e le lekgetlo la pele ka dilemo tse 95 tsa ketsahalo eo ho ileng ha eba le mo-atlelete ya neng a dutse setulong sa diqhwala ya ileng a qobella bahlophisi hore ba fetole melao. Ba-atlelete ba ditulo tsa diqhwala ba ne ba thibetswe ho nka karolo pele ho moo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://news.comrades.com/media-releases/563-wheelchair-assisted-participants-at-2016-comrades |access-date=2025-06-05 |archive-date=2017-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170222111021/http://news.comrades.com/media-releases/563-wheelchair-assisted-participants-at-2016-comrades |dead-url=yes }}</ref> == Mehlodi == <references /> [[Category:Tswalo tsa 1994]] [[Category:Batho ba phelang]] [[Category:Boholofadi ba cerebral palsy]] [[Category:Molwanedi wa tokoloho]] 4lrit13wbsfh7a1esrl4ntginbdozqu Lekgotla la Dipuo Tsohle tsa Afrika Borwa 0 9978 38718 36491 2026-05-31T01:21:28Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38718 wikitext text/x-wiki '''Lekgotla la Dipuo Tsohle tsa Afrika Borwa''' ('''PanSALB''') ke mokgatlo wa [[Afrika Borwa]] o thehilweng ho phahamisa botemengata, ho ntshetsa pele le ho boloka [https://www.sanews.gov.za/south-africa/sign-language-officially-12th-official-language dipuo tsa semmuso tse 12], le ho sireletsa ditokelo tsa puo Afrika Borwa. Lekgotla le thehilwe ke [[Palamente ya Afrika Borwa]] ho latela Molao wa 59 wa 1995, jwalo ka ha o fetotswe ke Molao wa 10 wa 1997. Ntle le dipuo tse 12 tsa semmuso tsa Afrika Borwa, PanSALB e boetse e tsitlallela ho theha maemo bakeng sa tshebediso le ho ntshetsopele ya dipuo tsohle tse sebediswang ke setjhaba ka hara naha ho kenyeletsa [[Khoe]], [[San]] le [[Nama]]. Dibopeho tsa PanSALB di kenyelletsa: Dikomiti tsa Puo tsa Provense (diPLC), Meifo ya Naha ya Dipuo (Meifo), le Diyuniti tsa Naha tsa Leksikhografi (diNLU). [https://web.archive.org/web/20250910143900/https://www.pansalb.org/services/] == Tshebedisano ya SWiP == Ka 2023, ho ile ha qalwa projeke ya tshebedisano dipakeng tsa PanSALB, SADiLaR (Setsi sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo tsa Dijithale), le Wikimedia ZA ho ntshetsa pele tshebediso ya puo ho Wikipedia hammoho le boteng ba dipuo tsa matswallwa tsa Afrika Borwa sebakeng sa marangrang. Morero ona o kgutsufaditswe e le SWiP: o kopanya mabitso a SADiLAR, Wikipedia le PanSALB. Bankakarolo ba rutwa ka Wikipedia mme ba iswa thupellong ya bongodi e mabapi le mokgwa wa ho eketsa dikahare, diqotso le dinepe. == Dipuopuo == Ka Pherekgong 2016, Letona la Bonono le Botjhaba la Afrika Borwa, [[Nathi Mthethwa]] o ile a qhala lekgotla lohle la PanSALB, kamora tlaleho ya hore dipakeng tsa 2014 le 2015, ditshenyehelo tsa tsamaiso tsa lekgotla di eketsehile ho tloha ho dimiliyone tse 8 ho ya ho dimiliyone tse 11 tsa diranta, ha ditshenyehelo tse amanang le thomo ya lona di theohile ho tloha dimiliyone tse 23 ho ya ho tse dimiliyone tse 17 tsa diranta. jnm3marutewnt7ve8is1dvgsuly4am9 Letsatsi la Moshoeshoe I 0 9995 38704 33937 2026-05-30T16:19:05Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38704 wikitext text/x-wiki '''Letsatsi''' la Moshoeshoe I ke le letsatsi la phomolo la naha ya Lesotho. <ref>[https://nationaltoday.com/moshoeshoes-birthday/ MOSHOESHOE'S BIRTHDAY - March 11, 2026 - National Today]</ref> Letsatsi lena la Moshoeshoe wa pele le ketekwa e le sehopotso sa letsatsi la leo morena enwa wa BaSotho a neng a hlokahale ka lona. <ref>[https://www.holidayscalendar.com/event/moshoeshoes-birthday/ Moshoeshoe’s Birthday in 2025/2026 - When, Where, Why, How is Celebrated?]</ref> Ke letsatsi le ketekwang selemo le selemo ka la 11 Hlakubele naheng ya Lesotho. Basotho ba ile ba hlwaya letsatsi lena ho tshwara mekete ya naha le sehopotso sa mothehi wa bona, Morena Moshoeshoe I, ka la 11 Hlakubele. Letsatsi lena ke letsatsi leo Moshoeshoe I a ileng a shwa ka lona mme Basotho ba le keteka e le letsatsi la Moshoeshoe wa pele e le sehopotso sa menyabuketso le mekutu eo a ileng a etsa ka hara setjhaba sa hae, jwalo ka ho baballa kgotso ka hara naha le dinaheng tse mabapi le ho tshireletsa naha ya hae.<ref name=":0">[https://humanities.uct.ac.za/apc/day-memory-and-honour-king-moshoeshoe-i-march-11th The day in memory and honour of King Moshoeshoe I -March 11th | Archive and Public Culture Research Initiative]</ref> Hangata hara mokete ona wa letsatsi la Moshoeshoe wa pele e leng la phomolo Lesotho ho ketekwa botjhaba ba Basotho etswe e nkuwa ele nako ya ho aha le ho tiisa maqhama le dinaha tsa bohaisani.<ref name=":0" /> Letsatsi lena hape le reretswe ho aha botjhaba le ho kopanya Basotho eseng Lesotho feela empa le Basotho e le setjhaba lefatsheng lohle. [[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe I.]] == Ntate eo leng mothehi == Letsatsi la 11 Tlhakubele ke letsatsi leo Moshoeshoe a shweleng ka lona, mme ke lona le ne le ketekwa ka la 12, leo ka phoso ho neng ho dumelwa hore ke letsatsi la tswalo ya hae. <ref>[https://sundayexpress.co.ls/marking-the-day-of-moshoeshoe-the-great/ Marking the Day of Moshoeshoe the Great - Sunday Express]</ref> Moshoeshoe wa pele I o hlahile ka selemo sa 1786 Menkgwaneng, e ha jwale e tsebahalang e le naha ya Lesotho. O hodisitswe mme le ho tsejwa ka lebitso la Lepoqo, o ile a qala ho bontsha sebete sa hae botjheng ba hae ka ho hlophisa ditlhaselo tsa dikgomo le ho thusa ntatae Mokgatjhane, morena e monyenyane wa leloko la Bamokotedi ho tswa ho Kwenana makgotla. Hang ka mora tlhaselo e atlehileng ya dikgomo kgahlanong le Ramonaheng, Lepoqo e monyenyane o ile a qapa thothokiso e rorisang katleho ya hae. Papisong ya hae, o ile a itlhalosa e le "lehare le beotseng ditedu tsohle tsa Ramonaheng" mme lebitso la Moshoeshoe le tswa le tsebahala ho hlaha ho ketsahalo eo. <ref>[https://consciousness.co.za/king-moshoeshoe/ King Moshoeshoe - Consciousness.co.za Magazine]</ref> == Dikateng tsa Letsatsi la Moshoeshoe == Letsatsi la Moshoeshoe ke letsatsi la phomolo naheng ya Lesotho, le dumellang baahi ho etsa mekete, ho nahana le ho etsa mesebetsi ya setso naheng ka bophara. Letsatsi lena le na le diketsahalo tse fapafapaneng tsa meetlo, tse kenyeletsang mmino wa setso, metjeko, le meqoqo ya dipale tse ketekang lefa la Basotho. Ho etsahala mesebetsi e fapaneng ea sehopotso, jwalo ka mekete ya ho beha meqhaka diemahaleng tse nehetsweng Morena Moshoeshoe I le batho ba bang ba nalane. Mekete e meholo e tshwarelwa motse-moholo, Maseru, ka dipuo tsa bahlanka ba mmuso, ditshwantshiso tsa meetlo, le mekoloko. Letsatsi la Moshoeshoe le sebetsa e le monyetla wa mananeo a thuto, ho hlokomelisa batho ka nalane le ditlatsetso tsa Morena Moshoeshoe I. <ref>[https://www.soofiainternational.org/moshoeshoes-day-a-celebration-for-a-king/ Moshoeshoe’s day: A celebration for a King – Soofia International School | Lesotho]</ref> Letsatsi lena le totobatsa boinotshi ba naha le boitsebahatso ba Basotho, le hopotsa baahi ka lefa la bona le nalane ya bona. Morena Moshoeshoe wa Pele o nkuwa e le letshwa le sesupo sa ho ba le mamello le boikemisetso, ka ha o ile a sireletsa setjhaba sa hae ka katleho kgahlanong le mabotho a bokolone. Nakong ya ho keteka ya mokete ona wa letsatsi la Moshoeshoe wa pele, Basotho ba bangata ba apara diaparo tsa setso, jwalo ka ‘kobo ya Basotho, nakong ya mekete, ho bontsha boithoriso ba bona ba setso. Metse e meng e tshwara ditshebeletso tsa bodumedi kapa dithapelo ka letsatsi la Moshoeshoe ho tlotla morena le ho batlela setjhaba mahlohonolo. Hangata mekete ena e ama batjha, e ba kgothalletsa ho kopanela mesebetsing ya setso le ho ithuta ka nalane ya bona. Baetsi ba mesebetsi ya matsoho sebakeng sena ba bontsha mesebetsi ya matsoho le mesebetsi ya matsoho nakong ya mekete, ho kgothaletsa mesebetsi ya matsoho ea Basotho le ho tshehetsa moruo wa lehae. Dijo tse kgethehileng tsa setso di a lokiswa le ho arolelanwa nakong ya mokete, e leng ho nolofalletsang malapa hore a be le maqhama hodima dijo le meetlo. Letsatsing lena hangata ho na le dipuo tsa baeta-pele ba dipolotiki tse bontshang bohlokwa ba bonngwe, kgotso le tswelo-pele bakeng sa setjhaba. Letsatsi la Moshoeshoe le phatlalatswa haholo ke metjha ya ditaba ya lehae, e bontsha diketsahalo le mekete e etsahalang naheng ka bophara. Matsatsi a phomolo a hohela bahahlaudi ba lehae le ba matjhabeng ba nang le thahasello ya ho tseba meetlo le meetlo ya Basotho. Ho phaella diketsahalong tsa naha, ditjhaba tsa sebaka seo di hlophisa mekete ya tsona, dikgothalletsa boikgatsho ba ho ba karolo ya tsona le ho ba motlotlo ka lefa la tsona. Mekete ena e sebetsa e le sehopotso sa lefa la dilemo-lemo la Morena Moshoeshoe I, e kgothatsang meloko e tlang ho amohela boitsebahatso ba BaSotho le ba setso le lefa la bona. <ref>https://newsd.in/moshoeshoes-birthday/</ref> Ho keteka letsatsi la Moshoeshoe mmuso wa naha ya Lesotho o ile wa kgakola le lenaneo le bitswang ka hore ke "Moshoeshoe walk" hona e le karolo ya sehopotso sa letsatsi la Moshoeshoe se etswang selemo le selemo. Moshoeshoe walk e nka sebaka matsatsinyana pele ho le letsatsi la semmuso sa sehopotso sa Moshoeshoe,ke karolo eo le yona e kopanyang matjhaba ka ho fapana e le ho isa tlotla ho morena wa Basotho wa maloba. <ref>[https://www.gov.ls/tourism/moshoeshoes-walk-marks-200-years/ MOSHOESHOE'S WALK MARKS 200 YEARS - Government of Lesotho]</ref> Ho keteka letsatsi lena la Moshoeshoe wa pele, morena Letsie wa boraro, eba karolo ya mekete le meketjana mme o ye a lo beha kranse lebitleng la Moshoeshoe wa pele e le tsela ya ho bontsha hlompho le ho supa sehopotso. <ref>[https://lesotho.co.ls/2025/03/king-letsie-iii-leads-wreath-laying-ceremony-at-thaba-bosiu-in-honor-of-moshoeshoe-i/ King Letsie III Leads Wreath-Laying Ceremony at Thaba-Bosiu in Honor of Moshoeshoe I - Lesotho NewsDesk]</ref> <ref>[https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2020-02-19-historical-moshoeshoe-walk-ready-for-the-epic-march-to-thaba-bosiu/ Historical Moshoeshoe Walk ready for the epic march to Thaba Bosiu]</ref> [[File:Mokhibo.jpg|thumb|Motjeko wa mokgibo, moketeng.]] Tlhokomelo ya letsatsi la Moshoeshoe wa pele e ka etswa ka ho etela dibaka tsa nalane tse kang Thaba Bosiu. Sebaka seo Moshoeshoe wa pele ya shweleng a robaditsweng ho sona. Letsatsi la Moshoeshoe ke letsatsi la bohlokwa la ho keteka nalane le boitsebahatso ba setjhaba sa Basotho. Ka diketsahalo le mesebetsi e fapaneng, letsatsi lena le kgothaletsa boikgantsho ba naha, kopano, poulelo le kananelo e tebileng bakeng sa lefa la Morena Moshoeshoe I. Ekaba ka ditshwantsho tsa moetlo, mananeo a thuto, kapa dikopano tsa setjhaba. Letsatsi la Moshoeshoe wa pele ke kgopotso e matla ya matla le botsitso ba setjhaba sa Basotho.<ref>[https://www.ufs.ac.za/supportservices/departments/community-engagement-home/archive/ce-activities/king-moshoeshoe-day-celebrations King Moshoeshoe Day Celebrations]</ref> == Mehlodi == <references /> jtar8hdsseqi56r83hotsbi48zu3ij4 Nomlayo Mabhena-Mlilo 0 10010 38723 34242 2026-05-31T01:54:26Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38723 wikitext text/x-wiki '''Nomlayo''' Mabhena-Mlilo ke Motsamaisi tshebetsong ya rona ya Tharollo ya dikgohlano. O tsepamisitse maikutlo ditabeng tsa kgwebo ka ho lebisa tlhokomelo e kgethehileng ditabeng tse amanang le thepa le thepa ya ditjhelete bakeng sa mekgatlo e meholo ya ditjhelete. O boetse o tsepamisitse maikutlo hodima tseko ya ditjhelete tsa projeke bakeng sa Dikgwebo tsa Mmuso, mme o na le boiphihlelo dinyeweng tsa petroleum franchising.<ref>https://www.cliffedekkerhofmeyr.com/news/podcasts/2021/Dispute/Youngest-black-conveyancer.html</ref> == Bophelo ba pele == O hlahetse Olievenhoutbosch, lekeisheneng la Centurion, ka Borwa ho Pretoria ho la Gauteng, Nomlayo o entse mosebetsi o atlehileng, ho fihlela jwale, o itshetlehileng ka kananelo e matla ya toka le tekano. Maikemisetso a hae ke ho sebedisa mosebetsi wa hae ho phetha karolo e matla ho fetoleng maikutlo a mabapi le ditsela tsa basadi ba batsho indastering.<ref>https://www.africanleadershipmagazine.co.uk/nomlayo-mabhena-youngest-ever-black-female-attorney-transforms-the-legal-space/</ref> == Tsa mosebetsi == O qadile mosebetsi wa hae le Cliffe Dekker Hofmeyr e le Nkgetheng wa Mmuelli ka 2017<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.gawieleroux.co.za/course-conveyancing-case-study-nomlayo-mabhena-mlilo |access-date=2025-08-19 |archive-date=2025-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251213081542/https://www.gawieleroux.co.za/course-conveyancing-case-study-nomlayo-mabhena-mlilo |dead-url=yes }}</ref> Mme o fumane boiphihlelo mabapi le Tharollo ya Dikgang, Khiro mmoho le mekgwa ya Meaho le Phalliso.<ref>https://www.bizcommunity.com/Article/196/547/213784.html</ref> Nomlayo o kgethilwe jwalo ka Motlatsi ka 2019 mme a phahamisetswa ho Senior Associate ka 2022. Nomlayo o khethilwe ho ba Motsamaisi ka 2024.<ref>https://www.cliffedekkerhofmeyr.com/news/publications/2024/Practice/Dispute/New-Dawn-for-Public-Procurement-in-South-Africa-the-Public-Procurement-Act-becomes-law</ref> == Thuto == Nomlayo Mabhena-Mlilo o qetile sekolo ka selemo sa 2012 mme ona kena kolejeng e bitswang Blue Hills College.<ref>https://iol.co.za/the-star/news/2019-08-23-womensmonth-this-mabhena-has-her-ducks-in-a-row/</ref>O ile a fumana mangolo a hae a boqwetha(LLB) ho tswa univesithing ya Pretoria .<ref>https://issuu.com/universityofpretoria/docs/fb_law_2016_17__pdf_10_-_06.11.2015/10</ref> == Mehlodi == aohucqouq5f82uhokxq5gbd9hbpqaz6 Nkosana Makate 0 10094 38722 35363 2026-05-31T01:50:39Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38722 wikitext text/x-wiki '''Nkosana Makate''' o bontshitse moya wa ntwa ka ho dula a ikemiseditse ho bokella meputso eo a lokelang ho e fumana bakeng sa tlhahiso ya hae ya PCM. Ka lekgetlo la pele la 'Please Call Me' ka 2001, [https://vodacom.com/ Vodacom] e tlalewa e entse tjhelete e fetang R200 milione (e ka bang $10.6 bilione) == Bophelo ba pele == Nkosana o hlahile ka selemo sa 1976 sepetleleng sa Natalspruit, empa letsatsi la hae la tswalo ha le tsejwe hantle. Ho tloha ka 2025, Makate o dilemo tse ka bang 48. Nkgono le ntate-moholowa hae o ile a mo hodisetsa East Rand, [[:en:Katlehong|Katlehong]], Ekurhuleni, ha mmae a kena thupelong ya ho ba titjhere. == Thuto le mangolo a thuto == Nkosana Makate o ile a phethela sehlopha sa materiki ka 1994 ka mora ho kena Sekolong se Phahameng sa Alapang le ho fetela koletjheng e Springs, moo a ileng a qeta Kereiti ya 11. O ile a tswela pele ka thuto ya hae yunivesithing e sa bolelwang ka lebitso, moo a ileng a fumana lengolo la Bachelor of Commerce ka boemo bo phahameng. == Tsa mosebetsi == Nkosana Makate Moqapi wa PCM etsabahalang ka 'Please Call Me' o qadile mosebetsi wa hae wa porofeshenale wa accounting le [https://vodacom.com/ Vodacom]. Ka Hlakola 1995, o ile a kenya letsoho lenaneong la dikarabello la seqhenqha sa telecom. Ka 2003, o ile a tloha ho ba Mookamedi wa ditjhelete wa Nedbank. '''Please Call Me' e entswe neng''' Makate o ntlafaditse mohopolo ona ka Pudungwana 2000 mme [https://vodacom.com/ Vodacom] e ile ya qala tshebeletso ka Hlakola 2001. Ba sebedisi ba [https://vodacom.com/ Vodacom] ba ka romella mosebedisi e mong molaetsa wa "Please Call Me", ho motho e mong a ka o letsetsang ho marang-rang afe kapa afe.<ref>https://patonbrands.com/timeline-of-the-vodacom-please-call-me-inventor-saga/</ref> '''Nkosana Makate o qapile eng''' Rakgwebo enwa wa Afrika Borwa o ile a qapa "Please Call Me" le "Call Back." Leha ho le jwalo, matshwenyeho le qaka tsa hae mabapi le ditlhapiso tsa hae bakeng sa mehopolo ya hae a e qapileng, o ile a phahamisetsa taba ena lekgotleng la dinyewe, Afrika Borwa. Ho na ele boiteko ba ho lwanela seo a dumelang hore se a mo tshwanela mme, a bona e le tsela e phehellang ho mo nyatsa hammoho le moqapi ba hae.<ref>https://collections.concourt.org.za/handle/20.500.12144/38512</ref> == Ntwa ya molao == Makate o ile a isa [https://vodacom.com/ Vodacom] kgotla ka lebaka la ditlhapiso bakeng sa ho qapa mohopolo wa 'Please Call Me'. Kgang ya nako e telele ya molao e nkile dilemo tse fetang mashome a mabedi. Qeto ya [https://www.judiciary.org.za/index.php/about-us/100-high-court Lekgotla le Phahameng la Afrika Borwa] ka 2014 le ile la amohela qeto ya lekgotla lena, empa Makate o ile a hlahlaleha kopo ho etsa boipelaetso kgahlano le qeto ya lekgotla leo.<ref>https://www.saflii.org/za/cases/ZAGPJHC/2014/135.html</ref> Lekgotla la Molao wa Motheo le ile la tiisa hamorao ka 2016 hore Nkosana o ile a tla ka maikutlo a PCM.<ref>https://www.africanlawbusiness.com/news/20185-vodacom-loses-sa-ip-case/</ref><ref>https://techcentral.co.za/who-really-invented-please-call-me/178173/</ref> Ka Hlakola 2024, Lekgotla le ka Hodimo-dimo la Boipiletso la Afrika Borwa (SCA) le ile la laela khamphani ya [https://www.judiciary.org.za/index.php/about-us/100-high-court Vodacom] ho lefa Makate tefello ya ditlhapiso e pakeng tsa R29 milione ($1.5 bilione) le R55 milione ($2.8 bilione). Ho ya ka Forbes, [https://www.judiciary.org.za/index.php/about-us/100-high-court Vodacom] e fane tjhelete ya ditlhapiso ekang R47 million ($2.4 million) empa Makate a e hana, a batla ho eketsehileng.<ref>https://mybroadband.co.za/news/business-telecoms/294240-vodacom-offered-makate-r49-million-and-he-said-no.html</ref><ref>https://vodacom.com/pdf/sens/2024/sens-please-call-me-matter-2024.pdf</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://stbb.co.za/newsflash-the-vodacom-please-call-me-saga-massive-payout-beckons-for-former-employee-after-sca-ruling/ |access-date=2025-11-07 |archive-date=2025-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251213071353/https://stbb.co.za/newsflash-the-vodacom-please-call-me-saga-massive-payout-beckons-for-former-employee-after-sca-ruling/ |dead-url=yes }}</ref> Ka la 05 Pudungwana 2025 ,Makate le [https://www.judiciary.org.za/index.php/about-us/100-high-court Vodacom] ba fihlelletse tummellano ka ntle ho lekgotla la dinyewe.<ref>https://mybroadband.co.za/news/business-telecoms/617181-here-is-how-much-vodacom-likely-paid-please-call-mes-kenneth-makate.html</ref><ref>https://www.sundaytimes.timeslive.co.za/news/2025-11-06-i-am-relieved-this-is-over-nkosana-makate-after-signing-deal-with-vodacom/</ref> == Mehlodi == fcfg08fsuvzd901z1p2vbeeozhd7ci5 Bongani Mpandle 0 10276 38711 36548 2026-05-31T00:08:39Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38711 wikitext text/x-wiki '''Bongani Mpandle''' (ya hlahileng ka la 12 Phupu 1992) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang ele sethibathibane bakeng sa [[Magesi F.C.|Magesi]]. O ne a le setho sa sehlopha sa sehlopha sa matjhaba sa batjhha sa Afrika Borwa, hara ba bang ho 2011 COSAFA U-20 Cup. <ref>https://www.news24.com/sport/sa-under-20-coach-warns-team-20111129</ref>Kaha o ile a bapala United F.C. ka 2012-13, <ref>https://int.soccerway.com/players/bongani-mpandle/272480/</ref>o ile a ikopanya le Bloemfontein Celtic mme a qala ho bapala sehlopheng sa pele sehlopheng se ka tlase sa 2014-15 South African Premier Division. Ka 2019 Mpandle o ile a bitswa ho Bafana Bafana, ya ileng ya eba sebapadi se senyenyane ho feta tlwaelo ho 2020 African Nations Championship qualification kgahlanong le Lesotho. Mpandle o ile a hlajwa dintlha tse tharo ha Lesotho e hapa 3-2.<ref>https://www.national-football-teams.com/player/74987.html</ref><ref>https://www.iol.co.za/sport/soccer/lesotho-crocodiles-edge-out-bafana-in-five-goal-chan-thriller-29992523</ref> Lehlabuleng la 2021 Mpandle o ile a fallela ho Cape Town City. Mona, ho ne ho utlwisiswa hore Mpandle o ne a tla sebeletsa e le mokokotlo, kapa "seithuti", sa Darren Keet.<ref>https://www.snl24.com/soccerladuma/local/cape-town-city-confirm-signing-goalkeeper-bongani-mpandle-20210706</ref><ref>https://sundayworld.co.za/sports/the-citizens-unveil-second-keeper-mpandle-in-less-than-24-hours/</ref><ref>https://www.sowetanlive.co.za/sport/soccer/2021-07-07-mpandle-aims-to-benefit-from-keets-experience-at-ct-city/</ref> Ka tumellano eo qalong e neng e nka selemo se le seng, o ile a kgutliswa kapele kamora hore mohlokomedi e mong Hugo Marques a tlohe Cape Town City. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.idiskitimes.co.za/betway-premiership/confirmed-mpandle-returns-to-city/ |access-date=2026-02-01 |archive-date=2025-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250125090236/https://www.idiskitimes.co.za/betway-premiership/confirmed-mpandle-returns-to-city/ |dead-url=yes }}</ref>Papading ya bonngwe ya league moo Keet a ileng a behelwa ka bentjheng mme Mpandle a fuwa monyetla a ho ya Cape Town City, Mpandle o ile a hlajwa dintlha tse tharo. O ile a tloha Cape Town City lehlabuleng la 2024, <ref>https://farpost.co.za/2024/06/06/cape-town-city-confirm-five-departures/</ref>empa a dula Premier Division, hona jwale le Magesi.<ref>https://sportswire.co.za/magesi-makes-raft-signings-including-ex-chiefs-and-sundowns/</ref> == Mehlodi == 2d414ucf3hpz0sxd7qlk6w79um6wazc Mduduzi Shabalala 0 10289 38720 36608 2026-05-31T01:38:22Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38720 wikitext text/x-wiki '''Mduduzi "Mdu" Shabalala''' (a hlahileng ka la 20 Pherekgong 2004) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang bohareng ba lebala sa Kaizer Chiefs ho South African Premier Division. <ref>https://int.soccerway.com/players/mduduzi-shabalala/693026/</ref> Shabalala o holetse e le motshehetsi wa Orlando Pirates, empa o ile a ikopanya le bahlodisani ba Soweto Kaizer Chiefs a le dilemo di 18.<ref>https://www.iol.co.za/sport/soccer/psl/not-in-the-name-of-the-father-why-kaizer-chiefs-fan-mduduzi-shabalala-jumped-the-pirate-ship-ce640cdc-5b45-417a-9417-a07384b8a82c</ref> O ne a bapala Sekolong sa bolo ya maoto sa Lenasia.<ref>https://web.archive.org/web/20230621205948/https://www.sportsclub.co.za/features/mduduzi-shabalala-the-prince-of-naturena/</ref> Ka mora ho hapa COSAFA ya ba ka fatshe ho dilemo tse 17 ka selemo sa 2020, o ile ditekong le sehlopha sa Villarreal CF.Kamora ho kgahla Kaizer Chiefs Diski challenge shield ka 2021 -2022,Shabalala o ile aya ditekong le KVC Westerlo,mme o ile baoala papadi ya pele le Moroka Swallows ka motsheanong 2022.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.idiskitimes.co.za/featured/debutant-shabalala-tipped-for-massive-chiefs-future/ |access-date=2026-02-08 |archive-date=2025-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251010213045/https://www.idiskitimes.co.za/featured/debutant-shabalala-tipped-for-massive-chiefs-future/ |dead-url=yes }}</ref>Hoya ka idiski Times,Westerlo e ile ya bontsha kgahleho ho ywna,empa puisano le Kaizer Chiefs di ile tsa nyopa. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.idiskitimes.co.za/featured/why-shabalala-move-from-chiefs-to-belgium-failed/ |access-date=2026-02-08 |archive-date=2024-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240524092811/https://www.idiskitimes.co.za/featured/why-shabalala-move-from-chiefs-to-belgium-failed/ |dead-url=yes }}</ref> Shabalala ha a ka a hapa Mohope wa 2022 wa COSAFA U-20 le Afrika Borwa, o neng o boetse o sebetsa e le tlhophiso ya Mohope wa Matjhaba wa Afrika U-20 wa 2023, empa o ile a rehilwe sehlopheng sa Tlhophiso.<ref>https://www.goal.com/en-us/news/u23-afcon-qualifiers-kaizer-chiefs-youngster-shabalala-ignored-by-zwane-but-makes-south-africa-squad/blt4f4c446b0f7ca026</ref><ref>https://www.idiskitimes.co.za/featured/2-chiefs-youngsters-named-in-cosafa-u20-team-of-the-tournament/</ref>O ile a phahamiswa ka molao sehlopheng sa sehlopha sa ba baholo sa Kaizer Chiefs ka la 1 Tshitwe 2022.<ref>https://www.idiskitimes.co.za/dstv-premiership/confirmed-chiefs-promoted-3-starlets-to-senior-squad/</ref> Shabalala o ile a bitswa "sebapadi se ikgethang" nakong ya mariha ya 2022-23 South African Premier Division.<ref>https://sundayworld.co.za/sports/soccer/chiefs-dribbling-wizard-mduduzi-shabalala-keen-to-play-in-europe/</ref><ref>https://www.news24.com/sport/soccer/psl/mdu-is-a-special-talent-zwane-applauds-19-year-old-for-soweto-derby-arrogance-20230227</ref> Nakong ya 2023-24 South African Premier Division, Shabalala o ile a bapala ka mokgwa o sa tlwaelehang, empa ha a eso iketsetse sebapadi sa bohlokwa. Sehlopha se ile sa boela sa lwana bohareng ba tafole.<ref>https://www.goal.com/en/lists/kaizer-chiefs-midfielder-mduduzi-shabalala-opens-up-about-the-club-s-ongoing-challenges-expressing-empathy-for-emerging-players-every-one-bad-game-we-are-bad-players/bltcc1d5a89fe865ce3</ref><ref>https://www.goal.com/en/lists/kaizer-chiefs-mduduzi-shabalala-explains-why-comparisons-with-orlando-pirates-relebohile-mofokeng-are-not-fair-situations-are-not-the-same/blte7e195a9672eba06#csa3a3275d70cb1818</ref><ref>https://www.idiskitimes.co.za/dstv-premiership/shabalala-makes-honest-self-assessment-over-bad-season/</ref> == Mehlodi == 0jz6lfvu2nyruwtpeowfe5uz1v0scw9 Lehlogonolo Machaba 0 10490 38717 38679 2026-05-31T01:17:53Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38717 wikitext text/x-wiki {{Motho||lebitso=Lehlogonolo Machaba |setshwantsho=|tsebiso=|mosebetsi=Mmabotle|naha=[[Aforika Borwa]]|letsatsi la tswalo= 08 Tshitwe 1996|sebaka sa tswalo=[[Letlhabile]]}} '''Lehlogonolo Machaba''' (ya hlahileng ka la 8 Tshitwe 1996) ke moetsi wa feshene wa [[Afrika Borwa]], mmakgwebo le moitseki. O ile a hapa tlhokomelo e kgolo ya boraditaba ka selemo sa 2021 e le mosadi wa pele wa pele ya pepeneneng wa transgender ho qothisana lehlokwa ho [[Miss South Africa]], a fihla ho boemo ba mashome a mararo.<ref name="SABC_News">"Lehlogonolo Machaba becomes first trans woman to make Miss SA top 30," SABC News, 7 July 2021. [Online]. Available: https://www.sabcnews.com/sabcnews/first-trans-woman-to-enter-miss-sa-lehlogonolo-machaba-makes-top-30/</ref><ref name="LABlade">"Trans woman Lehlogonolo Machaba makes it to top 30 Miss SA," Los Angeles Blade, 9 July 2021. [Online]. Available: https://www.losangelesblade.com/2021/07/09/trans-woman-lehlogonolo-machaba-makes-it-to-top-30-miss-sa/</ref> == Bophelo ba pele le thuto == Machaba o hlahetse le ho holela Oskraal, seterekeng sa mahaeng sa Letlhabile, [[North West (profinse ya Afrika Borwa)|Leboya Bophirima]].<ref name="MissSA_Bio">"Lehlogonolo Machaba Region: Oskraal, Letlhabile in the North West," Miss South Africa, 2021. [Online]. Available: https://www.misssa.co.za/wp-content/uploads/2021/07/Lehlogonolo-Machaba-NORTH-WEST.pdf</ref> O boletse hore ho holela metseng ya mahaeng ho ne ho mo sitisa monyetla wa ho fumana ditaba tse amanang le ditaba tsa bong. Qalong o ile a iponahatsa e le mosodoma pele a elellwa boitsebahatso ba hae e le mosadi ya iphetotseng bong, a bua ka ponahalo ea batho ba matjhabeng jwalo ka Kataluna Enriquez e le phetoho e kgolo ya kutlwisiso ya hae. <ref name="Drum_Weekly">"Miss SA Top 30 contestant Lehlogonolo Machaba on how a beauty queen helped her discover that she is trans," Drum Weekly via Iono.fm, 9 July 2021. [Online]. Available: https://iono.fm/e/1070773</ref> O kene sekolo [[Tshwane University of Technology]] (TUT), moo a qetileng lengolo la diploma la theknoloji ya moralo wa feshene.<ref name="Face2Face">"Meet the first openly transgender woman to compete in Miss South Africa," Face2Face Africa, 13 July 2021. [Online]. Available: https://face2faceafrica.com/article/meet-the-first-openly-transgender-woman-to-compete-in-miss-south-africa</ref> == Mosebetsi == Machaba ke setsebi sa lifeshene mme o sebetsa e le modlele wa dibuka tsa Invade Models. Jwaloka mmakgwebo, o thehile mofuta wa feshene wa DeMollies, o shebaneng le moralo wa diaparo le kaho.<ref name="F2F_Bio">"Meet the first openly transgender woman to compete in Miss South Africa," Face2Face Africa, 13 July 2021. [Online]. Available: https://face2faceafrica.com/article/meet-the-first-openly-transgender-woman-to-compete-in-miss-south-africa</ref> Leeto la hae la botsebi indastering ya feshene le kenyelelitse mathata a amanang le boitsebiso ba hae ba bong, ho kenyeletswa ketsahalo e hlokomelehang moo ho se dumellane ha ditokomane tsa molao ho ileng ha ama bokgoni ba hae ba ho etsa mohlala dinaheng tse ding.<ref name="MissSA_Bio" /> == Mofumahadi wa Afrika Borwa 2021 == Ka selemo sa 2021, Machaba e ile ya e-ba motho wa pele ya pepeneneng wa transgender ho fihlella ho boemo ba Top 30 ba tlhodisano ya Miss South Africa.<ref name="SABC_News" /> Ho nka karolo ha hae ho latetse phetoho ya leano la 2019 ke Mokgatlo wa Miss South Africa o ileng wa bula semmuso tlhodisano ya basadi ba iphetotseng bong. Ho kenyeletswa ha hae ho ile ha roriswa haholo ke mekhatlo ya ditokelo tsa botho e le mohato oa bohlokwa bakeng sa [[LGBTQIA+]] ponahalo metjheng ya ditaba e tlwaelehileng ya Afrika Borwa.<ref name="Iranti">"A NEW DAWN FOR THE MISS SOUTH AFRICA BEAUTY PAGEANT," Iranti, 9 July 2021. [Online]. Available: https://www.iranti.org.za/a-new-dawn-for-the-miss-south-africa-beauty-pageant/</ref> Le hoja a sa ka a tswela pele ho ya ho Top 10, ho kenya letsoho ha hae e ntse e le histori ya pele bakeng sa tlhodisano. <ref name="Flux_Trends">"Neopronouns," Flux Trends, 23 August 2021. [Online]. Available: https://web.archive.org/web/20260208074031/https://fluxtrends.com/neopronouns/</ref> == Bobuelli == Machaba ke moitseki wa setjhaba sa boshodu, ka ho kgetheha a buella polokeho ya basadi ba iphetotseng bong le ba qheletsweng ka thoko. Boikemisetso ba hae bo ile ba tota ka mora polao ya motswalle wa hae Sam Mbatha ka selemo sa 2021, e ileng ya tlalehwa e le tlolo ya molao ya lehloyo la batho ba ratanang le batho ba bong bo tshwanang.<ref name="Iranti" /><ref name="F2F_Bio" /> o sebelisitse sethala sa hae ho buella ho fetiswa ha Bili ya Ditlolo tsa Molao tsa Lehloyo le Puo ya Lehloyo Afrika Borwa. O boetse o ithaopela ho Access Kgaolo ya Bobedi, e leng mokgatlo o thehilweng [[Pretoria]] o fanang ka tshehetso le disebediswa bakeng sa batjha ba LGBTQIA+, haholo-holo ho tsamaisa menyetla ya thuto le mesebetsi. ==Mehlodi== {{Reflist}} 5mnpb6geka7h48xel0o1cf90vressin Nakhane 0 10497 38706 38673 2026-05-30T16:30:52Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38706 wikitext text/x-wiki '''Nakhane Mahlakahlaka''' (ya hlahileng '''Nakhane Lubabalo Mavuso''', ka la 3 Hlakola 1988) ke sebini sa [[Afrika Borwa]], mongodi wa dipina le wa dipale. Ba ne ba tsejwa pele ka lebitso la sethala '''Nakhane Touré'''.<ref name="Touré">"Nakhane On New Music, The Problem With Queer Role Models, And Late-Onset 'Inxeba' Trauma". ''HuffPost UK''. 13 March 2018.</ref> Ka ha ba holetse setjhabeng sa Bokreste [[Baye|Port Elizabeth]], ba ile ba fallela [[Johannesburg]] ha ba le dilemo di leshome le metso e mehlano, ba tloha kerekeng ka selemo sa 2013 mme ba keteka phatlalatsa bosoha ba bona ka albamo ya bona ya pele ya ''Brave Confusion'' .<ref>https://www.okayafrica.com/the-return-of-nakhane/265580</ref> Ba fumane phehisano le thoriso e tebileng ka karolo ya bona ya bohlokwa filiming ya John Trengove ya 2017 ya ''Inxeba'' , mme ba fallela [[London]], moo ba ileng ba rekota le ho lokolla albamo e nang le dipale tse ngata tsa bophelo ba bona ya ''You Will Not Die'' ka 2018. Mosebetsi wa bona o tsheheditswe ke Elton John, ya ileng a buisana le Nakhane lenaneong la hae la seya-le-moya la Beats 1, le Madonna, ya ileng a ba qotsa e le e mong wa baetsi ba hae ba babedi bao a ba ratang haholo mme are mmino wa bona o susumeditse albamo ya hae ya selemo sa 2019 e bitswang Madame.<ref>https://mg.co.za/friday/2025-04-04-nakhane-is-a-lot-of-things-but-not-a-pop-star/</ref> Nakhane ha e amane le binary mme e tsamaya ka maemedi a ''bona/bona''. == Bophelo ba bonyaneng == Nakhane o hlahetse Nakhane Lubabalo Mavuso [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]], toropo e nyane ya mahaeng [[Kapa Botjhabela]] ya Afrika Borwa. Ba hodisitswe ke nkgono wa bona ho fihlela ba le dilemo tse hlano, mme ha ba le dilemo di supileng ba ile ba nkuwa ke rakgadi wa bona, eo, ba itseng, e ne e le "ka merero yohle le merero yohle" mme wa bona, le monna wa hae. Ba holetse Port Elizabeth mme ba kena sekolo se kopaneng ka merabe, moo ba ileng ba ithuta ho bua Senyesemane. Dilemo tse mmalwa hamorao ba ile ba fetola fane ya bona ho ba Mahlahlahlaka, ya rakgadi wa bona, mme, ho tiisa boitsebahatso bo ikgethang haholoanyane, ba ile ba lahla lebitso la bona la bohareng le tlwaelehileng. Ha ba le dilemo di 15, ba ile ba fallela [[Johannesburg]]. Ka mora ho tseba hore ke basodoma ka dilemo tse mmalwa, ba ile ba tswela metswalle ya bona le bomotswala ba bona ha ba le dilemo di 17. Ha ba le dilemo di 18 ba ile ba qala ho bala mosebetsi wa James Baldwin, eo ba neng ba tsebahatsa ka matla ka yena batho ba batsho ba batsho, mme ba ile ba ba le tshusumetso e kgolo ho Nakhane .Nakhane o ile a ithuta mangolo a mabedi koletjheng - ho qapa mmino wa difilimi le ho bapala, mme yaba ke dingolwa, tseo ka bobedi ba ileng ba di lahla ka mora selemo. Ha ba le dilemo di 19, mme wa kgarebe ya Nakhane ya mehleng o ile a ntsha Nakhane ho rakgadi wa bona, ya ileng a ba isa ho baporofeta ba ileng ba ba kgothaletsa ho lahla [[bosodoma]] ba bona. Nakhane o ile a kopana le mora wa moruti, moo ba ileng ba fetoha badumedi ba inehetseng, ba kenela Kereke ya Baptist e nang le tlwaelo, ba ya dithutong tsa Bibele kamehla, ba fumana phekolo ya ho sokolohela basodoma, mme ba ruta kgahlanong le bosodoma.<ref>https://griotmag.com/en/nakhane-the-sound-of-resilience/</ref> Dilemong tse hlano tsa ho leka ho latola bosodoma ba bona, nakong eo ba neng ba etela dihlopha tsa basodoma ka sekgukgu, ba ile ba utlwa bohloko ba ho ba molato, tshabo le lehloyo. Ba ile ba qala ho belaella boteng ba [[Tumelo|Modimo]], mme ha ba le dilemo di 25 ba ile ba kgaotsa ho sebetsa, ba robala disofeng ka lebaka la metswalle e nang le kutlwelobohloko eo kereke e neng e ba boleletse hore ba kgaole maqhama le yona. Ba ile ba ikgula kerekeng mme ba qala ho ba le letswalo le letsho le ho feta. == Mosebetsi wa mmino == === Qalo (1995–2007) === Nakhane o ne a tseba hore ba batla ho ba sebini ka mora ho bina konsareteng ya dipina tsa Keresemese ha ba le dilemo di supileng. Rakgadi wa bona e ne e le sebini sa opera se kwetlisitsweng ka mokgwa wa classic mme hae o ne a tla bapala Handel, Mozart le [[Johann Sebastian Bach|Bach]] hammoho le Marvin Gaye le O'Jays . Sekolong Nakhane o ne a bapala piano, a ithuta trombone ya classic, a bapala sehlopheng sa moya le sehlopha sa tshepe, mme a bina khwaereng.Ha e sa le motjha ba ile ba susumetswa ke mmino wa George Michael le bo-queer ba sa kope tshwarelo, mme hamorao ba susumetswa ke Radiohead, Leonard Cohen, le ditshwantshiso tsa Afrika Borwa tse kang TKZee, [[Brenda Fassie]], [[Hugh Masekela|Hugh Maskela]] le [[Thandiswa Mazwayi|Thandiswa Mazwai]]. Ba ne ba sebetsa nakoana lebenkeleng la mmino, ba ithuta mmino ka di-CD tseo ba di tlisitseng hae. === Mmino wa acoustic le katara le ''Brave Confusion'' (2007–2014) === Ha ba le dilemo di 19, rakgadi wa bona o ile a ba rekela katara ya acoustic mme ba qala ho ngola dipina, ba bina dihlopheng tsa di-mic tse bulehileng mme qetellong ba saena, ba ipitsa Nakhane Touré ho hlompha sebini [[Mali|sa Mali]] Ali Farka Touré mme e le letshwao la ho kopanya Afrika . Alebamo ya bona ya pele, ''Brave Confusion'' e tsamaiswang ke katara ya acoustic, e lokollotsweng ka la 29 Phupu 2013, e ile ya susumetswa ke Ali Farka Touré le mmino wa Afrika Bophirima . Ka mantswe a bonolo, e ne e hlahloba morabe, bodumedi le thobalano. Ka 2014, Nakhane o hapile kgau ya Best Alternative Album ho South African Music Awards . Le hoja ba ne ba tlohile kerekeng, bosiung boo moruti wa bona o ile a ba letsetsa ho ba bolella hore ba kgaotswe kerekeng.<ref>https://mg.co.za/article/2019-11-12-nakhane-i-have-no-problem-with-being-pigeonholed-as-a-queer-artist/</ref> === Mmino wa elektroniki le Mmino wa elektroniki w''a You Will Not Die'' (2015–hona jwale) === Ka lebaka la ho nyahama ke bonnete ba sebaka sa setso, Nakhane o ile a qala ho hohelwa ke molumo wa elektroniki haholwanyane. Ka 2015, ba ile ba ba le pina e tummeng wa club, "We Dance Again", le DJ wa house Black Coffee, yaba ba qala ho ngola albamo ya bona ya bobedi. Ha ba le haufi le lilemo tsa bona tsa bo-30 mme ba batla ho kwala, ba ne ba batla ho qeta dilemo tsa bona tsa bo-20 "ka mantswe a matle ho e-na le mantswe a bohale le a bohloko", dipina tse ntjha tse susumelitsweng ke bongwana ba bona, lelapa la bona, le ho tloha ha bona kerekeng. Ka boikutlo bo botjha ba tokoloho le boipuso, ba ile ba tlohela fane a bona ya sethala ya Touré, ba shebella ''You Will Not Die'' e le tswalo-pele. Sehlooho sa albamo se nkilwe ho Liproverbia 23:13, e buang ka taeo ya bana: 'Haeba o ba otla ka thupa, ba ke ke ba shwa.' Ba ile ba qoba katara ya acoustic mme ba ngola albamo ka piano, ba rekota 98% ya eona le mohlahisi Ben Christophers setsing sa hae sa London; Nakhane o ile a dula motseng ka Hlakola 2018. Ba ne ba batla ho sebetsa ka meropa ea elektroniki le di-synthesizer, mme ba bolella Christophers hore ba batla hore albamo e utlwahale jwaloka lehlakore la bobeli la ea David Bowie, "empa ka moea oa Nina Simone ." E lokollotsoe ka la 16 Hlakubele 2018. <ref>https://mg.co.za/article/2018-03-16-00-a-new-life-for-nakhane/</ref> Clash Music e e bitsitse 'tokomane e ntle haholo ea ho ikamohela, ode e phahameng ea boitlhompho, karolo e monate le e tiisitsoeng ka mokgwa o makatsang wa boqapi.' Makasine wa ''Q'' o ngotse hore ke albamo e 'hlollang', ya sejwale-jwale ka mokgwa o nyedisang le e se nang dihlong ya maikutlo.' Kgatiso ya deluxe, e nang le tshebedisano-mmoho ya Anohni "New Brighton", e lokollotswe Amerika Leboya ka la 22 Hlakola 2019. Pitchfork o ngotse hore albamo ena e ne e le 'tshenolo ya hang-hang ka maemo a yona,' a e bitsa e haufi-ufi ka mokhoa o makatsang.' Ka Motsheanong 2019 e hapile Albamo e Molemohali ya Mefuta e Meng ho Dikgau tsa Mmino tsa Afrika Borwa . Ka Phuptjane selemong sa 2019, ho tshwaya sehopotso sa bo50 sa Merusu ya Stonewall e ileng ya baka qalo ea mokhatlo oa sejwale-jwale wa ditokelo tsa LGBTQ, Queerty o ba bitsitse e mong oa "batho ba etellang pele ba Pride50 ba netefatsang ka mafolofolo hore sechaba se dula se lebile tekanong, kamohelong le seriti bakeng sa batho bohle ba mofuta oa queer ". == Mosebetsi wa ho bapala == Kamora ho lokollwa ha ''Brave Confusion'', motsamaisi wa difilimi John Trengove o ile a ikopanya le Nakhane, a ba botsa hore na ba ka nahana ho etsa mmino bakeng sa filimi ya bona ya 2017 ''ya Inxeba'' ( ''The Wound'' ).<ref>https://mg.co.za/article/2018-02-16-00-outcry-over-inxebas-porn-rating/</ref> Kamora hore ba kopane, Trengove o ile a ba botsa hore na ba ka etsa teko ya ho bapala karolo e ka sehloohong ya mosebetsi wa fektheri Xolani filiming, e sebetsanang le ulwaluko - qalo ya bonna ya Maxhosa e kenyeletsang lebollo, eo Nakhane a neng a e entse a le dilemo di 20.<ref>https://mg.co.za/article/2018-02-06-disagreement-cannot-extend-to-censorship/</ref> Ka lebaka la boipelaetso, tshoso le tshenyo ea thepa e arabelang filimi Afrika Boroa, libaesekopo tse ngata li ile tsa hlakola dipontsho. Kaha qalong e ne e khethiloe e le 16LS, e ile ea boela ya hlalosoa e le X18, setifikeiti seo hangata se boloketsweng ditshwantsho tse ditshila tse tsosang takatso. Ha a araba, mecheng ya ditaba tsa setjhaba Nakhane o ngotse ka lehloeo la batho ba ratanang le ba bong bo tshwanang, a re ba hanne 'ho phela ka dihlong hore puso ea bona ea botona le botshehadi e tsoele pele ho phela.' Kamora "tlhaselo" ea ditshokelo tsa lefu tse hlakileng bakeng sa karolo ya bona filiming, ba ile ba ikemisetsa ho bua mecheng ya ditaba ka hohle kamoo ho ka khonehang. Ho sa tsotellehe maikutlo a mecha ea litaba a hore ba tlohile Afrika Borwa ka lebaka la ditshokelo, ba itse ba falletse [[London]] ho ya etela Europe ka theko e tlase, empa ba lumela hore 'dinako di ne di se monate ho na Afrika Borwa,mme ba re ditshokelo tsa lefu di entse hore ho be thata ho khutlela [[Kapa Botjhabela]]. Filimi e kgethilwe e le karolo ya Afrika Borwa bakeng sa Filimi e Molemohali ya Puo ea Kantle ho Naha ho Dikgau tsa 90 tsa Academy tsa 2018, e leng se etsang lenane la ba robong ba holimo. Nakhane o hapile dikgau tsa Sebapadi se Molemohali ho Durban International Film Festival, Palm Springs International Film Festival, South African Film And Television Awards, le [[:es:Cinema Jove|Valencia International Film Festival Cinema Jove]] . The Hollywood Reporter e bitsitse tshebetso ya bona qalo e kgahlang ya skrine.' The Playlist e ngotse hore ba ne ba ama ka mokhoa o makatsang e le moya oa bona o kgutsitseng, o lekunutung, o le mong.<ref>https://mg.co.za/article/2017-09-29-00-all-or-nothing-nakhanes-happy/</ref> Kamora ho shebella ''Inxeba'' ( ''The Wound'' ) le ho mamela mmino wa bona, John Cameron Mitchell o ile a bapala Nakhane e le Jairo, mohlankana ya lwanang le bademona ba bangata, mminong wa podcast wa ''Anthem: Homunculus'' wa 2019. <ref>"Nakhane Makes His Theater Debut (Sort Of)". ''PAPER''. 3 May 2019.</ref> == Ho ngola == Ka 2015, buka ya pele ya Nakhane ''e bitsoang Piggy Boy's Blues'' e ile ea hatisoa, ya etswa metseng ya habo bona ya Alice le Port Elizabeth 'me e bontša lelapa la borena la [[Maxhosa]]. E ile ya kgethwa bakeng sa Khau ea Barry Ronge Fiction le Kgau ya Etisalat bakeng sa Fiction .<ref>https://pan-african-music.com/en/nakhane-the-voice-of-an-angel-who-beats-the-devil/</ref> == Discography == === Dialbamo tsa studio === * 2013: Brave Confusiuon * 2019: ''You Will Not Die'' * 2023: ''Bastard Jargon'' == Difilimi == * 2017: ''Leqeba'' ke John Trengove - jwalo ka Xolani * 2019: ''Anthem: Homunculus'' ka John Cameron Mitchell - jwalo ka Jairo (dikarolo tse 8, letoto la TV) * 2020: ''Mahlo a Mabedi'' ka Travis Fine - jwalo ka Thandi * 2021: ''Ear for Eye'' ka Debbie Tucker Green - jwalo ka ha US They * 2024: ''Crave'' ka [[Mark Middlewick]] - jwalo ka David (filimi e kgutshwane) == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] pylhckkn5sgnix0p9dluagjcp5kat38 38707 38706 2026-05-30T16:31:50Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38707 wikitext text/x-wiki '''Nakhane Mahlakahlaka''' (ya hlahileng '''Nakhane Lubabalo Mavuso''', ka la 3 Hlakola 1988) ke sebini sa [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]], mongodi wa dipina le wa dipale. Ba ne ba tsejwa pele ka lebitso la sethala '''Nakhane Touré'''.<ref name="Touré">"Nakhane On New Music, The Problem With Queer Role Models, And Late-Onset 'Inxeba' Trauma". ''HuffPost UK''. 13 March 2018.</ref> Ka ha ba holetse setjhabeng sa Bokreste [[Baye|Port Elizabeth]], ba ile ba fallela [[Johannesburg]] ha ba le dilemo di leshome le metso e mehlano, ba tloha kerekeng ka selemo sa 2013 mme ba keteka phatlalatsa bosoha ba bona ka albamo ya bona ya pele ya ''Brave Confusion'' .<ref>https://www.okayafrica.com/the-return-of-nakhane/265580</ref> Ba fumane phehisano le thoriso e tebileng ka karolo ya bona ya bohlokwa filiming ya John Trengove ya 2017 ya ''Inxeba'' , mme ba fallela [[London]], moo ba ileng ba rekota le ho lokolla albamo e nang le dipale tse ngata tsa bophelo ba bona ya ''You Will Not Die'' ka 2018. Mosebetsi wa bona o tsheheditswe ke Elton John, ya ileng a buisana le Nakhane lenaneong la hae la seya-le-moya la Beats 1, le Madonna, ya ileng a ba qotsa e le e mong wa baetsi ba hae ba babedi bao a ba ratang haholo mme are mmino wa bona o susumeditse albamo ya hae ya selemo sa 2019 e bitswang Madame.<ref>https://mg.co.za/friday/2025-04-04-nakhane-is-a-lot-of-things-but-not-a-pop-star/</ref> Nakhane ha e amane le binary mme e tsamaya ka maemedi a ''bona/bona''. == Bophelo ba bonyaneng == Nakhane o hlahetse Nakhane Lubabalo Mavuso [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]], toropo e nyane ya mahaeng [[Kapa Botjhabela]] ya Afrika Borwa. Ba hodisitswe ke nkgono wa bona ho fihlela ba le dilemo tse hlano, mme ha ba le dilemo di supileng ba ile ba nkuwa ke rakgadi wa bona, eo, ba itseng, e ne e le "ka merero yohle le merero yohle" mme wa bona, le monna wa hae. Ba holetse Port Elizabeth mme ba kena sekolo se kopaneng ka merabe, moo ba ileng ba ithuta ho bua Senyesemane. Dilemo tse mmalwa hamorao ba ile ba fetola fane ya bona ho ba Mahlahlahlaka, ya rakgadi wa bona, mme, ho tiisa boitsebahatso bo ikgethang haholoanyane, ba ile ba lahla lebitso la bona la bohareng le tlwaelehileng. Ha ba le dilemo di 15, ba ile ba fallela [[Johannesburg]]. Ka mora ho tseba hore ke basodoma ka dilemo tse mmalwa, ba ile ba tswela metswalle ya bona le bomotswala ba bona ha ba le dilemo di 17. Ha ba le dilemo di 18 ba ile ba qala ho bala mosebetsi wa James Baldwin, eo ba neng ba tsebahatsa ka matla ka yena batho ba batsho ba batsho, mme ba ile ba ba le tshusumetso e kgolo ho Nakhane .Nakhane o ile a ithuta mangolo a mabedi koletjheng - ho qapa mmino wa difilimi le ho bapala, mme yaba ke dingolwa, tseo ka bobedi ba ileng ba di lahla ka mora selemo. Ha ba le dilemo di 19, mme wa kgarebe ya Nakhane ya mehleng o ile a ntsha Nakhane ho rakgadi wa bona, ya ileng a ba isa ho baporofeta ba ileng ba ba kgothaletsa ho lahla [[bosodoma]] ba bona. Nakhane o ile a kopana le mora wa moruti, moo ba ileng ba fetoha badumedi ba inehetseng, ba kenela Kereke ya Baptist e nang le tlwaelo, ba ya dithutong tsa Bibele kamehla, ba fumana phekolo ya ho sokolohela basodoma, mme ba ruta kgahlanong le bosodoma.<ref>https://griotmag.com/en/nakhane-the-sound-of-resilience/</ref> Dilemong tse hlano tsa ho leka ho latola bosodoma ba bona, nakong eo ba neng ba etela dihlopha tsa basodoma ka sekgukgu, ba ile ba utlwa bohloko ba ho ba molato, tshabo le lehloyo. Ba ile ba qala ho belaella boteng ba [[Tumelo|Modimo]], mme ha ba le dilemo di 25 ba ile ba kgaotsa ho sebetsa, ba robala disofeng ka lebaka la metswalle e nang le kutlwelobohloko eo kereke e neng e ba boleletse hore ba kgaole maqhama le yona. Ba ile ba ikgula kerekeng mme ba qala ho ba le letswalo le letsho le ho feta. == Mosebetsi wa mmino == === Qalo (1995–2007) === Nakhane o ne a tseba hore ba batla ho ba sebini ka mora ho bina konsareteng ya dipina tsa Keresemese ha ba le dilemo di supileng. Rakgadi wa bona e ne e le sebini sa opera se kwetlisitsweng ka mokgwa wa classic mme hae o ne a tla bapala Handel, Mozart le [[Johann Sebastian Bach|Bach]] hammoho le Marvin Gaye le O'Jays . Sekolong Nakhane o ne a bapala piano, a ithuta trombone ya classic, a bapala sehlopheng sa moya le sehlopha sa tshepe, mme a bina khwaereng.Ha e sa le motjha ba ile ba susumetswa ke mmino wa George Michael le bo-queer ba sa kope tshwarelo, mme hamorao ba susumetswa ke Radiohead, Leonard Cohen, le ditshwantshiso tsa Afrika Borwa tse kang TKZee, [[Brenda Fassie]], [[Hugh Masekela|Hugh Maskela]] le [[Thandiswa Mazwayi|Thandiswa Mazwai]]. Ba ne ba sebetsa nakoana lebenkeleng la mmino, ba ithuta mmino ka di-CD tseo ba di tlisitseng hae. === Mmino wa acoustic le katara le ''Brave Confusion'' (2007–2014) === Ha ba le dilemo di 19, rakgadi wa bona o ile a ba rekela katara ya acoustic mme ba qala ho ngola dipina, ba bina dihlopheng tsa di-mic tse bulehileng mme qetellong ba saena, ba ipitsa Nakhane Touré ho hlompha sebini [[Mali|sa Mali]] Ali Farka Touré mme e le letshwao la ho kopanya Afrika . Alebamo ya bona ya pele, ''Brave Confusion'' e tsamaiswang ke katara ya acoustic, e lokollotsweng ka la 29 Phupu 2013, e ile ya susumetswa ke Ali Farka Touré le mmino wa Afrika Bophirima . Ka mantswe a bonolo, e ne e hlahloba morabe, bodumedi le thobalano. Ka 2014, Nakhane o hapile kgau ya Best Alternative Album ho South African Music Awards . Le hoja ba ne ba tlohile kerekeng, bosiung boo moruti wa bona o ile a ba letsetsa ho ba bolella hore ba kgaotswe kerekeng.<ref>https://mg.co.za/article/2019-11-12-nakhane-i-have-no-problem-with-being-pigeonholed-as-a-queer-artist/</ref> === Mmino wa elektroniki le Mmino wa elektroniki w''a You Will Not Die'' (2015–hona jwale) === Ka lebaka la ho nyahama ke bonnete ba sebaka sa setso, Nakhane o ile a qala ho hohelwa ke molumo wa elektroniki haholwanyane. Ka 2015, ba ile ba ba le pina e tummeng wa club, "We Dance Again", le DJ wa house Black Coffee, yaba ba qala ho ngola albamo ya bona ya bobedi. Ha ba le haufi le lilemo tsa bona tsa bo-30 mme ba batla ho kwala, ba ne ba batla ho qeta dilemo tsa bona tsa bo-20 "ka mantswe a matle ho e-na le mantswe a bohale le a bohloko", dipina tse ntjha tse susumelitsweng ke bongwana ba bona, lelapa la bona, le ho tloha ha bona kerekeng. Ka boikutlo bo botjha ba tokoloho le boipuso, ba ile ba tlohela fane a bona ya sethala ya Touré, ba shebella ''You Will Not Die'' e le tswalo-pele. Sehlooho sa albamo se nkilwe ho Liproverbia 23:13, e buang ka taeo ya bana: 'Haeba o ba otla ka thupa, ba ke ke ba shwa.' Ba ile ba qoba katara ya acoustic mme ba ngola albamo ka piano, ba rekota 98% ya eona le mohlahisi Ben Christophers setsing sa hae sa London; Nakhane o ile a dula motseng ka Hlakola 2018. Ba ne ba batla ho sebetsa ka meropa ea elektroniki le di-synthesizer, mme ba bolella Christophers hore ba batla hore albamo e utlwahale jwaloka lehlakore la bobeli la ea David Bowie, "empa ka moea oa Nina Simone ." E lokollotsoe ka la 16 Hlakubele 2018. <ref>https://mg.co.za/article/2018-03-16-00-a-new-life-for-nakhane/</ref> Clash Music e e bitsitse 'tokomane e ntle haholo ea ho ikamohela, ode e phahameng ea boitlhompho, karolo e monate le e tiisitsoeng ka mokgwa o makatsang wa boqapi.' Makasine wa ''Q'' o ngotse hore ke albamo e 'hlollang', ya sejwale-jwale ka mokgwa o nyedisang le e se nang dihlong ya maikutlo.' Kgatiso ya deluxe, e nang le tshebedisano-mmoho ya Anohni "New Brighton", e lokollotswe Amerika Leboya ka la 22 Hlakola 2019. Pitchfork o ngotse hore albamo ena e ne e le 'tshenolo ya hang-hang ka maemo a yona,' a e bitsa e haufi-ufi ka mokhoa o makatsang.' Ka Motsheanong 2019 e hapile Albamo e Molemohali ya Mefuta e Meng ho Dikgau tsa Mmino tsa Afrika Borwa . Ka Phuptjane selemong sa 2019, ho tshwaya sehopotso sa bo50 sa Merusu ya Stonewall e ileng ya baka qalo ea mokhatlo oa sejwale-jwale wa ditokelo tsa LGBTQ, Queerty o ba bitsitse e mong oa "batho ba etellang pele ba Pride50 ba netefatsang ka mafolofolo hore sechaba se dula se lebile tekanong, kamohelong le seriti bakeng sa batho bohle ba mofuta oa queer ". == Mosebetsi wa ho bapala == Kamora ho lokollwa ha ''Brave Confusion'', motsamaisi wa difilimi John Trengove o ile a ikopanya le Nakhane, a ba botsa hore na ba ka nahana ho etsa mmino bakeng sa filimi ya bona ya 2017 ''ya Inxeba'' ( ''The Wound'' ).<ref>https://mg.co.za/article/2018-02-16-00-outcry-over-inxebas-porn-rating/</ref> Kamora hore ba kopane, Trengove o ile a ba botsa hore na ba ka etsa teko ya ho bapala karolo e ka sehloohong ya mosebetsi wa fektheri Xolani filiming, e sebetsanang le ulwaluko - qalo ya bonna ya Maxhosa e kenyeletsang lebollo, eo Nakhane a neng a e entse a le dilemo di 20.<ref>https://mg.co.za/article/2018-02-06-disagreement-cannot-extend-to-censorship/</ref> Ka lebaka la boipelaetso, tshoso le tshenyo ea thepa e arabelang filimi Afrika Boroa, libaesekopo tse ngata li ile tsa hlakola dipontsho. Kaha qalong e ne e khethiloe e le 16LS, e ile ea boela ya hlalosoa e le X18, setifikeiti seo hangata se boloketsweng ditshwantsho tse ditshila tse tsosang takatso. Ha a araba, mecheng ya ditaba tsa setjhaba Nakhane o ngotse ka lehloeo la batho ba ratanang le ba bong bo tshwanang, a re ba hanne 'ho phela ka dihlong hore puso ea bona ea botona le botshehadi e tsoele pele ho phela.' Kamora "tlhaselo" ea ditshokelo tsa lefu tse hlakileng bakeng sa karolo ya bona filiming, ba ile ba ikemisetsa ho bua mecheng ya ditaba ka hohle kamoo ho ka khonehang. Ho sa tsotellehe maikutlo a mecha ea litaba a hore ba tlohile Afrika Borwa ka lebaka la ditshokelo, ba itse ba falletse [[London]] ho ya etela Europe ka theko e tlase, empa ba lumela hore 'dinako di ne di se monate ho na Afrika Borwa,mme ba re ditshokelo tsa lefu di entse hore ho be thata ho khutlela [[Kapa Botjhabela]]. Filimi e kgethilwe e le karolo ya Afrika Borwa bakeng sa Filimi e Molemohali ya Puo ea Kantle ho Naha ho Dikgau tsa 90 tsa Academy tsa 2018, e leng se etsang lenane la ba robong ba holimo. Nakhane o hapile dikgau tsa Sebapadi se Molemohali ho Durban International Film Festival, Palm Springs International Film Festival, South African Film And Television Awards, le [[:es:Cinema Jove|Valencia International Film Festival Cinema Jove]] . The Hollywood Reporter e bitsitse tshebetso ya bona qalo e kgahlang ya skrine.' The Playlist e ngotse hore ba ne ba ama ka mokhoa o makatsang e le moya oa bona o kgutsitseng, o lekunutung, o le mong.<ref>https://mg.co.za/article/2017-09-29-00-all-or-nothing-nakhanes-happy/</ref> Kamora ho shebella ''Inxeba'' ( ''The Wound'' ) le ho mamela mmino wa bona, John Cameron Mitchell o ile a bapala Nakhane e le Jairo, mohlankana ya lwanang le bademona ba bangata, mminong wa podcast wa ''Anthem: Homunculus'' wa 2019. <ref>"Nakhane Makes His Theater Debut (Sort Of)". ''PAPER''. 3 May 2019.</ref> == Ho ngola == Ka 2015, buka ya pele ya Nakhane ''e bitsoang Piggy Boy's Blues'' e ile ea hatisoa, ya etswa metseng ya habo bona ya Alice le Port Elizabeth 'me e bontša lelapa la borena la [[Maxhosa]]. E ile ya kgethwa bakeng sa Khau ea Barry Ronge Fiction le Kgau ya Etisalat bakeng sa Fiction .<ref>https://pan-african-music.com/en/nakhane-the-voice-of-an-angel-who-beats-the-devil/</ref> == Discography == === Dialbamo tsa studio === * 2013: Brave Confusiuon * 2019: ''You Will Not Die'' * 2023: ''Bastard Jargon'' == Difilimi == * 2017: ''Leqeba'' ke John Trengove - jwalo ka Xolani * 2019: ''Anthem: Homunculus'' ka John Cameron Mitchell - jwalo ka Jairo (dikarolo tse 8, letoto la TV) * 2020: ''Mahlo a Mabedi'' ka Travis Fine - jwalo ka Thandi * 2021: ''Ear for Eye'' ka Debbie Tucker Green - jwalo ka ha US They * 2024: ''Crave'' ka [[Mark Middlewick]] - jwalo ka David (filimi e kgutshwane) == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] tcs1q2rtqqhbocasxw7qqx4ks71hsba Thebe Magugu 0 10502 38698 38697 2026-05-30T12:01:32Z KeMang?? 6412 Ke atolositse leqhepe 38698 wikitext text/x-wiki [[File:Thebe Magugu at the IFS 2019.png|thumb|Thebe Magugu]] '''Thebe''' "Thebe" '''Magugu'''<ref>https://www.papermag.com/thebe-magugu-wear-me-out-2651172476.html</ref> (o hlahile ka la 1 Lwetse 1993) ke moqapi wa feshene wa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.vogue.com/article/lvmh-prize-2019-thebe-magugu-winner</ref> O hlahetse [[Kimberley]] mme o dula [[Johannesburg]], o ile a tsebahala haholo jwalo ka moqapi wa moputso wa Moqapi wa feshene ya LVMH wa 2019, le moqapi ya qetellang Moputso wa matjhaba wa Woolmark wa 2021.Magugu o phatlaladitse pokeletso tse leshome le motso o mong tlasa lebitso la hae le tshwanang ho tloha ka 2017, hammoho le di-capsules tse mmalwa ka tshebedisano le dihlahiswa tsa matjhabeng tse kang Dior, Adidas le AZ Factory. == Mosebetsi == 2016–2018: Mosebetsi wa pele le katleho ea naha Kamora ho fumana lengolo la LISOF, Magugu o ile a theha lebitso la hae la lebitso la hae Johannesburg ka 2016. O lokollotsoe sehleng sa selemo/lehlabula sa 2017, pokello ea hae ea pele e bitsoang Geology e hlahisitsoe Vogue Italia. Lipokello tse latelang tsa Magugu li ne li kenyelletsa Home Economics bakeng sa nako ea hoetla/mariha 2018, le Lithuto tsa Tekano bakeng sa nako ea selemo/lehlabula 2018, tseo ka bobeli li ileng tsa bontšoa ho South African Fashion Week 'me haholo-holo li ile tsa nkoa lifoto tsa li-scarecrows ho e-na le li-supermodel. Sena se ile sa lateloa ke pokello ea Nalane ea Art nakong ea selemo/lehlabula 2019, le African Studies ka hoetla/mariha 2019.<ref>https://www.news24.com/life/lifestyle-trends/beauty-and-fashion/sa-creatives-take-centre-stage-olympic-champ-stuns-in-thebe-magugu-for-british-vogue-20260526-1003</ref> === 2019-hona joale: Katleho ya machaba === Ka 2019, Magugu o ile a phatlalatsoa e le mohlodi wa International Fashion Showcase ke British Fashion Council.[15] Eaba e ba Moafrika oa pele oa ho fuoa Khau ea 2019 LVMH Young Fashion Designer, e mo fumaneng li-euro tse 300,000 le koetliso ea selemo ho tsoa ho LVMH.[8]Mopresidente oa Afrika Borwa, [[Cyril Ramaphosa]], ka mor'a moo o ile a babatsa Magugu mme a ngola hore "boemo ba hae ba kelello boo a bo tlisang mosebetsing oa hae oa bonono bo khothatsa haholo ebile bo mo khetholla ho batho ba mehleng ea hae". Magugu o ile a hlahisa pokello ea hae ea pele Palais de Tokyo nakong ea Beke ea Feshene ea Paris bakeng sa nako ya hoetla / mariha e bitsoang Anthro 1. Mohala oa hae oa pele oa liaparo tsa banna o ile oa lokolloa ka tshebelisano 'moho le Dover Street Market e London ka Lwetse selemong seo. <ref>https://singita.com/2023/08/thebe-magugu-and-singita-a-collaboration-of-high-design-and-heritage/</ref> ==Mehlodi== {{reflist}} n541kiok6nsaytozj8bgq2nmc7acabs 38699 38698 2026-05-30T16:07:13Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38699 wikitext text/x-wiki [[File:Thebe Magugu at the IFS 2019.png|thumb|Thebe Magugu]] '''Thebe''' "Thebe" '''Magugu'''<ref>https://www.papermag.com/thebe-magugu-wear-me-out-2651172476.html</ref>O hlahile ka la 1 Lwetse 1993, ke moqapi wa feshene wa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.vogue.com/article/lvmh-prize-2019-thebe-magugu-winner</ref> O hlahetse [[Kimberley]] mme o dula [[Johannesburg]], o ile a tsebahala haholo jwalo ka moqapi wa moputso wa Moqapi wa feshene ya LVMH wa 2019, le moqapi ya qetellang Moputso wa matjhaba wa Woolmark wa 2021.Magugu o phatlaladitse pokeletso tse leshome le motso o mong tlasa lebitso la hae le tshwanang ho tloha ka 2017, hammoho le di-capsules tse mmalwa ka tshebedisano le dihlahiswa tsa matjhabeng tse kang Dior, Adidas le AZ Factory. == Mosebetsi == 2016–2018: Mosebetsi wa pele le katleho ea naha Kamora ho fumana lengolo la LISOF, Magugu o ile a theha lebitso la hae la lebitso la hae Johannesburg ka 2016. O lokollotsoe sehleng sa selemo/lehlabula sa 2017, pokello ea hae ea pele e bitsoang Geology e hlahisitsoe Vogue Italia. Lipokello tse latelang tsa Magugu li ne li kenyelletsa Home Economics bakeng sa nako ea hoetla/mariha 2018, le Lithuto tsa Tekano bakeng sa nako ea selemo/lehlabula 2018, tseo ka bobeli li ileng tsa bontšoa ho South African Fashion Week 'me haholo-holo li ile tsa nkoa lifoto tsa li-scarecrows ho e-na le li-supermodel. Sena se ile sa lateloa ke pokello ea Nalane ea Art nakong ea selemo/lehlabula 2019, le African Studies ka hoetla/mariha 2019.<ref>https://www.news24.com/life/lifestyle-trends/beauty-and-fashion/sa-creatives-take-centre-stage-olympic-champ-stuns-in-thebe-magugu-for-british-vogue-20260526-1003</ref> === 2019-hona joale: Katleho ya machaba === Ka 2019, Magugu o ile a phatlalatsoa e le mohlodi wa International Fashion Showcase ke British Fashion Council.[15] Eaba e ba Moafrika oa pele oa ho fuoa Khau ea 2019 LVMH Young Fashion Designer, e mo fumaneng li-euro tse 300,000 le koetliso ea selemo ho tsoa ho LVMH.[8]Mopresidente oa Afrika Borwa, [[Cyril Ramaphosa]], ka mor'a moo o ile a babatsa Magugu mme a ngola hore "boemo ba hae ba kelello boo a bo tlisang mosebetsing oa hae oa bonono bo khothatsa haholo ebile bo mo khetholla ho batho ba mehleng ea hae". Magugu o ile a hlahisa pokello ea hae ea pele Palais de Tokyo nakong ea Beke ea Feshene ea Paris bakeng sa nako ya hoetla / mariha e bitsoang Anthro 1. Mohala oa hae oa pele oa liaparo tsa banna o ile oa lokolloa ka tshebelisano 'moho le Dover Street Market e London ka Lwetse selemong seo. <ref>https://singita.com/2023/08/thebe-magugu-and-singita-a-collaboration-of-high-design-and-heritage/</ref> ==Mehlodi== {{reflist}} sfplpw761z83m9an5o249ryjl2ynzbq 38705 38699 2026-05-30T16:25:15Z KeMang?? 6412 Ke lokisa leqephe diphoso 38705 wikitext text/x-wiki [[File:Thebe Magugu at the IFS 2019.png|thumb|Thebe Magugu]] '''Thebe''' "Thebe" '''Magugu'''<ref>https://www.papermag.com/thebe-magugu-wear-me-out-2651172476.html</ref>O hlahile ka la 1 Lwetse 1993, ke moqapi wa feshene wa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.vogue.com/article/lvmh-prize-2019-thebe-magugu-winner</ref> O hlahetse [[Kimberley]] mme o dula [[Johannesburg]], o ile a tsebahala haholo jwalo ka moqapi wa moputso wa Moqapi wa feshene ya LVMH wa 2019, le moqapi ya qetellang Moputso wa matjhaba wa Woolmark wa 2021.Magugu o phatlaladitse pokeletso tse leshome le motso o mong tlasa lebitso la hae le tshwanang ho tloha ka 2017, hammoho le di-capsules tse mmalwa ka tshebedisano le dihlahiswa tsa matjhabeng tse kang Dior, Adidas le AZ Factory. == Mosebetsi == 2016–2018: Mosebetsi wa pele le katleho ea naha Kamora ho fumana lengolo la LISOF, Magugu o ile a theha lebitso la hae la lebitso la hae Johannesburg ka 2016. O lokollotsoe sehleng sa selemo/lehlabula sa 2017, pokello ea hae ea pele e bitsoang Geology e hlahisitsoe Vogue Italia. Lipokello tse latelang tsa Magugu li ne li kenyelletsa Home Economics bakeng sa nako ea hoetla/mariha 2018, le Lithuto tsa Tekano bakeng sa nako ea selemo/lehlabula 2018, tseo ka bobeli li ileng tsa bontšoa ho South African Fashion Week 'me haholo-holo li ile tsa nkoa lifoto tsa li-scarecrows ho e-na le li-supermodel. Sena se ile sa lateloa ke pokello ea Nalane ea Art nakong ea selemo/lehlabula 2019, le African Studies ka hoetla/mariha 2019.<ref>https://www.news24.com/life/lifestyle-trends/beauty-and-fashion/sa-creatives-take-centre-stage-olympic-champ-stuns-in-thebe-magugu-for-british-vogue-20260526-1003</ref> === 2019-hona jwale: Katleho ya matjhaba === Ka 2019, Magugu o ile a phatlalatswa e le mohlodi wa International Fashion Showcase ke British Fashion Council.[15] Eaba e ba Moafrika oa pele wa ho fuoa Khau ea 2019 LVMH Young Fashion Designer, e mo fumaneng di-euro tse 300,000 le koetliso ea selemo ho tswa ho LVMH.[8]Mopresidente oa Afrika Borwa, [[Cyril Ramaphosa]], ka mor'a moo o ile a babatsa Magugu mme a ngola hore "boemo ba hae ba kelello boo a bo tlisang mosebetsing oa hae wa bonono bo kgothatsa haholo ebile bo mo kgetholla ho batho ba mehleng ea hae". Magugu o ile a hlahisa pokello ea hae ea pele Palais de Tokyo nakong ea Beke ea Feshene ea Paris bakeng sa nako ya hoetla / mariha e bitsoang Anthro 1. Mohala oa hae oa pele oa liaparo tsa banna o ile oa lokolloa ka tshebelisano 'moho le Dover Street Market e London ka Lwetse selemong seo. <ref>https://singita.com/2023/08/thebe-magugu-and-singita-a-collaboration-of-high-design-and-heritage/</ref> ==Mehlodi== {{reflist}} 2mti6it54e3izozg10o7uado52xdcq7 Lance Weyer 0 10517 38716 38686 2026-05-31T01:04:32Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38716 wikitext text/x-wiki '''Lance Weyer''' (1987–2021) e ne e le mmuelli wa [[LGBT, Ditokelo Afrika Borwa|LGBTQ+]] wa [[Afrika Borwa]], radipolotiki, le moemedi wa setjhaba ya tsebahalang haholo ka ho hapa tlotla ya Monghadi Gay Afrika Borwa ka 2011. O ile a fumana kananelo ya naha e le e mong wa makhanselara a pele a pepeneneng a masepala a neng a ratana le batho ba bang Afrika Borwa mme a sebedisa sethala sa hae ho buella tekano, kenyeletso, le ditokelo tsa LGBTQ+. <ref>https://www.mambaonline.com/author/lance-weyer/</ref>Weyer o ne a boetse a le mafolofolo bobuelli ba bophelo bo botle ba setjhaba, haholo mabapi le tlhokomediso ya HIV le toka setjhabeng. == Bophelo ba pele le mosebetsi == Lance Weyer o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula [[East London]] Botjhabela, Kapa Botjhabela.<ref>https://oblogdee.blog/tag/lance-weyer/</ref> O sebeditse jwalo ka lekhanselara la moemedi wa Masepala wa Motsemoholo wa Buffalo tlasa Democratic Alliance (DA). <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://queerlifeza.co.za/category/4men/lance-weyer/ |access-date=2026-05-21 |archive-date=2026-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521062008/https://queerlifeza.co.za/category/4men/lance-weyer/ |dead-url=yes }}</ref>Nakong ya mosebetsi wa hae wa dipolotiki, o ile a sebeletsa Komiting ya Maemo ya bophelo bo botle le Polokeho ya Setjhaba ya masepala le komiti ya leano la Mananeo a Kgethehileng. Ho buleha ha hae ka thobalano ya hae ho ile ha etsa hore e be motho ya bonahalang setjhabeng nakong ya boemedi ba LGBTQ + dipolotiking bo neng bo ntse bo fokola Afrika Borwa. Mong Gay Afrika Borwa Ka November 2011, Weyer o ile a fuwa moqhaka wa Mong Gay South Africa 2011 Lyric Theater e Johannesburg. O ile a tsebahala haholo eseng feela ka ho hapa tlhodisano empa hape le ho ba lekhanselara le sebeletsang, e leng se ileng sa hohela tlhokomelo e kgolo ya boraditaba. Ntle le ho hapa sehlooho, o ile a boela a amohela dikgetho tse tummeng tsa bamamedi le kgau ya mohlala wa diaparo tsa kahare nakong ya tlhodisano. Weyer o ile a emela Afrika Borwa kgatisong ya 2012 ya Mong Gay World, e neng e tshwaretswe Johannesburg, moo a fihletseng maemo a ho ba mokgethi wa pele. Nakong ya puso ya hae, o ile a kgothalletsa litokelo tsa LGBTQ+ ka mafolofolo 'me a kgothalletsa batjha ho amohela boitsebiso ba bona le ho phela pepeneneng ntle le tshabo ya kgethollo. Bobuelli le puisano ya setjhaba jwaloka mmuelli wa setjhaba, Weyer o ile a bua kgahlanong le lehloyo le kgethollo. O ile a kenya letsoho matsholong a kgothalletsang tlhahlobo ya HIV le tlhokomediso mme a sebedisa mekgwa ya metjha ya ditaba ho kgothaletsa dipuisano tse mabapi le thobalano, bophelo bo botle ba kelello le tekano. Hangata o ne a arolelana diphihlelo tsa hae tsa bompodi le ho ikamohela, ho ba mohlala ho batjha ba bangata ba LGBTQ+ ba Afrika Borwa. == Lefu == Lance Weyer o hlokahetse ka Pudungwane 2021 a le dilemo di di 34. <ref>https://www.mambaonline.com/2021/11/28/disbelief-as-former-mr-gay-south-africa-lance-weyer-dies/</ref>Ho hlokahala ha hae ho ile ha susumetsa ditho tsa setjhaba sa LGBTQ+, baitseki, le batho ba tummeng ba ileng ba rorisa boetapele ba hae, bohlale le boitlamo ba ho leka-lekana. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Mr_Gay_World_South_Africa</ref>Ba bangata ba ile ba mo hopola e le e mong wa baemedi ba LGBTQ+ ba nang le tshusumetso e matla ka ho fetisisa Afrika Borwa le mmuelli wa bohlokwa wa kamohelo le seriti. == Ditlhaloso == 1q5tq1p2ojuxmxrvs4eav4k1d851f3g Desire Marea 0 10522 38708 38682 2026-05-30T16:48:06Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38708 wikitext text/x-wiki '''Desire Marea''' (ya tswetsweng '''Buyani Duma'''; 1991) ke sebini, sebini, mongodi sa dipina le sebini sa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/arts/i-was-called-desire-marea-melds-zulu-roots-queerness-and-spirituality-in-artistic-expression-20240707-2</ref> Ba ile ba qala ho hlahella ho hlahella machaba e le halofo ya botaki ba tshebetso e thehilweng [[Johannesburg]] le ba babeli ba GQOM FAKA pele ba qala mosebetsi o mongata wa "Solo" wa "Browrenton". mosebetsi wa mmino le wa tshebetso o akaretsa mmino wa sehlopha sa elektroniki, mmino wa rock wa diteko, le jazz ya moya, e tshepisitsweng haholo ke dinnete tsa setso sa Afurika Borwa, boitsebahatso ba bohlanya, le meetlo ya baholo-holo ba Nguni. == Bophelo ba bongoaneng le thuto == Marea o hlahetse toropong e lebopong la lewatle la Scottburgh, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]], ka 1991.<ref>https://latitudes.online/collections/desire-marea?srsltid=AfmBOooNtFwA7xiohQDHrWeqpVxHuW6k7mVx8y_CPA9rpbkD8FjeSFRe</ref> Ba holetse mme ba dula toropong ya Amandawe, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]], ba hodisitswe ke leloko le leholo kamora ho hlokahala ha batswadi ba bona nakong ya bongwana. boqapi bo tsebahalang bo tsoang Lamontville, Durban.<ref>https://www.disk-agency.de/artists/d/desire-marea</ref> Marea o phethile dithuto tsa bona tsa sekolo se se phagamego Sekolong sa Bosetjhaba sa Bokgabo ka Johannesburg gomme ka morago ga moo a hwetša Bachelor of Arts (BA) in Visual Communication go tšwa Sekolong sa Vega. == Mosebetsi == === FAKA (2015–2019) === Ka 2015, Marea e ile ea theha sehlopha sa dihlopha tse fapaneng tsa bonono le tsa mmino tsa FAKA hammoho le molekane oa boqapi Fela Gucci (Thato Ramaisa).Ba sebetsa ba le Johannesburg, ba babedi ba sebelisitse 'mino, livideo le bonono ho tsamaisa tikoloho e rarahaneng ea batho ba batsho Afrika Boroa. Joaloka FAKA, ba babedi ba ile ba etela matjhaba, ba bapala liketsahalong tse kgolo tsa setso le mekete ya lefatshe ho kenyeletsa le 9th Berlin Biennale bakeng sa Art Contemporary Art, MELT! Mokete, Mokete oa Roskilde, Sonar, Mokete o sa tsitsang, le Mofo o Lefifi. Ba fihletse phetoho e kgolo indastering ya feshene, e leng se ileng sa etsa hore Amerika ya bona e qale ho fana ka pontsho ya difofane bakeng sa Telfar New York Fashion Week (NYFW) feshene house Versace e sebedisane le FAKA ho sebelisa mmino oa bona e le pina e khethehileng bakeng sa pontsho ya diaparo tsa banna tsa Versace Spring/Summer 2019 Milan. Tshusumetso e pharalletseng ea FAKA ea setso e entse hore ba behoe lethathamong la ''Vogue'' World 10'0 le ''Vogue'' World 10'0'. <ref>https://www.musicinafrica.net/node/137521</ref> === Mosebetsi wa mmino wa Solo (2020-hona jwale) === Ka Pherekhong 2020, Marea ba ile ba qala mosebetsi oa bona ba le bang ka ho lokolla alebamo ea bona e ipitsang, ''Desire'', tlasa lebitso la bona la Izimakade Records. Morero o tshwaile karohano e ikgethang ea setaele ho tloha ho sehlopha sa FAKA se nang le matla a holimo, a bohlale le tsebo ea elektroniki. medumo ya morao-rao ea liindasteri ho hlahloba ditaba tsa lerato la sejwale-jwale, phalliso le tahlehelo.Albamo e ile ea thoholetsoa haholo, e leng se entseng hore Marea a tekene le leibole e ikemetseng ea Mute Record. Lipina tse hlahelletseng ho tloha qalong di ne li kenyelletsa "Tavern Kween", eo Marea a e ngotseng e le mokhoa o matlafatsang ho bo-rakhali ba bona ba neng ba ipelaetsa ka ho batla libaka libakeng tsa makgaola-khang tse laolwang ke banna, le "U nahana hore ke Horny". Marea o tla bina moketeng oa hae o hlophisitsoeng oa Meltdown Setsing sa Southbank London.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-06-05-album-review-desire-mareas-on-the-romance-of-being/</ref> Ka 2023, Marea o ile a lokolla alebamo ea bona ea bobeli ea nako e tletseng, ''On the Romance of Being'', ka Mute Records. Ka mokhoa o makatsang oa ho tloha tlhahisong ea elektroniki ea rekoto ea bona ea pele, albamo ena e rekotiloe ka botlalo le sehlopha sa libini tsa liteko tse leshome le metso e meraro. Ka mokhoa o makatsang, projeke e ile ea kopanya likarolo tsa poso ea evangeli, jazz ea moea, le art rock, e tsepamisitseng maikutlo holim'a meetlo, mekete, le mekhoa ea pholiso ea sechaba. Album e na le pina e qalang ea "Be Free" le litšebelisano-'moho le lipina tse tummeng tsa Zore Raël tsa Afrika Boroa "Mogadi oa Zore".<ref>https://www.nytimes.com/2023/11/07/arts/music/desire-marea-baddies-of-isandlwana.html</ref> == Mehlodi == 0q86e2rbqmhbpsv5l2mehg7t9o8fzx4 38709 38708 2026-05-30T16:49:17Z MahlomolaJohannes 12898 /* */ 38709 wikitext text/x-wiki '''Desire Marea''' (ya tswetsweng '''Buyani Duma'''; 1991) ke sebini, sebini, mongodi sa dipina le sebini sa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/arts/i-was-called-desire-marea-melds-zulu-roots-queerness-and-spirituality-in-artistic-expression-20240707-2</ref> Ba ile ba qala ho hlahella machaba e le halofo ya botaki ba tshebetso e thehilweng [[Johannesburg]] le ba babeli ba GQOM FAKA pele ba qala mosebetsi o mongata wa "Solo" wa "Browrenton". mosebetsi wa mmino le wa tshebetso o akaretsa mmino wa sehlopha sa elektroniki, mmino wa rock wa diteko, le jazz ya moya, e tshepisitsweng haholo ke dinnete tsa setso sa Afurika Borwa, boitsebahatso ba bohlanya, le meetlo ya baholo-holo ba Nguni. == Bophelo ba bongoaneng le thuto == Marea o hlahetse toropong e lebopong la lewatle la Scottburgh, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]], ka 1991.<ref>https://latitudes.online/collections/desire-marea?srsltid=AfmBOooNtFwA7xiohQDHrWeqpVxHuW6k7mVx8y_CPA9rpbkD8FjeSFRe</ref> Ba holetse mme ba dula toropong ya Amandawe, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]], ba hodisitswe ke leloko le leholo kamora ho hlokahala ha batswadi ba bona nakong ya bongwana. boqapi bo tsebahalang bo tsoang Lamontville, Durban.<ref>https://www.disk-agency.de/artists/d/desire-marea</ref> Marea o phethile dithuto tsa bona tsa sekolo se se phagamego Sekolong sa Bosetjhaba sa Bokgabo ka Johannesburg gomme ka morago ga moo a hwetša Bachelor of Arts (BA) in Visual Communication go tšwa Sekolong sa Vega. == Mosebetsi == === FAKA (2015–2019) === Ka 2015, Marea e ile ea theha sehlopha sa dihlopha tse fapaneng tsa bonono le tsa mmino tsa FAKA hammoho le molekane oa boqapi Fela Gucci (Thato Ramaisa).Ba sebetsa ba le Johannesburg, ba babedi ba sebelisitse 'mino, livideo le bonono ho tsamaisa tikoloho e rarahaneng ea batho ba batsho Afrika Boroa. Joaloka FAKA, ba babedi ba ile ba etela matjhaba, ba bapala liketsahalong tse kgolo tsa setso le mekete ya lefatshe ho kenyeletsa le 9th Berlin Biennale bakeng sa Art Contemporary Art, MELT! Mokete, Mokete oa Roskilde, Sonar, Mokete o sa tsitsang, le Mofo o Lefifi. Ba fihletse phetoho e kgolo indastering ya feshene, e leng se ileng sa etsa hore Amerika ya bona e qale ho fana ka pontsho ya difofane bakeng sa Telfar New York Fashion Week (NYFW) feshene house Versace e sebedisane le FAKA ho sebelisa mmino oa bona e le pina e khethehileng bakeng sa pontsho ya diaparo tsa banna tsa Versace Spring/Summer 2019 Milan. Tshusumetso e pharalletseng ea FAKA ea setso e entse hore ba behoe lethathamong la ''Vogue'' World 10'0 le ''Vogue'' World 10'0'. <ref>https://www.musicinafrica.net/node/137521</ref> === Mosebetsi wa mmino wa Solo (2020-hona jwale) === Ka Pherekhong 2020, Marea ba ile ba qala mosebetsi oa bona ba le bang ka ho lokolla alebamo ea bona e ipitsang, ''Desire'', tlasa lebitso la bona la Izimakade Records. Morero o tshwaile karohano e ikgethang ea setaele ho tloha ho sehlopha sa FAKA se nang le matla a holimo, a bohlale le tsebo ea elektroniki. medumo ya morao-rao ea liindasteri ho hlahloba ditaba tsa lerato la sejwale-jwale, phalliso le tahlehelo.Albamo e ile ea thoholetsoa haholo, e leng se entseng hore Marea a tekene le leibole e ikemetseng ea Mute Record. Lipina tse hlahelletseng ho tloha qalong di ne li kenyelletsa "Tavern Kween", eo Marea a e ngotseng e le mokhoa o matlafatsang ho bo-rakhali ba bona ba neng ba ipelaetsa ka ho batla libaka libakeng tsa makgaola-khang tse laolwang ke banna, le "U nahana hore ke Horny". Marea o tla bina moketeng oa hae o hlophisitsoeng oa Meltdown Setsing sa Southbank London.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-06-05-album-review-desire-mareas-on-the-romance-of-being/</ref> Ka 2023, Marea o ile a lokolla alebamo ea bona ea bobeli ea nako e tletseng, ''On the Romance of Being'', ka Mute Records. Ka mokhoa o makatsang oa ho tloha tlhahisong ea elektroniki ea rekoto ea bona ea pele, albamo ena e rekotiloe ka botlalo le sehlopha sa libini tsa liteko tse leshome le metso e meraro. Ka mokhoa o makatsang, projeke e ile ea kopanya likarolo tsa poso ea evangeli, jazz ea moea, le art rock, e tsepamisitseng maikutlo holim'a meetlo, mekete, le mekhoa ea pholiso ea sechaba. Album e na le pina e qalang ea "Be Free" le litšebelisano-'moho le lipina tse tummeng tsa Zore Raël tsa Afrika Boroa "Mogadi oa Zore".<ref>https://www.nytimes.com/2023/11/07/arts/music/desire-marea-baddies-of-isandlwana.html</ref> == Mehlodi == f3g4bz4ye2sgz4lgrzmipmvge2z8zim Mamafubedu Library 0 10526 38725 38696 2026-05-31T05:33:49Z SANKOMOTA 11165 38725 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Mamafubedu Library/styles.css" /> {{Enclosure}} <div class="caixa-flex"> <div class="reqport" style="padding:0px;box-shadow:0 0 0 0;margin-right:10px;min-width:500px"> {{carrouselcontent}} </div> <div class="reqport" style="min-width:500px"> </div> [[File:Laeborari ya petrus steyn 03.jpg|thumb|ke kentse setshwantsho ]] '''Laeborari ya Petrus Steyn''' (e fumanehang sekgutlong sa diterata tsa Kerk le Groenewald, [[Petrus Steyn]], 9640 ke setsi sa setjhaba masepaleng wa sebaka sa Nketoana. Laeborari ena e fana ka ditshebeletso tse fapaneng tsa sethaba, dibaka tsa dipatlisiso le phihlello ya inthanete. 9na1i8mivilf66z3a8q2w93w5hyj87n 38726 38725 2026-05-31T05:36:33Z SANKOMOTA 11165 38726 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Mamafubedu Library/styles.css" /> {{Enclosure}} <div class="caixa-flex"> <div class="reqport" style="padding:0px;box-shadow:0 0 0 0;margin-right:10px;min-width:500px"> {{carrouselcontent}} </div> <div class="reqport" style="min-width:500px"> </div> [[File:Laeborari ya petrus steyn 03.jpg|thumb|Laeborari ya Petrus Steyn ]] '''Laeborari ya Petrus Steyn''' (e fumanehang sekgutlong sa diterata tsa Kerk le Groenewald, [[Petrus Steyn]], 9640 ke setsi sa setjhaba masepaleng wa sebaka sa Nketoana. Laeborari ena e fana ka ditshebeletso tse fapaneng tsa sethaba, dibaka tsa dipatlisiso le phihlello ya inthanete. 42y321qfel1illpeqqyy9zyhm19utxs 38727 38726 2026-05-31T05:37:46Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38727 wikitext text/x-wiki [[File:Laeborari ya petrus steyn 03.jpg|thumb|Laeborari ya Petrus Steyn ]] '''Laeborari ya Petrus Steyn''' (e fumanehang sekgutlong sa diterata tsa Kerk le Groenewald, [[Petrus Steyn]], 9640 ke setsi sa setjhaba masepaleng wa sebaka sa Nketoana. Laeborari ena e fana ka ditshebeletso tse fapaneng tsa sethaba, dibaka tsa dipatlisiso le phihlello ya inthanete. lrimerfm8ed6x2o1io5uben3oc3oci2 Nalane ya Basotho 0 10534 38710 2026-05-30T19:15:02Z Kabelo.pitso 10520 Added a citation 38710 wikitext text/x-wiki Nalane ya Basotho e qala ka ho bopwa ha lefatshe le tsohle tsoe ho lona ke Mmopi. Ha Mmopi a qeta ho bopa batho, o ile a ikgethela hore hobe le motho ya bitswang '''Mantilatilane''', Mantilantilane enwa Mmopi ae ponahatsa ho yena ho batho, hore a tle a tsebe ho babollella hore Mmopi ke mang mme o entse eng?<ref name=":0">Ntsane Nosi, Lebotho la Khotso</ref> Jwale ka nako eo ha Mmantilatilane lefatsweng o tlaba le bana, mme wa etsa hala hore hobe le koduwa eo e ileng yaba kobuwanela, eo moraorao e ileng ya bitswa '''Kgodumodumo,''' mme koduwa ena e ile yaba bobe bo aparalang lefatshe lohle. Jwale hone honala moshanyana ya bitswang '''Sankatane''' ho tloha mothapong wa Mmantilatilane, ke yena ya tlileng hotla sebedisetswa ho hlaba Kgodumodumo, eo e ileng hore ae hlabe lehlakoreng wa lla Kgomo mme qetellong oa bolaya mme sechaba sa pholloha!.<ref name=":0" /> Ka morao ho Kgodumodumo, Mantilantilane o ile a eba le bana ba babedi, eleng '''Rantsho''' le '''Tsweo''', jwale ke hona mona ka batho bana re funanang sechaba sa mokoko o motsho le o mosweo. Hare theowa ka Rantsho, wena o ile a eba le mora ya bitswang Masilonyane, mme Masilonyane a eba le bara ba bararo eleng Tlotla, Tsitsanyane le Tsitsa. Jwale ke ha dichaba tsa mokoko o mosweu di qala ho ata ka mefuta ya tsona<ref name=":0" /> Motho ya bitswang Tlotla a tswala Moshanyana Sankatane, eo ya ileng hlaba Kgodumodumo. Mme moshayana Sankatane o bile le bana ba bararo, eleng Molora, Ramorwa wa pele, le Selemela. Selemela ke yena ya tswetseng mothapo wa '''Bafokeng''' le '''Batloung,''' Batloung ba Sekgwane!. Jwale motho enwa ya bitswang Selemela, mora wa hae ya moholo ke ya bitswang Napo, eleng Napo wa pele, mme Napo o bile le bara baba bedi, ya mohole eleng Ramorwa wa Bobedi le Setsete, Setsete a tswala Mmutla, Mmutla a tswala Phamole, eleng mothapo wa Bafokeng! wa ntlu ya bobedi wa motho o bitswang Napo.<ref name=":0" /> Napo ntlu ya hae e kgolo, ho tswa ho mora wa hae eleng Ramora wa Bobedi, o ile a tswala sekete wa pele, Sekete wa pele a tswala Phokeng wa pele, Phokeng a tswala Ramorwa wa boraro, Ramorwa wa boraro ke yena oe a ileng a tsamaya a tlala le lefatshe lena la lebatama la lehoratsatsi, ke moo ho ileng ha tsebahala hore Bafokeng ke batho batswang ''Ekgepeta/Kemit. Ramorwa wa boraro yaba o tswala Sekete wa bobedi, Sekete wa bobedi yena a tswala Sitli, Phokeng wa bobedi le Tlopo. Tlopo yena a tswala bara eleng Mari le Mmallane, yaba Mari o tswala bara ba bane, eleng Komane, Ntsikwe, Mangoje le Mangojane. Mme Chaba sa Bafokeng ke sona se tswalwang ke batho bana!''<ref name=":0" /> Ho kgutlela ho Ramorwa wa pela, ke yena sechaba sena sa Barwa se tswang ho yena. Mme ko lekola ko motho yane ya bitswang Melora, wena o tswetse Morolong, waba Morolong a tswala bara ba babedi, eleng Mosito mora e moholo le Noto moena wa hae, mme ho Noto ke moo ho hlaang '''Barolong.''' Jwale motho ya bitswang Mosito yena, o tswala Malope, Malope a tswala bana ba bararo e moholo e leng morwetsana ya bitswang Mohurutsi, ya hlahlamang ke Kwena, ebe hotla Mokgatla empa jwale ka setho ngwana morwetsana, ha ho kothwe o moholo ho bana ba bara, ke ka mokgwa o na ho tlathwe bana ba Malope e moholo ke Kwena, ebe Mokgatla ebe Mohorutsi. Ho Mohurutsi ke moo ho tlahang '''Bahurutsi'''. '''Bataung''' le '''Bakubung'''.<ref name=":0" /> Athe enwa wa bobedi ya bitswang Mokgatla, ola tswala batho bana, Makoro, Makoro a tswala Mohanwe, Mohanwe a tswala Mangole, Mangole a tswala Mohale le Tabane, Tabane o ile a nyala moradi wa Bafokeng ya bitswang Mmathulare, ba ileng batswala dichaba tsa diboko tse ngata ka ho fitisisa paleng ya chaba sena sa mokoko o Motsho. Mora wa bona ya moholo ke ya bitswang Mokolokolo/Diale, eo yena a tswalang '''Bapedi'''. Wa bobedi ya hlahlamang Mokolokolo/Diale ke Kgetsi, Kgetsi o tswala '''Makgolokwe,''' wa boraro ke Matsiboho wena o tswala '''Maphuthing''' ba fapanang le '''Baphuti.'''<ref name=":0" /> Baphuti ba hlaha ka bokone, mme bona ba tlile ba tsamaya le Moorosi a ba etetse pele, ba ileng ba bitswa hore ke maphetlamapolane, hobane ba phetlile tsela ya ho sheba bophirima ha bahlaha ka bokone, ba fihleleng pele ho dichaba tsa bo bona tse bitswang masisi (hore masisi ke ho bolela dichaba tsa bokone babo chabela tsene di baleha lerumo la [[Shaka]]). Moena wa motho ya bitswang Kgetsi, eleng Matsiboho ya tswetseng Maphuthing ke ya bitswang Kwadi, Kwadi o tswala '''Batlokwa,''' ka morao wa tla Mosia le Motlaisana ba tswalang <u>'''Basia''' ba anang Nkwe.</u><ref name=":0" /> Kwana mora wa Malope, mohlahlami wa Mohurutsi, o ile a tswala Kgwabo, Kgabo a tswala Masilo wa bobedi, Mosito, Ngato le Ngaketsi, Mme bobedi bona Ngato le Ngaketsi, ke bona ba tswalang chaba tsa '''Batswana,''' moo teng ho hlahang '''Banareng''' le '''Bahlaping.''' Mosito eleng mora wa Kwena, o tswetse Mochudi le Napo, Napo yena o tswala bara ba bane, eleng Motebang, Seema, Disema le Molapo. Mme Disema ke yena ya tswalang '''Bahlakwana,''' athi Molapo o tswala '''Makgwakgwa.''' Motebang yena o tswala Molemo, Molemo o tswala mafahla eleng Tsholwane le Tsholo ( mafahla ka Sesotho, lefahla le fihlang pele, le rewa lebitso la le fihlang morao). Jwale ya eba Tsholo le Tsholwane, jwala Tsholo a tswala Modibedi, Modibedi a tswala Tsotelo, mme ho Tsholo ho tlaha Bakwena ba ha Modibedi. Empa lapeng la Tsholo, ho ile ha etsahala hore mohatsae Mmakgiba ebe ha ebe le thari, hatlameha hore ho fumanwe letlalo la tshwene, ho tla etsetsa mohatsa Tsholo thari, mme ya batliwa jwale Mmakgiba a eba le bana eleng Kgiba le Kgamane, mme bona ba tswala '''Batsweneng,''' ba fapanang le Mafene.<ref name=":0" /> Mme motho ya bitswang Tsholwane yena o tswetse Kadi/Monaheng, mme Kadi o tswala Bakwena ba monaheng, wena o bile le malapa a mane, ntlung ya hae e kgulo o tswetse Ntsane, Ntsane a tswala Kgojane le Mokgaudi. Ntlung ya bobedi o tswetse Mokgeseng le Monyane, Mokgeseng yena o bile le malapa a mabedi, mme lapeng le leholo o tswetse Ratladi le Mabitle. Lapeng la Bobedi yaba o tswala Lebeko ya hlahlamang ke Ntai, mme Moena wa Mokgeseng eleng Monyane le yena o ne a nale malapa a mabedi, ho le leholo o tswetse Nkopane le Mohlomi, lapeng la bobedi o tswetse Makgetha, Makgetha a tswala Ramakgetheng, Ramakgetheng a tswala Lengotsana/ [https://en.wikipedia.org/wiki/%27Mantsopa?wprov=sfla1 'Mantsopa.] Jwale Monyane ntlung ya hae e kgolo o tswetse Mohlomi.<ref name=":0" /> Lapeng la boraro kela Monaheng, mme re fumana motho ya bitswang Motlohelwa, mme ho Motlohelwa o bile le malapa a mabedi, ho le leholo, o tswetse Maile le Mailane, yaba ntlung ya bobedi a tswala Sekake, Sekake ya tswalang Mpiti. Ntlung ya lapa la bone e bile bara ba bararo, e moholo ke Motlwang, ebe Mokotedi ya hlahlamang ke moena wa bona Modibedi. Motho ya bitswang Monyane, eleng mora wa Monaheng ya tswetseng Nkopane le Mohlomi, Mohlomi yena o bile le malapa a mangata, empa o qadile ka a mabedi, yena one a pela sebakeng sa Kalle le Ngodille, mme lapa la hae le le holo ke la Mmakgojane ya bileng le bana le yena le Mmadiepollo. Ka morao hore a be malapa ana a mabedi, ke moo ho thweng thomo ya lehodimong e ile ya motlela, moo ho thweng o ile a nkwa ke nonyana e kgolo ya ntsu, ho moisa lehodimong, hona moo lehodimong ke moo a ileng a fumana batho ba ileng bare ho yena sebaka seo a leng ho sona ke sebaka sa badimo, bare ka letsatsi leleng o tlaba morena e moholo lefatsheng, mme o tla theha sechaba, seo a tla tlamehang hose bosa ka toka, mme ke moo a filweng melao ya hore o tlatla a kena leetong, mme a pote lefatshe la mokoko o motsho, mme otla tswala bana, mme sebokong se seng le se seng ya nyale mohatsa mono, a tswale bana, mme bana bao a seke a batlosa se bakeng moo ba tswaletseng teng, ba tle ba tsebe ho hola ha meetlo ya dibaka tseo, mme chaba seo setla tloha se eba ngatananngwe! sa mokoko o motsho, mme Mohlomi hothwe o pethile seo ka mokgabane.<ref name=":0" /> Empa ha Mohlomi ha ase a menehana le mehlala, a kgutlela kalle/ngodilwe, ke moo ho ileng ha thwe ho yena a pote bokone bochabela teng ha a feta moo ngwana ya motswetseng lapeng moo a nyetseng motho ya bitswang Hlonamo nyana wa Bekontlo, a eketse kgomo tseo a nyetseng ka tsona, ke moo Mohlomi a ileng a nka mora wa hae ya bitswang Lepoqo yaba otla ka ena, mme ha fihla le yena [https://en.wikipedia.org/wiki/Menkhoaneng?wprov=sfla1 Menkhoaneng], ho ngwana wa rangwane wa hae Mokhachane a sena thari, fela a enale mohatsae Kgodu moradi wa Ntsukungane, ke moo a ileng are ho Mokhachane a mohodisetse ngwana eo, yaba Mokhachane a dumela empa ha a fitla ho mohatsae, ke ha a mmolella hore a keke a hodisa ngwana eo eseng wa hae, a sena thari, ke ha morena Mohlomi, a tlare ho bona, ha ka a hodisa ngwana enwena, o tlatla a ba le thari, ke moo baileng ba hodisa [[Moshoeshoe I|Lopoqo]], mme ka nako e seng kae Kgodu ke moo taba tsa hae di ileng tsa loka, mme a eba le mera ya hae wa pele ya bitswang Makgabane, wa latela Phushudi, ya eba Mohale, Lelosa jwalo jwalo.<ref name=":0" /> 0joxjrzvsjd24gkuzt352lc4q1syupa Ditokelo tsa LGBTQ naheng ya Lesotho 0 10535 38728 2026-05-31T10:19:14Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1323096632|LGBTQ rights in Lesotho]]" 38728 wikitext text/x-wiki   Batho ba ratanang le ba bong bo tshwanang, ba ratanang le ba bong bo fapaneng, ba fetolang bong, le ba ratang bong bo tshwanang (LGBTQ) [[Lesotho]] ba bone ntlafatso lekgolong la bo21 la lilemo, leha batho ba LGBTQ ba ntse ba tobana le diphephetso tsa molao tse sa kang tsa bonoa ke baahi bao e seng ba LGBTQ . Lesotho ha e ananele manyalo a batho ba bong bo tshwanang kapa manyalo a setjhaba . Kgethollo e thehilweng ho tshekamelo ya thobalano le boitsebiso ba bong mosebetsing e thibetswe ho tloha ka 2024. Batho ba LGBTQ ba tobane le ho kgeswa le ho kgethollwa setjhabeng Lesotho. Leha ho le jwalo, maikutlo mabapi le ditho tsa setjhaba sa LGBTQ a ntse a fetoha butle mme a ba le mamello le ho amohelana, ho ya ka mekgwa ya lefatshe ka bophara. Ka 2012, Lesotho e ile ya dumella bosodoma ka molao, mme ka la 18 Motsheanong 2013, mokoloko wa pele wa boikgantsho ba bosodoma o ile wa etsahala naheng eo. <ref name="parade1">"Small march is a big step for LGBTI in Lesotho". Archived from the original on 20 May 2016. Retrieved 9 December 2013.</ref> == Nalane == Bosodoma le dikamano tsa batho ba bong bo tshwanang di tlalehilwe Lesotho ka makgolo a dilemo. [[Basotho]] ba ne ba e-na le moetlo oa bahlankana ( boukontjhana kapa ka tsela e enngwe inkotshane, eo hape a tsejwang e le mosadi wa moshanyana ka Senyesemane) ba neng ba apara jwalo ka basadi, ba etsa mesebetsi ya basadi, jwalo ka ho pheha le ho kga metsi le ho kga patsi, mme ba ne ba etsa thobalano le banna ba bona ba baholo ( numa Ho phaella moo, ba ne ba sa dumellwa ho hodisa ditedu kapa ho ntsha peo. Ha ba se ba fihlile bonneng, kamano e ne e tla fela, mme moshemane le mosadi ba ne ba ka nka boukonTJhana ea hae haeba a ne a lakatsa joalo. Dikamano tsena, tse tsejWang hape e le "manyalo a ka" kaha Di ne Di tlWaelehile hara basebetsi ba merafong [[Afrika Borwa|Afrika BorWa]] ba boahelani, Di ile tsa tsWela pele ho fihlela Dilemong tsa bo-1970. Leha ho le joalo, ho ne ho tlWaelehile haholo bakeng sa numa ho ba le mosadi ya ratanang le batho ba bong bo fapaneng. Dikamano tsa basodoma le tsona di etsahetse ka mokgwa wa ''motsoalle'' . Lentswe lena le bolela tlamo e tiileng ya nako e telele pakeng tsa basadi ba babedi, ka maemo a fapaneng a kamano ya mmele. Ha nako e ntse e ya, motswalle dikamano di qadile ho nyamela Lesotho. Ka 1914, bahlanka ba mmuso ba bokolone ba ile ba leka ho emisa mekhoa ena, empa ha baa ka ba atleha. Ka 1941, boukontjhana dikamano, ho apara seaparo sa sefapano phatlalatsa le mekete ea lenyalo la batho ba bong bo tshwanang e ne e le ntho e tlwaelehileng Lesotho le setjhabeng sa Basotho Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, dilemong tsa morao tjena, ba boholong ba lekile ho thibela le ho thibela dipuisano ka taba ena. Matsatsing ana, ho na le ho latola ho atileng hore mekhoa ena e kile ya etsahala, mme banna ba Basotho ba na le botumo bo matla ba "bonna" moo boitšoaro bo bobe ba batho ba bong bo fapaneng bo ketekoang haholo. <ref>WALKER, Liz and REID, Graeme, ''Men Behaving Differently''. Juta and Company Ltd, 2005</ref> == Melao mabapi le diketso tsa thobalano tsa batho ba bong bo tshwanang == Ka 2012, mesebetsi ya banna ba bong bo tshwanang e ile ya dumellwa ka molao Lesotho. <ref name="ILGA">https://ilga.org/wp-content/uploads/2024/02/02_ILGA_State_Sponsored_Homophobia_2016_ENG_WEB_150516.pdf</ref> Mesebetsi ea banna ba bong bo tshwanang e ne e se molaong Lesotho pele e le tlolo ea molao e tlwaelehileng, empa e ne e sa qobelloa. Mesebetsi ea basali ea thobalano ea bong bo tšoanang ha e e-so ka e thibelwa. <ref name="Matrix" /> == Ho ananela dikamano tsa batho ba bong bo tshwanang == Tlasa ''Molao wa Lenyalo wa Nomoro ya 10 wa selemo sa 1974'' le molao wa setso wa Lesotho, lenyalo le dumellwa feela bakeng sa banyalani ba bong bo fapaneng. <ref name="Matrix">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20170810015205/http://lib.ohchr.org/HRBodies/UPR/Documents/Session8/LS/MSG_UPR_LSO_S08_2010_MatrixSupportGroup.pdf ""Human Rights Violations in Lesotho", excerpt written by Motebo Ntabe, graduate of legal studies at the National University of Lesotho, submitted by the Matrix Support Group for the 2010 Universal Periodic Review of Lesotho, reprinted on the website of the United Nations High Commissioner for Human Rights"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Archived from [http://lib.ohchr.org/HRBodies/UPR/Documents/Session8/LS/MSG_UPR_LSO_S08_2010_MatrixSupportGroup.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 10 August 2017<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">25 December</span> 2012</span>.</cite></ref> == Ditshireletso tsa khethollo == ''Molao oa Basebetsi oa 2024'' o thibela khethollo e thehilweng ho tshekamelo ea thobalano . O boetse o re "tlhekefetso le tlhekefetso tse thehilweng ho bong sebakeng sa mosebetsi" li bolela pefo le tlhekefetso, ho kenyeletswa tlhekefetso ya thobalano, e lebisitsweng ho basebetsi, batho ba kwetlisoang, ba lekoa kapa ba khomaretsoeng; bakopi ba mosebetsi; batsamaisi le batsamaisi; bareki le bareki, bafepedi kapa borakonteraka ba bang ba mokga oa boraro ka lebaka la bong ba bona, bong kapa boitsebiso ba bong kapa bo amang batho ba bong bo itseng, bong kapa boitsebiso ba bong ka mokgwa o sa lekanang. Karolo ea 127(4) ya ''Molao wa Tshireletso le Boiketlo ba Bana wa 2011'' e re "Ha ho ngoana ea ka khetholloang ka leeme ho latela morabe, bong, bong, morabe kapa tshimoloho ea setjhaba, mmala, tshekamelo ea thobalano, bodumedi, letsoalo, tumelo, setso, puo, tsoalo kapa boemo ba moruo oa sechaba khethong ea lenaneo la phetisetso, tshebetso kapa khetho mme bana bohle ba tla ba le phihlello e lekanang ea dikgetho tsa phetisetso." Ho tloha ka 2013, ''Melawana ya Tlaleho ea Mokitlane'' e bolela hore tlhahisoleseding ya mokitlane e amanang le tshekamelo ea thobalano e kanna ea se be teng direkotong tsa lefapha la mekitlane, ntle le haeba tlhahisoleseding e jwalo e ipaka ho tswa rekotong ea boemo ba lenyalo la moreki le lenaneng la litho tsa lelapa. == Ho inkela le ho ba motswadi == ''Molao wa Boiketlo le Tshireletso ya Bana wa 2011'' o laola ho adoptha bana Lesotho. Tlasa molao ona, ke banyalani ba bong bo fapaneng feela ba ka adopthang ngoana hammoho. Banna ba masoha le banyalani ba bong bo tshwanang ha baa lumelloa ho adoptha. == Boitsebiso ba bong le tlhahiso == ''Molao wa Dikarete tsa Boitsebiso tsa Naha wa 9 wa 2011'' o hlalosa melawana ya dikarete tsa boitsebiso tsa naha Lesotho. Karolo ya 8(1) e re: "Motsamaisi o tla nka mehato e utloahalang e sebetsang ho netefatsa hore tlhahisoleseding ea botho e kenngweng ho Register e feletse, e nepahetse ebile e ntjhafaditswe moo ho hlokahalang". Karolo ena e ka hlalosoa e le e lumellang batho ba fetolang bong ho fetola bong ba bona ba molao litokomaneng tsa bona tsa boitsebiso. === Kgethollo setjhabeng === Ka ho tshwanang le linaheng tse ling [[Borwa ba Afrika|tsa Afrika Borwa]], litlaleho tsa kgethollo, ho lahloa ke malapa, pefo le tlhekefetso kgahlanong le batho ba LGBTQ ha se lintho tse sa tlwaelehang. [[Basotho|Basotho ba]] LGBTQ ba ka nna ba tobana le khethollo mesebetsing, phihlellong ya tlhokomelo ea bophelo bo botle, matlong, phihlellong ya thuto le libakeng tse ling. Ka hona, batho ba bangata ba LGBTQ ba phela maphelo a sephiri mme ba pata tshekamelo ya bona ea thobalano. Ho phaella moo, ba kotsing e kgolo ea tšoaetso ea HIV/AIDS (Lesotho e na le tshwaetso ea bobedi e phahameng ka ho fetisisa ea HIV lefatsheng, mme ho tlalehwa hore ke 25% ea baahi ba Basotho ba tshwaelitsweng). Batshehetsi ba LGBTQ ba qadile ho ikopanya le batho ba nang le HIV, le ho fana ka maano a thibelo. <ref>"Gay Life in Lesotho". ''www.globalgayz.com''.</ref> === Boiketlo === Ka la 18 Motsheanong 2013, mokoloko oa pele oa boikgohomoso ba basodoma o etsahetse naheng. O ne o tšoaretsoe bohareng ba toropo ea [[Maseru]] 'me o hlophisitsoe ke Matrix Support Group. Ho ea ka bahlophisi, ketsahalo ena e bile katleho e kgolo, mme balaodi ba ne ba tšehetsa ba bile ba fana ka mothusi bakeng sa barupeluoa. Sehlopha sa Tšehetso sa Matrix ke mokhatlo o ikemetseng oa LGBTQ. O ikitlaelletsa "ho aha tikoloho eo batho ba LGBTQ ba ka hlalosang litokelo tsa bona tsa botho ka bolokolohi, le ho kenya letsoho ntlafatsong ea setjhaba, ya dipolotiki le ea moruo ea Lesotho". <ref>[http://genderlinks.org.za/casestudies/matrix-support-group-2014-05-12/ MATRIX SUPPORT GROUP]</ref> E thehilwe ka 2009 mme ea ngodiswa ka botlalo le balaoli selemong se latelang. === Tlaleho ya Lefapha la Naha la United States ya 2016 === Ditlaleho tsa Naha tsa Lefapha la Naha la Amerika mabapi le Mekhoa ya Ditokelo tsa Botho bakeng sa 2016 li boletse hore: <blockquote>'''Diketso tsa Pefo, Khethollo, le Ditlhaselo tse Ding tse Thehileeng ho Maikutlo a Thobalano le Boitsebiso ba Bong''' Molao o ne o thibela likamano tsa thobalano tse lumellanang pakeng tsa banna, empa balaoli ha baa ka ba o qobella. Molao ha o bue ka thobalano e lumellanang pakeng tsa basali. Batho ba ratanang le basali, ba ratanang le banna, ba ratanang le banna ba bong bo fapaneng, ba fetolang bong, le ba ratanang le banna ba bong bo fapaneng (LGBTI) ba ile ba tobana le khethollo sechabeng le ho se tsotelle ha semmuso khethollo ena. Lihlopha tsa litokelo tsa LGBTI li ile tsa tletleba ka khethollo mabapi le phihlello ea tlhokomelo ea bophelo bo botle le ho nka karolo mesebetsing ea bolumeli. Molao o thibela khethollo e bakoang ke thobalano; ha o thibele ka ho hlaka khethollo khahlanong le LGBTI. Matrix, sehlopha sa babuelli le tshehetso sa LGBTI, se ne se se na litlaleho tsa kgethollo ea mosebetsi ho litho tsa sona. Likamano tsa thobalano tsa batho ba bong bo tshwanang li ne li thibetsoe setjhabeng mme li sa buisanoe phatlalatsa. Leha ho ne ho se na litlhaselo tse tlalehiloeng, batho ba LGBTI hangata ba ne ba sa tlalehe liketsahalo tsa pefo ka lebaka la ho tšaba sekhobo. Matrix e ne e sebetsa ka bolokolohi mme e na le litho diterekeng tsohle tse 10. E tlalehile hore e na le kamano e ntle ea ts'ebetso le LMPS . Mohlala, ka Tšitoe 2015 banababo mosadi ya itsebahatsang e le lesbiene ba ile ba mo qobella ho tsoa lapeng ha hae ha ba fumana boitsebiso ba hae ba thobalano. O ile a isa taba ena mapoleseng, a ileng a kenella, mme barababo rōna ba mo lumella ho khutlela hae. Matrix e ile ya kopanela ho fihlelleng sethhaba ka ho shebella difilimi, mananeo a seea-le-moea, dikopano tsa sechaba le mecha ea litaba ea setjhaba. Ka la 21 Mots'eanong, Matrix e hlophisitse leeto la boraro la Letsatsi la Matjhaba Khahlanong le Homophobia le Transphobia . Batho ba ka bang 200, haholo-holo ba lelapa le metswalle ya batho ba LGBTI, ba ile ba tsamaea ka khotso ntle le kotsi ho tloha Lakeside (mathōkong a toropo) ho ea Central Park Maseru. Baemeli ba Matrix ba hlokometse hore mapolesa a neng a felehetsa leeto a ne a tshehetsa ka kakaretso, e leng seo ba ileng ba se amahanya le boiteko ba pele ba Matrix ba ho fihlela batho ho LMPS. Matrix ka likhoeli tse 'maloa e ne e boetse e e-na le papatso ea elektroniki ea papatso bohareng ba Maseru e tshehetsang litokelo tsa LGBTI. Ha a bua le boraditaba ka Phuptjane kamora Seboka se Phahameng sa Maemo a hodimo sa Seboka se Akaretsang sa UN mabapi le HIV/AIDS, Motlatsi wa Tonakgolo Mothetjoa Metsing o itse mmuso o tla shebana le ho tlosa dikamano tsa batho ba bong bo tshwanang bo tlolong molao ho thibela ho ata ha HIV. Ena e ne e le phatlalatso ya pele e entsweng ke mohlanka wa mmuso ya maemong a hodimo ka taba ena.</blockquote> == Tafole ya kakaretso == {| class="wikitable" |Ketso ea thobalano ea batho ba bong bo tšoanang e molaong |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 2012) |- | Lilemo tse lekanang tsa tumello (18) |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 2012) |- | Melao e khahlanong le khethollo mesebetsing feela |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 2024) |- | Melao e khahlanong le khethollo phanong ea thepa le lits'ebeletso |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Melao e khahlanong le khethollo libakeng tse ling kaofela (ho kenyeletsoa le khethollo e sa tobang le puo ea lehloeo) |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Likamano tsa sechaba tsa batho ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Manyalo a batho ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Kananelo ea banyalani ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Ho nkeloa ngoana oa lenyalong la bobeli ke banyalani ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Ho adoptha bana ba bong bo tšoanang ke banyalani ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Batho ba LGBTQ ba lumelloa ho sebeletsa phatlalatsa sesoleng |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Tokelo ea ho fetola bong ba molao |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 1975) |- | Ho itsebahatsa bong |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Kamohelo ea molao ea bong bo seng ba binary |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Phihlello ea IVF bakeng sa basodoma |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Ho nkela banyalani ba banna ba ratanang le basodoma sebaka sa khoebo |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Batho ba nang le bokooa ba thobalano ba lumelloa ho fana ka mali |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |} == Bona hape ==   * Ditokelo tsa botho Lesotho * ditokelo tsa LGBTQ Afrika == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] jp4crifds5wprw8c1yok0gsuupa55xt 38729 38728 2026-05-31T10:36:04Z Nakengtsapoho 11385 ke hodisa leqhephe 38729 wikitext text/x-wiki   Batho ba ratanang le ba bong bo tshwanang, ba ratanang le ba bong bo fapaneng, ba fetolang bong, le ba ratang bong bo tshwanang (LGBTQ) [[Lesotho]] ba bone ntlafatso lekgolong la bo 21 la dilemo, leha batho ba LGBTQ ba ntse ba tobana le diphephetso tsa molao tse sa kang tsa bonoa ke baahi bao e seng ba LGBTQ . Lesotho ha e ananele manyalo a batho ba bong bo tshwanang kapa manyalo a setjhaba . Kgethollo e thehilweng ho tshekamelo ya thobalano le boitsebiso ba bong mosebetsing e thibetswe ho tloha ka 2024. Batho ba LGBTQ ba tobane le ho kgeswa le ho kgethollwa setjhabeng Lesotho. Leha ho le jwalo, maikutlo mabapi le ditho tsa setjhaba sa LGBTQ a ntse a fetoha butle mme a ba le mamello le ho amohelana, ho ya ka mekgwa ya lefatshe ka bophara. Ka 2012, Lesotho e ile ya dumella bosodoma ka molao, mme ka la 18 Motsheanong 2013, mokoloko wa pele wa boikgantsho ba bosodoma o ile wa etsahala naheng eo. <ref name="parade1">"Small march is a big step for LGBTI in Lesotho". Archived from the original on 20 May 2016. Retrieved 9 December 2013.</ref> == Nalane == Bosodoma le dikamano tsa batho ba bong bo tshwanang di tlalehilwe Lesotho ka makgolo a dilemo. [[Basotho]] ba ne ba e-na le moetlo oa bahlankana ( boukontjhana kapa ka tsela e enngwe inkotshane, eo hape a tsejwang e le mosadi wa moshanyana ka Senyesemane) ba neng ba apara jwalo ka basadi, ba etsa mesebetsi ya basadi, jwalo ka ho pheha le ho kga metsi le ho kga patsi, mme ba ne ba etsa thobalano le banna ba bona ba baholo ( numa Ho phaella moo, ba ne ba sa dumellwa ho hodisa ditedu kapa ho ntsha peo. Ha ba se ba fihlile bonneng, kamano e ne e tla fela, mme moshemane le mosadi ba ne ba ka nka boukontjhana ya hae haeba a ne a lakatsa joalo. Dikamano tsena, tse tsejwang hape e le "manyalo a ka" kaha di ne di tlwaelehile hara basebetsi ba merafong [[Afrika Borwa]] ba boahelani, Di ile tsa tsWela pele ho fihlela Dilemong tsa bo-1970. Leha ho le joalo, ho ne ho tlWaelehile haholo bakeng sa numa ho ba le mosadi ya ratanang le batho ba bong bo fapaneng. Dikamano tsa basodoma le tsona di etsahetse ka mokgwa wa ''motswalle'' . Lentswe lena le bolela tlamo e tiileng ya nako e telele pakeng tsa basadi ba babedi, ka maemo a fapaneng a kamano ya mmele. Ha nako e ntse e ya, motswalle dikamano di qadile ho nyamela Lesotho. Ka 1914, bahlanka ba mmuso ba bokolone ba ile ba leka ho emisa mekhoa ena, empa ha baa ka ba atleha. Ka 1941, boukontjhana dikamano, ho apara seaparo sa sefapano phatlalatsa le mekete ea lenyalo la batho ba bong bo tshwanang e ne e le ntho e tlwaelehileng Lesotho le setjhabeng sa Basotho Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, dilemong tsa morao tjena, ba boholong ba lekile ho thibela le ho thibela dipuisano ka taba ena. Matsatsing ana, ho na le ho latola ho atileng hore mekhoa ena e kile ya etsahala, mme banna ba Basotho ba na le botumo bo matla ba "bonna" moo boitshwaro bo bobe ba batho ba bong bo fapaneng bo ketekoang haholo. <ref>WALKER, Liz and REID, Graeme, ''Men Behaving Differently''. Juta and Company Ltd, 2005</ref> == Melao mabapi le diketso tsa thobalano tsa batho ba bong bo tshwanang == Ka 2012, mesebetsi ya banna ba bong bo tshwanang e ile ya dumellwa ka molao Lesotho. <ref name="ILGA">https://ilga.org/wp-content/uploads/2024/02/02_ILGA_State_Sponsored_Homophobia_2016_ENG_WEB_150516.pdf</ref> Mesebetsi ya banna ba bong bo tshwanang e ne e se molaong Lesotho pele e le tlolo ya molao e tlwaelehileng, empa e ne e sa qobelloa. Mesebetsi ea basali ea thobalano ea bong bo tšoanang ha e e-so ka e thibelwa. <ref name="Matrix" /> == Ho ananela dikamano tsa batho ba bong bo tshwanang == Tlasa ''Molao wa Lenyalo wa Nomoro ya 10 wa selemo sa 1974'' le molao wa setso wa Lesotho, lenyalo le dumellwa feela bakeng sa banyalani ba bong bo fapaneng. <ref name="Matrix">{{Cite web}}</ref> == Ditshireletso tsa khethollo == ''Molao oa Basebetsi oa 2024'' o thibela khethollo e thehilweng ho tshekamelo ea thobalano . O boetse o re "tlhekefetso le tlhekefetso tse thehilweng ho bong sebakeng sa mosebetsi" li bolela pefo le tlhekefetso, ho kenyeletswa tlhekefetso ya thobalano, e lebisitsweng ho basebetsi, batho ba kwetlisoang, ba lekoa kapa ba khomaretsoeng; bakopi ba mosebetsi; batsamaisi le batsamaisi; bareki le bareki, bafepedi kapa borakonteraka ba bang ba mokga oa boraro ka lebaka la bong ba bona, bong kapa boitsebiso ba bong kapa bo amang batho ba bong bo itseng, bong kapa boitsebiso ba bong ka mokgwa o sa lekanang. Karolo ea 127(4) ya ''Molao wa Tshireletso le Boiketlo ba Bana wa 2011'' e re "Ha ho ngoana ea ka khetholloang ka leeme ho latela morabe, bong, bong, morabe kapa tshimoloho ea setjhaba, mmala, tshekamelo ea thobalano, bodumedi, letsoalo, tumelo, setso, puo, tsoalo kapa boemo ba moruo oa sechaba khethong ea lenaneo la phetisetso, tshebetso kapa khetho mme bana bohle ba tla ba le phihlello e lekanang ea dikgetho tsa phetisetso." Ho tloha ka 2013, ''Melawana ya Tlaleho ea Mokitlane'' e bolela hore tlhahisoleseding ya mokitlane e amanang le tshekamelo ea thobalano e kanna ea se be teng direkotong tsa lefapha la mekitlane, ntle le haeba tlhahisoleseding e jwalo e ipaka ho tswa rekotong ea boemo ba lenyalo la moreki le lenaneng la litho tsa lelapa. == Ho inkela le ho ba motswadi == ''Molao wa Boiketlo le Tshireletso ya Bana wa 2011'' o laola ho adoptha bana Lesotho. Tlasa molao ona, ke banyalani ba bong bo fapaneng feela ba ka adopthang ngoana hammoho. Banna ba masoha le banyalani ba bong bo tshwanang ha baa lumelloa ho adoptha. == Boitsebiso ba bong le tlhahiso == ''Molao wa Dikarete tsa Boitsebiso tsa Naha wa 9 wa 2011'' o hlalosa melawana ya dikarete tsa boitsebiso tsa naha Lesotho. Karolo ya 8(1) e re: "Motsamaisi o tla nka mehato e utloahalang e sebetsang ho netefatsa hore tlhahisoleseding ea botho e kenngweng ho Register e feletse, e nepahetse ebile e ntjhafaditswe moo ho hlokahalang". Karolo ena e ka hlalosoa e le e lumellang batho ba fetolang bong ho fetola bong ba bona ba molao litokomaneng tsa bona tsa boitsebiso. === Kgethollo setjhabeng === Ka ho tshwanang le linaheng tse ling [[Borwa ba Afrika|tsa Afrika Borwa]], litlaleho tsa kgethollo, ho lahloa ke malapa, pefo le tlhekefetso kgahlanong le batho ba LGBTQ ha se lintho tse sa tlwaelehang. [[Basotho|Basotho ba]] LGBTQ ba ka nna ba tobana le khethollo mesebetsing, phihlellong ya tlhokomelo ea bophelo bo botle, matlong, phihlellong ya thuto le libakeng tse ling. Ka hona, batho ba bangata ba LGBTQ ba phela maphelo a sephiri mme ba pata tshekamelo ya bona ea thobalano. Ho phaella moo, ba kotsing e kgolo ea tšoaetso ea HIV/AIDS (Lesotho e na le tshwaetso ea bobedi e phahameng ka ho fetisisa ea HIV lefatsheng, mme ho tlalehwa hore ke 25% ea baahi ba Basotho ba tshwaelitsweng). Batshehetsi ba LGBTQ ba qadile ho ikopanya le batho ba nang le HIV, le ho fana ka maano a thibelo. <ref>"Gay Life in Lesotho". ''www.globalgayz.com''.</ref> === Boiketlo === Ka la 18 Motsheanong 2013, mokoloko oa pele oa boikgohomoso ba basodoma o etsahetse naheng. O ne o tšoaretsoe bohareng ba toropo ea [[Maseru]] 'me o hlophisitsoe ke Matrix Support Group. Ho ea ka bahlophisi, ketsahalo ena e bile katleho e kgolo, mme balaodi ba ne ba tšehetsa ba bile ba fana ka mothusi bakeng sa barupeluoa. Sehlopha sa Tšehetso sa Matrix ke mokhatlo o ikemetseng oa LGBTQ. O ikitlaelletsa "ho aha tikoloho eo batho ba LGBTQ ba ka hlalosang litokelo tsa bona tsa botho ka bolokolohi, le ho kenya letsoho ntlafatsong ea setjhaba, ya dipolotiki le ea moruo ea Lesotho". <ref>[http://genderlinks.org.za/casestudies/matrix-support-group-2014-05-12/ MATRIX SUPPORT GROUP]</ref> E thehilwe ka 2009 mme ea ngodiswa ka botlalo le balaoli selemong se latelang. === Tlaleho ya Lefapha la Naha la United States ya 2016 === Ditlaleho tsa Naha tsa Lefapha la Naha la Amerika mabapi le Mekhoa ya Ditokelo tsa Botho bakeng sa 2016 li boletse hore: <blockquote>'''Diketso tsa Pefo, Khethollo, le Ditlhaselo tse Ding tse Thehileeng ho Maikutlo a Thobalano le Boitsebiso ba Bong''' Molao o ne o thibela likamano tsa thobalano tse lumellanang pakeng tsa banna, empa balaoli ha baa ka ba o qobella. Molao ha o bue ka thobalano e lumellanang pakeng tsa basali. Batho ba ratanang le basali, ba ratanang le banna, ba ratanang le banna ba bong bo fapaneng, ba fetolang bong, le ba ratanang le banna ba bong bo fapaneng (LGBTI) ba ile ba tobana le khethollo sechabeng le ho se tsotelle ha semmuso khethollo ena. Lihlopha tsa litokelo tsa LGBTI li ile tsa tletleba ka khethollo mabapi le phihlello ea tlhokomelo ea bophelo bo botle le ho nka karolo mesebetsing ea bolumeli. Molao o thibela khethollo e bakoang ke thobalano; ha o thibele ka ho hlaka khethollo khahlanong le LGBTI. Matrix, sehlopha sa babuelli le tshehetso sa LGBTI, se ne se se na litlaleho tsa kgethollo ea mosebetsi ho litho tsa sona. Likamano tsa thobalano tsa batho ba bong bo tshwanang li ne li thibetsoe setjhabeng mme li sa buisanoe phatlalatsa. Leha ho ne ho se na litlhaselo tse tlalehiloeng, batho ba LGBTI hangata ba ne ba sa tlalehe liketsahalo tsa pefo ka lebaka la ho tšaba sekhobo. Matrix e ne e sebetsa ka bolokolohi mme e na le litho diterekeng tsohle tse 10. E tlalehile hore e na le kamano e ntle ea ts'ebetso le LMPS . Mohlala, ka Tšitoe 2015 banababo mosadi ya itsebahatsang e le lesbiene ba ile ba mo qobella ho tsoa lapeng ha hae ha ba fumana boitsebiso ba hae ba thobalano. O ile a isa taba ena mapoleseng, a ileng a kenella, mme barababo rōna ba mo lumella ho khutlela hae. Matrix e ile ya kopanela ho fihlelleng sethhaba ka ho shebella difilimi, mananeo a seea-le-moea, dikopano tsa sechaba le mecha ea litaba ea setjhaba. Ka la 21 Mots'eanong, Matrix e hlophisitse leeto la boraro la Letsatsi la Matjhaba Khahlanong le Homophobia le Transphobia . Batho ba ka bang 200, haholo-holo ba lelapa le metswalle ya batho ba LGBTI, ba ile ba tsamaea ka khotso ntle le kotsi ho tloha Lakeside (mathōkong a toropo) ho ea Central Park Maseru. Baemeli ba Matrix ba hlokometse hore mapolesa a neng a felehetsa leeto a ne a tshehetsa ka kakaretso, e leng seo ba ileng ba se amahanya le boiteko ba pele ba Matrix ba ho fihlela batho ho LMPS. Matrix ka likhoeli tse 'maloa e ne e boetse e e-na le papatso ea elektroniki ea papatso bohareng ba Maseru e tshehetsang litokelo tsa LGBTI. Ha a bua le boraditaba ka Phuptjane kamora Seboka se Phahameng sa Maemo a hodimo sa Seboka se Akaretsang sa UN mabapi le HIV/AIDS, Motlatsi wa Tonakgolo Mothetjoa Metsing o itse mmuso o tla shebana le ho tlosa dikamano tsa batho ba bong bo tshwanang bo tlolong molao ho thibela ho ata ha HIV. Ena e ne e le phatlalatso ya pele e entsweng ke mohlanka wa mmuso ya maemong a hodimo ka taba ena.</blockquote> == Tafole ya kakaretso == {| class="wikitable" |Ketso ea thobalano ea batho ba bong bo tšoanang e molaong |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 2012) |- | Lilemo tse lekanang tsa tumello (18) |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 2012) |- | Melao e khahlanong le khethollo mesebetsing feela |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 2024) |- | Melao e khahlanong le khethollo phanong ea thepa le lits'ebeletso |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Melao e khahlanong le khethollo libakeng tse ling kaofela (ho kenyeletsoa le khethollo e sa tobang le puo ea lehloeo) |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Likamano tsa sechaba tsa batho ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Manyalo a batho ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Kananelo ea banyalani ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Ho nkeloa ngoana oa lenyalong la bobeli ke banyalani ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Ho adoptha bana ba bong bo tšoanang ke banyalani ba bong bo tšoanang |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Batho ba LGBTQ ba lumelloa ho sebeletsa phatlalatsa sesoleng |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Tokelo ea ho fetola bong ba molao |[[File:Yes_check.svg|15x15px|Yes]] (Ho tloha ka 1975) |- | Ho itsebahatsa bong |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Kamohelo ea molao ea bong bo seng ba binary |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Phihlello ea IVF bakeng sa basodoma |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Ho nkela banyalani ba banna ba ratanang le basodoma sebaka sa khoebo |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |- | Batho ba nang le bokooa ba thobalano ba lumelloa ho fana ka mali |[[File:X_mark.svg|17x17px|No]] |} == Bona hape ==   * Ditokelo tsa botho Lesotho * ditokelo tsa LGBTQ Afrika == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] fjq72tfrph0ma38b3sx0vf1rp83i4id Mmasepala wa Setereke wa Inkwanca 0 10536 38730 2026-05-31T10:46:41Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1311643511|Inkwanca Local Municipality]]" 38730 wikitext text/x-wiki {| class="infobox ib-settlement vcard" ! colspan="2" class="infobox-above" |<div class="fn org">Inkwanca</div> |- | colspan="2" class="infobox-subheader" |<div class="category">[[Local municipality (South Africa)|Former local municipality]]</div> |- class="mergedtoprow" | colspan="2" class="infobox-full-data maptable" |<templatestyles src="Infobox settlement/columns/styles.css" /> <div class="ib-settlement-cols"> <div class="ib-settlement-cols-row"><div class="ib-settlement-cols-cell">[[File:Inkwanca_CoA.png|139x139px|Official seal of Inkwanca]]<div class="ib-settlement-caption-link">Seal</div></div></div></div> |- class="mergedtoprow" | colspan="2" class="infobox-full-data" |[[File:Map_of_the_Eastern_Cape_with_Inkwanca_highlighted.svg|250x250px|Location in the [[Eastern Cape]]]]<div class="ib-settlement-caption">Location in the [[Kapa Botjhabela|Eastern Cape]]</div> |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Country | class="infobox-data" |[[Afrika Borwa|South Africa]] |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |Province | class="infobox-data" |[[Kapa Botjhabela|Eastern Cape]] |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |District | class="infobox-data" |Chris Hani |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Seat | class="infobox-data" |Molteno |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |Wards | class="infobox-data" |4 |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Government<div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Type | class="infobox-data" |Municipal council |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Mayor | class="infobox-data" |Mtandazo Qhaqmangwana |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Area<div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |<div style="white-space:nowrap;">&nbsp;•&nbsp;Total</div> | class="infobox-data" |3,584&nbsp;km<sup>2</sup> (1,384&nbsp;sq&nbsp;mi) |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Population<div class="ib-settlement-fn"><span class="nowrap">&nbsp;</span>(2011)</div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |<div style="white-space:nowrap;">&nbsp;•&nbsp;Total</div> | class="infobox-data" |21,971 |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Density | class="infobox-data" |6.130/km<sup>2</sup> (15.88/sq&nbsp;mi) |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Racial makeup <templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">(2011)</span><div class="ib-settlement-fn"><ref name="muni_population" /></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">Black African</span> | class="infobox-data" |89.1% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Coloureds|Coloured]]</span> | class="infobox-data" |4.1% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">Indian/Asian</span> | class="infobox-data" |0.2% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">White</span> | class="infobox-data" |6.2% |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |First languages <templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">(2011)</span><div class="ib-settlement-fn"><ref name="muni_population" /></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Seqhosa|Xhosa]]</span> | class="infobox-data" |85.8% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Seburu|Afrikaans]]</span> | class="infobox-data" |8.3% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Senyesemane|English]]</span> | class="infobox-data" |3.5% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">Other</span> | class="infobox-data" |2.4% |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Time zone | class="infobox-data" |UTC+2 (SAST) |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Municipal&nbsp;code | class="infobox-data" |EC133 |} '''Mmasepala wa Sebaka sa Inkwanca''' e ne e le mmasepala wa lehae o etsang karolo ya Mmasepala wa Setereke sa Chris Hani profenseng ya [[Kapa Botjhabela]] ya [[Afrika Borwa]] . Inkwanca ke lebitso la [[Seqhosa|seXhosa]] le bolelang serame. Sebaka sa mmasepala ke sebaka se batang ka ho fetisisa naheng mme dithempereichara tse tlase ka ho fetisisa di tlalehwa sebakeng seo selemo le selemo. <ref>[http://www.salanguages.com/munnames.htm South African Languages - Place names]</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima . == Jeokrafi == Masepala o akaretsa sebaka sa 3,584 square kilometres (1,384 sekwere mi) Lithabeng tsa Stormberg, 200 kilometres (120 mi) leboea-bophirima ho [[East London]] . E ipapisitse le Masepala wa Lehae wa Gariep ka leboya, Masepala wa Lehae wa Maletswai ka leboya-botjhabela, Masepala wa Lehae wa Emalahleni ka botjhabela, Masepala wa Lehae wa Lukhanji ka borwa-botjhabela le Masepala wa Lehae wa Tsolwana ka borwa-botjhabela. Ho ya ka palo ya batho ya selemo sa 2011, baahi ba masepala e ne e le batho ba 21,971 malapeng a 6,228. 89.1% ya baahi ba itlhalositse e le " Maafrika a Matsho ", 6.2% e le " Makgowa " mme 4.1% e le " [[Coloureds|Mabala]] ". 85.8% ba bua [[Seqhosa|Sexhosa]] e le puo ya bona ya pele, 8.3% ba bua [[Seburu|Seafrikanse]] mme 3.5% ba bua Senyesemane. Ditoropo tse pedi tsa masepala ke Molteno (batho ba 11,553) le Sterkstroom (batho ba 7,165). == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse supileng tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a mane a kgethilweng ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse nne, ha a mararo a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. === Dikgetho tsa selemo sa 2011 === Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokga wa African National Congress (ANC) o hapile ka boholo ba ditulo tse hlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Results Summary – All Ballots: Inkwanca" (PDF).</ref> <ref>"Seat Calculation Detail: Inkwanca" ''(PDF).''</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 5,214 | 5,276 | 10,490 | 76.2 | 4 | 1 | 5 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 955 | 907 | 1,862 | 13.5 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 708 | 667 | 1,375 | 10.0 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | – | 33 | 33 | 0.2 | – | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''6,877''' | '''6,883''' | '''13,760''' | '''100.0''' | '''4''' | '''3''' | '''7''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 114 | 108 | 222 |} Ka la 11 Lwetse selemong sa 2014 lekgotla la masepala la Inkwanca le ile la qhalwa, mme dikgetho tse ntjha tsa tshwarwa ka la 26 Pudungwana. African National Congress (ANC) e ile ya boela ya hapa boholo ba ditulo tse hlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 4,192 | 4,166 | 8,358 | 63.3 | 3 | 2 | 5 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 1,125 | 1,127 | 2,252 | 17.1 | 1 | 0 | 1 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 1,117 | 1,117 | 2,234 | 16.9 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|African Independent Congress}} | 172 | 188 | 360 | 2.7 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''6,606''' | '''6,598''' | '''13,204''' | '''100.0''' | '''4''' | '''3''' | '''7''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 130 | 146 | 276 |} 854p27j2z5ep1r38qpl9ht73hh9vthr 38733 38730 2026-05-31T11:17:05Z Nakengtsapoho 11385 38733 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Inkwanca''' e ne e le mmasepala wa lehae o etsang karolo ya Mmasepala wa Setereke sa Chris Hani profenseng ya [[Kapa Botjhabela]] ya [[Afrika Borwa]] . Inkwanca ke lebitso la [[Seqhosa|seXhosa]] le bolelang serame. Sebaka sa mmasepala ke sebaka se batang ka ho fetisisa naheng mme dithempereichara tse tlase ka ho fetisisa di tlalehwa sebakeng seo selemo le selemo. <ref>[http://www.salanguages.com/munnames.htm South African Languages - Place names]</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima . == Jeokrafi == Masepala o akaretsa sebaka sa 3,584 square kilometres (1,384 sekwere mi) Lithabeng tsa Stormberg, 200 kilometres (120 mi) leboea-bophirima ho [[East London]] . E ipapisitse le Masepala wa Lehae wa Gariep ka leboya, Masepala wa Lehae wa Maletswai ka leboya-botjhabela, Masepala wa Lehae wa Emalahleni ka botjhabela, Masepala wa Lehae wa Lukhanji ka borwa-botjhabela le Masepala wa Lehae wa Tsolwana ka borwa-botjhabela. Ho ya ka palo ya batho ya selemo sa 2011, baahi ba masepala e ne e le batho ba 21,971 malapeng a 6,228. 89.1% ya baahi ba itlhalositse e le " Maafrika a Matsho ", 6.2% e le " Makgowa " mme 4.1% e le " [[Coloureds|Mabala]] ". 85.8% ba bua [[Seqhosa|Sexhosa]] e le puo ya bona ya pele, 8.3% ba bua [[Seburu|Seafrikanse]] mme 3.5% ba bua Senyesemane. Ditoropo tse pedi tsa masepala ke Molteno (batho ba 11,553) le Sterkstroom (batho ba 7,165). == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse supileng tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a mane a kgethilweng ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse nne, ha a mararo a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. === Dikgetho tsa selemo sa 2011 === Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokga wa African National Congress (ANC) o hapile ka boholo ba ditulo tse hlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Results Summary – All Ballots: Inkwanca" (PDF).</ref> <ref>"Seat Calculation Detail: Inkwanca" ''(PDF).''</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 5,214 | 5,276 | 10,490 | 76.2 | 4 | 1 | 5 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 955 | 907 | 1,862 | 13.5 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 708 | 667 | 1,375 | 10.0 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | – | 33 | 33 | 0.2 | – | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''6,877''' | '''6,883''' | '''13,760''' | '''100.0''' | '''4''' | '''3''' | '''7''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 114 | 108 | 222 |} Ka la 11 Lwetse selemong sa 2014 lekgotla la masepala la Inkwanca le ile la qhalwa, mme dikgetho tse ntjha tsa tshwarwa ka la 26 Pudungwana. African National Congress (ANC) e ile ya boela ya hapa boholo ba ditulo tse hlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 4,192 | 4,166 | 8,358 | 63.3 | 3 | 2 | 5 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 1,125 | 1,127 | 2,252 | 17.1 | 1 | 0 | 1 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 1,117 | 1,117 | 2,234 | 16.9 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|African Independent Congress}} | 172 | 188 | 360 | 2.7 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''6,606''' | '''6,598''' | '''13,204''' | '''100.0''' | '''4''' | '''3''' | '''7''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 130 | 146 | 276 |} == Mehlodi == el6xvabk74q2iqoz3ru0d51zeuslbf1 Mmasepala wa selehae wa //Khara Hais 0 10537 38731 2026-05-31T11:10:00Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1280041893|//Khara Hais Local Municipality]]" 38731 wikitext text/x-wiki '''//Masepala wa Lehae wa Khara Hais''' e ne e le masepala wa lehae profenseng ya [[Kapa Leboya]] [[Afrika Borwa]] . O ne o wela kahare ho Masepala wa Setereke sa ZF Mgcawu mme o ne o busa toropo ya Upington le dibaka tsa mahaeng tse e pota-potileng. Ho tloha ka selemo sa 2011 Mmasepala o ne o na le baahi ba ka bang 93,500, mme o ne o akaretsa sebaka sa 21,780 square kilometres (8,410 sekwere mi) . Mopeleto o sa tlwaelehang wa lebitso o tswa phetolelong ya pele ya lebitso la puo ya Khwe, moo sedumiswa sa ho tobetsa se ileng sa fetoha "//". Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016, e ile ya kopanngwa le Masepala wa Sebaka wa Mier ho theha Masepala wa Sebaka wa Dawid Kruiper . == Jeokrafi == Sebaka sa masepala se ne se akaretsa 21,780 square kilometres (8,410 sekwere mi) mme e namela ho tloha phuleng ya [[Senqu|Noka ya Senqu]] ho ya leboya ho ya moeding wa matjhaba le naha ya [[Botswana]] . Ho nosetsa ho tloha Nokeng ya Senqu ho hlahisitse sehlopha se senyenyane sa naha e nosetswang pela phula, ha karolo e setseng ya masepala e le lehwatata, e leng sebaka se ka borwa ho fetisisa sa Kalahari . Noka ya Molopo le [[Kuruman River|Kuruman]] di phalla ka nako le nako sebakeng sena sa lehwatata. Ho ya ka palo ya batho ya selemo sa 2011, masepala o ne o na le baahi ba 93,494 malapeng a 23,245. 65.2% ya batho bana ba itlhalosa e le " [[Coloureds|Mabala]] ", 23.1% e le " Maafrika a Matsho ", mme 9.9% e le " Makgowa ". 86.5% ya baahi ba bua [[Seburu|Seafrikanse]] e le puo ya bona ya pele, 5.1% ba bua [[Seqhosa|Sexhosa]], 3.6% ba bua [[Setswana]] mme 1.9% ba bua Senyesemane. <ref name="c11">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[http://census2011.adrianfrith.com/place/379 "// Khara Hais"]. </cite></ref> Bongata ba baahi ba masepala ba dula toropong ya Upington, e nang le baahi ba 74,834. Ho na le metsana e mmalwa e menyenyane ya temo phuleng ya Noka ya Senqu; e kenyeletsa (ho tloha botjhabela ho ya bophirima) [[Lamprechtsdrif]] (batho ba 817), [[Karos, Northern Cape|Karos]] (batho ba 1,249), [[Leerkrans]] (batho ba 1,383), [[Straussburg]] (batho ba 1,157), [[Swartkop]] (batho ba 1,652), Louisvale (batho ba 4,435) le [[Klippunt]] (batho ba 3,473). == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mabedi a metso e supileng tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a leshome le metso e mene a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse leshome le metso e mene, ha a leshome le metso e meraro a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) o ne o hapile boholo ba ditulo tse leshome le metso e tsheletseng lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 19,036 | 19,339 | 38,375 | 60.5 | 12 | 4 | 16 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 7,752 | 7,756 | 15,508 | 24.4 | 2 | 5 | 7 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 4,510 | 4,405 | 8,915 | 14.0 | 0 | 4 | 4 |-| {{Party name with colour|Freedom Front Plus}} | 224 | 249 | 473 | 0.7 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 186 | – | 186 | 0.3 | 0 | – | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''31,708''' | '''31,749''' | '''63,457''' | '''100.0''' | '''14''' | '''13''' | '''27''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 384 | 346 | 730 |} == Indasteri ya veine == Bongata ba diveine tsa Upington di hlahiswa ke [[Orange River Wine Cellars]] (OWC). Khamphani e na le di-depot tse tsheletseng sebakeng seo (kaofela di le mabopong a Orange River) ho Upington, [[Kanoneiland]], Grootdrink, Kakamas, Keimoes le Groblershoop . Diveine tse tswang ho OWC di romelwa kantle ho naha, hara tse ding, ho ya Europe le USA. Ho boetse ho na le di-cellars tse mmalwa tse nang le beng ba poraefete sebakeng seo. Sebaka sa //Khara Hais se etsa hoo e ka bang 40% ya di-export tsa morara tsa [[Afrika Borwa]].<ref>https://municipalmoney.gov.za/profiles/municipality-NC083-khara-hais/</ref> == Bobodu == Ka dilemo tse pedi tse latellanang // masepala wa lehae wa Khara Hais o bile le ditlaleho tse sa tshwanelehang tsa tlhahlobo. Mmasepala o ile wa tjhaella monwana ditjeho tse sa dumellwang le tse sa dumellwang tsa R4 milione tse bileng teng ho tloha ka Pudungwana selemomg sa 2013. Mehato e utlwahalang ha ya ka ya nkuwa ho thibela ditjeho tse sa lumelloeng le lits’enyehelo tse sa dumellweng ke molao, joalo ka ha ho hlokoa ke karolo ea 62(1)(d) ea MFMA [Municipal Finance Management Act],” ho bala tlaleho ya mohlahlobi kakaretso ea tjhelete ya selemo sa ditjhelete se felileng ka la 30 Phuptjane selemong sa 2013. Sena se ne se sebetsa le selemong se fetileng sa ditjhelete. Ho ya ka tlaleho ya mohlahlobi kakaretso wa ditjhelete, masepala o kentse tshenyeho e sa laoleheng ya tjhelete e fetang R31 milione ka lebaka la ho se ikamahanye le MFMA le ditsamaiso tsa taolo ya ketane ya phepelo. Ho ya ka metsotso ya lekgotla, tjhelete e kaalo ka R123 milione ya ditshenyehelo tse sa dumellwang e hlakotswe selemong sa ditjhelete sa 2011/12; R11 milione ka 2012/13.<ref>https://groundup.org.za/article/khara-hais-local-municipality-continues-ignore-auditor-general_1626/</ref> == Mehlodi == 6stq7tzg64la96gmdcdx7l1zyb5xrot 38732 38731 2026-05-31T11:15:28Z Nakengtsapoho 11385 38732 wikitext text/x-wiki '''//Masepala wa Lehae wa Khara Hais''' e ne e le masepala wa lehae profenseng ya [[Kapa Leboya]] [[Afrika Borwa]] . O ne o wela kahare ho Masepala wa Setereke sa ZF Mgcawu mme o ne o busa toropo ya Upington le dibaka tsa mahaeng tse e pota-potileng. Ho tloha ka selemo sa 2011 Mmasepala o ne o na le baahi ba ka bang 93,500, mme o ne o akaretsa sebaka sa 21,780 square kilometres (8,410 sekwere mi) . Mopeleto o sa tlwaelehang wa lebitso o tswa phetolelong ya pele ya lebitso la puo ya Khwe, moo sedumiswa sa ho tobetsa se ileng sa fetoha "//". Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016, e ile ya kopanngwa le Masepala wa Sebaka wa Mier ho theha Masepala wa Sebaka wa Dawid Kruiper . == Jeokrafi == Sebaka sa masepala se ne se akaretsa 21,780 square kilometres (8,410 sekwere mi) mme e namela ho tloha phuleng ya [[Senqu|Noka ya Senqu]] ho ya leboya ho ya moeding wa matjhaba le naha ya [[Botswana]] . Ho nosetsa ho tloha Nokeng ya Senqu ho hlahisitse sehlopha se senyenyane sa naha e nosetswang pela phula, ha karolo e setseng ya masepala e le lehwatata, e leng sebaka se ka borwa ho fetisisa sa Kalahari . Noka ya Molopo le [[Kuruman River|Kuruman]] di phalla ka nako le nako sebakeng sena sa lehwatata. Ho ya ka palo ya batho ya selemo sa 2011, masepala o ne o na le baahi ba 93,494 malapeng a 23,245. 65.2% ya batho bana ba itlhalosa e le " [[Coloureds|Mabala]] ", 23.1% e le " Maafrika a Matsho ", mme 9.9% e le " Makgowa ". 86.5% ya baahi ba bua [[Seburu|Seafrikanse]] e le puo ya bona ya pele, 5.1% ba bua [[Seqhosa|Sexhosa]], 3.6% ba bua [[Setswana]] mme 1.9% ba bua Senyesemane. Bongata ba baahi ba masepala ba dula toropong ya Upington, e nang le baahi ba 74,834. Ho na le metsana e mmalwa e menyenyane ya temo phuleng ya Noka ya Senqu; e kenyeletsa (ho tloha botjhabela ho ya bophirima) [[Lamprechtsdrif]] (batho ba 817), [[Karos, Northern Cape|Karos]] (batho ba 1,249), [[Leerkrans]] (batho ba 1,383), [[Straussburg]] (batho ba 1,157), [[Swartkop]] (batho ba 1,652), Louisvale (batho ba 4,435) le [[Klippunt]] (batho ba 3,473). == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mabedi a metso e supileng tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a leshome le metso e mene a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse leshome le metso e mene, ha a leshome le metso e meraro a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) o ne o hapile boholo ba ditulo tse leshome le metso e tsheletseng lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 19,036 | 19,339 | 38,375 | 60.5 | 12 | 4 | 16 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 7,752 | 7,756 | 15,508 | 24.4 | 2 | 5 | 7 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 4,510 | 4,405 | 8,915 | 14.0 | 0 | 4 | 4 |-| {{Party name with colour|Freedom Front Plus}} | 224 | 249 | 473 | 0.7 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 186 | – | 186 | 0.3 | 0 | – | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''31,708''' | '''31,749''' | '''63,457''' | '''100.0''' | '''14''' | '''13''' | '''27''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 384 | 346 | 730 |} == Indasteri ya veine == Bongata ba diveine tsa Upington di hlahiswa ke [[Orange River Wine Cellars]] (OWC). Khamphani e na le di-depot tse tsheletseng sebakeng seo (kaofela di le mabopong a Orange River) ho Upington, [[Kanoneiland]], Grootdrink, Kakamas, Keimoes le Groblershoop . Diveine tse tswang ho OWC di romelwa kantle ho naha, hara tse ding, ho ya Europe le USA. Ho boetse ho na le di-cellars tse mmalwa tse nang le beng ba poraefete sebakeng seo. Sebaka sa //Khara Hais se etsa hoo e ka bang 40% ya di-export tsa morara tsa [[Afrika Borwa]].<ref>https://municipalmoney.gov.za/profiles/municipality-NC083-khara-hais/</ref> == Bobodu == Ka dilemo tse pedi tse latellanang // masepala wa lehae wa Khara Hais o bile le ditlaleho tse sa tshwanelehang tsa tlhahlobo. Mmasepala o ile wa tjhaella monwana ditjeho tse sa dumellwang le tse sa dumellwang tsa R4 milione tse bileng teng ho tloha ka Pudungwana selemomg sa 2013. Mehato e utlwahalang ha ya ka ya nkuwa ho thibela ditjeho tse sa lumelloeng le lits’enyehelo tse sa dumellweng ke molao, joalo ka ha ho hlokoa ke karolo ea 62(1)(d) ea MFMA [Municipal Finance Management Act],” ho bala tlaleho ya mohlahlobi kakaretso ea tjhelete ya selemo sa ditjhelete se felileng ka la 30 Phuptjane selemong sa 2013. Sena se ne se sebetsa le selemong se fetileng sa ditjhelete. Ho ya ka tlaleho ya mohlahlobi kakaretso wa ditjhelete, masepala o kentse tshenyeho e sa laoleheng ya tjhelete e fetang R31 milione ka lebaka la ho se ikamahanye le MFMA le ditsamaiso tsa taolo ya ketane ya phepelo. Ho ya ka metsotso ya lekgotla, tjhelete e kaalo ka R123 milione ya ditshenyehelo tse sa dumellwang e hlakotswe selemong sa ditjhelete sa 2011/12; R11 milione ka 2012/13.<ref>https://groundup.org.za/article/khara-hais-local-municipality-continues-ignore-auditor-general_1626/</ref> == Mehlodi == 5d03pbpr7oyxn284tu4brds4pi0vo9j Mmasepala wa Lehae wa Lukhanji 0 10538 38734 2026-05-31T11:21:57Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339765143|Lukhanji Local Municipality]]" 38734 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Lukhanji''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Chris Hani sa [[Kapa Botjhabela]], [[Afrika Borwa]] . Lukhanji ke lebitso la puo ya [[Seqhosa|Sexhosa]] la thaba e tlohang lehlakoreng le ka botjhabela la Queenstown ho ya lehlakoreng le ka bophirima. <ref>[http://www.salanguages.com/munnames.htm South African Languages - Place names]</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2011 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo ( ''Hlokomela: ke dibaka tse nang le baahi ba fetang 1,000 feela tse thathamisitsweng mona'' ): {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ya palo ya batho ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Angola, Lukhanji]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281037 281037] | 3.78 | 1,693 |- | [[Brakkloof]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281052 281052] | 4.65 | 2,000 |- | [[Embekweni|Ebekweni]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281083 281083] | 4.25 | 1,343 |- | Ezibeleni | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281015 281015] | 32.09 | 30,113 |- | [[EZweledinga]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281093 281093] | 2.89 | 1,022 |- | Sehewu | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281068 281068] | 2.00 | 2,193 |- | [[Illinge]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281029 281029] | 4.65 | 10,689 |- | [[KwaNkcwa]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281021 281021] | 1.99 | 1,219 |- | Lesseyton | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281013 281013] | 2.53 | 2,715 |- | [[Lower Didimana|Didimana e ka Tlase]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281050 281050] | 2.39 | 1,288 |- | [[McBride, Eastern Cape|McBride]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281038 281038] | 2.39 | 2,127 |- | Mlungisi | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281018 281018] | 3.67 | 24,901 |- | [[Mtebele]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281023 281023] | 3.75 | 1,705 |- |New Deka | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281012 281012] | 1.68 | 1,163 |- | Motse oa Mofumahali | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281017 281017] | 67.63 | 43,971 |- | Sada | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281067 281067] | 4.57 | 13,493 |- | [[Tambo, Lukhanji|Tambo]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281055 281055] | 4.06 | 3,056 |- | [[Toisekraal]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281011 281011] | 1.02 | 1,467 |- | Whittlesea | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281066 281066] | 15.37 | 14,756 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281002 281002] | 3,588.35 | 6,233 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mahlano a metso e mene tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e supileng a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e supileng, ha a mashome a mabedi a metso e supileng a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mane a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 38,507 | 39,655 | 78,162 | 82.8 | 26 | 19 | 45 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 4,369 | 4,807 | 9,176 | 9.7 | 1 | 4 | 5 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 880 | 2,194 | 3,074 | 3.3 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | 1,170 | 897 | 2,067 | 2.2 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Congress of Azania}} | 384 | 360 | 744 | 0.8 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Movement|colour=lightgrey|shortname=Pan Africanist Movement}} | 357 | 151 | 508 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 380 | – | 380 | 0.4 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|People's Democratic Party (South Africa)|colour=lightgrey|shortname=People's Democratic Party}} | 107 | 60 | 167 | 0.2 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 22 | 84 | 106 | 0.1 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''46,176''' | '''48,208''' | '''94,384''' | '''100.0''' | '''27''' | '''27''' | '''54''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 927 | 625 | 1,552 |} {{Reflist|group=Note}} == Mehlodi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == 98mpyccy3krr22u24l5olln8ah706rp 38735 38734 2026-05-31T11:25:55Z Nakengtsapoho 11385 ke suntse mohlodi 38735 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Lukhanji''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Chris Hani sa [[Kapa Botjhabela]], [[Afrika Borwa]] . Lukhanji ke lebitso la puo ya [[Seqhosa|Sexhosa]] la thaba e tlohang lehlakoreng le ka botjhabela la Queenstown ho ya lehlakoreng le ka bophirima. <ref>[http://www.salanguages.com/munnames.htm South African Languages - Place names]</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2011 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo ( ''Hlokomela: ke dibaka tse nang le baahi ba fetang 1,000 feela tse thathamisitsweng mona'' ): {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ya palo ya batho ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Angola, Lukhanji]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281037 281037] | 3.78 | 1,693 |- | [[Brakkloof]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281052 281052] | 4.65 | 2,000 |- | [[Embekweni|Ebekweni]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281083 281083] | 4.25 | 1,343 |- | Ezibeleni | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281015 281015] | 32.09 | 30,113 |- | [[EZweledinga]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281093 281093] | 2.89 | 1,022 |- | Sehewu | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281068 281068] | 2.00 | 2,193 |- | [[Illinge]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281029 281029] | 4.65 | 10,689 |- | [[KwaNkcwa]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281021 281021] | 1.99 | 1,219 |- | Lesseyton | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281013 281013] | 2.53 | 2,715 |- | [[Lower Didimana|Didimana e ka Tlase]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281050 281050] | 2.39 | 1,288 |- | [[McBride, Eastern Cape|McBride]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281038 281038] | 2.39 | 2,127 |- | Mlungisi | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281018 281018] | 3.67 | 24,901 |- | [[Mtebele]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281023 281023] | 3.75 | 1,705 |- |New Deka | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281012 281012] | 1.68 | 1,163 |- | Motse oa Mofumahali | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281017 281017] | 67.63 | 43,971 |- | Sada | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281067 281067] | 4.57 | 13,493 |- | [[Tambo, Lukhanji|Tambo]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281055 281055] | 4.06 | 3,056 |- | [[Toisekraal]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281011 281011] | 1.02 | 1,467 |- | Whittlesea | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281066 281066] | 15.37 | 14,756 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281002 281002] | 3,588.35 | 6,233 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mahlano a metso e mene tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e supileng a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e supileng, ha a mashome a mabedi a metso e supileng a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mane a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-02-17-falling-to-pieces-the-disastrous-state-of-towns-in-the-enoch-mgijima-local-municipality/</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 38,507 | 39,655 | 78,162 | 82.8 | 26 | 19 | 45 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 4,369 | 4,807 | 9,176 | 9.7 | 1 | 4 | 5 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 880 | 2,194 | 3,074 | 3.3 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | 1,170 | 897 | 2,067 | 2.2 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Congress of Azania}} | 384 | 360 | 744 | 0.8 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Movement|colour=lightgrey|shortname=Pan Africanist Movement}} | 357 | 151 | 508 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 380 | – | 380 | 0.4 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|People's Democratic Party (South Africa)|colour=lightgrey|shortname=People's Democratic Party}} | 107 | 60 | 167 | 0.2 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 22 | 84 | 106 | 0.1 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''46,176''' | '''48,208''' | '''94,384''' | '''100.0''' | '''27''' | '''27''' | '''54''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 927 | 625 | 1,552 |} {{Reflist|group=Note}} == Mehlodi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == 0cnribhugec4n6m6nk9klgfq5fyqgc8 38736 38735 2026-05-31T11:26:35Z Nakengtsapoho 11385 /* Dipolotiki */ 38736 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Lukhanji''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Chris Hani sa [[Kapa Botjhabela]], [[Afrika Borwa]] . Lukhanji ke lebitso la puo ya [[Seqhosa|Sexhosa]] la thaba e tlohang lehlakoreng le ka botjhabela la Queenstown ho ya lehlakoreng le ka bophirima. <ref>[http://www.salanguages.com/munnames.htm South African Languages - Place names]</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2011 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo ( ''Hlokomela: ke dibaka tse nang le baahi ba fetang 1,000 feela tse thathamisitsweng mona'' ): {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ya palo ya batho ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Angola, Lukhanji]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281037 281037] | 3.78 | 1,693 |- | [[Brakkloof]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281052 281052] | 4.65 | 2,000 |- | [[Embekweni|Ebekweni]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281083 281083] | 4.25 | 1,343 |- | Ezibeleni | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281015 281015] | 32.09 | 30,113 |- | [[EZweledinga]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281093 281093] | 2.89 | 1,022 |- | Sehewu | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281068 281068] | 2.00 | 2,193 |- | [[Illinge]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281029 281029] | 4.65 | 10,689 |- | [[KwaNkcwa]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281021 281021] | 1.99 | 1,219 |- | Lesseyton | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281013 281013] | 2.53 | 2,715 |- | [[Lower Didimana|Didimana e ka Tlase]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281050 281050] | 2.39 | 1,288 |- | [[McBride, Eastern Cape|McBride]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281038 281038] | 2.39 | 2,127 |- | Mlungisi | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281018 281018] | 3.67 | 24,901 |- | [[Mtebele]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281023 281023] | 3.75 | 1,705 |- |New Deka | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281012 281012] | 1.68 | 1,163 |- | Motse oa Mofumahali | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281017 281017] | 67.63 | 43,971 |- | Sada | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281067 281067] | 4.57 | 13,493 |- | [[Tambo, Lukhanji|Tambo]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281055 281055] | 4.06 | 3,056 |- | [[Toisekraal]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281011 281011] | 1.02 | 1,467 |- | Whittlesea | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281066 281066] | 15.37 | 14,756 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281002 281002] | 3,588.35 | 6,233 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mahlano a metso e mene tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e supileng a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e supileng, ha a mashome a mabedi a metso e supileng a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mane a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-02-17-falling-to-pieces-the-disastrous-state-of-towns-in-the-enoch-mgijima-local-municipality/</ref><ref>https://www.therep.co.za/2023/02/16/komani-protestors-await-cabinet-response/</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 38,507 | 39,655 | 78,162 | 82.8 | 26 | 19 | 45 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 4,369 | 4,807 | 9,176 | 9.7 | 1 | 4 | 5 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 880 | 2,194 | 3,074 | 3.3 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | 1,170 | 897 | 2,067 | 2.2 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Congress of Azania}} | 384 | 360 | 744 | 0.8 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Movement|colour=lightgrey|shortname=Pan Africanist Movement}} | 357 | 151 | 508 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 380 | – | 380 | 0.4 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|People's Democratic Party (South Africa)|colour=lightgrey|shortname=People's Democratic Party}} | 107 | 60 | 167 | 0.2 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 22 | 84 | 106 | 0.1 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''46,176''' | '''48,208''' | '''94,384''' | '''100.0''' | '''27''' | '''27''' | '''54''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 927 | 625 | 1,552 |} {{Reflist|group=Note}} == Mehlodi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == imjgg5gws9k96yppyd6kcptw1pq3ol8 Masepala wa lehae wa Nkonkobe 0 10539 38737 2026-05-31T11:45:47Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1065869657|Nkonkobe Local Municipality]]" 38737 wikitext text/x-wiki '''Masepala wa Sebaka sa Nkonkobe''' e ne e le sebaka sa tsamaiso [[Masepala wa Setereke sa Amathole|Seterekeng sa Amatole]] sa [[Kapa Botjhabela]] [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka dithaba tsa Winterberg, ''Nkonkobe'' ka [[Seqhosa|Sexhosa]] . Setulo, hammoho le diofisi tse ngata, tsa Masepala di toropong ya [[Fort Beaufort]], empa dikamore tsa Lekgotla la [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]] hangata di sebedisetswa dikopano tsa lekgotla, di hlomelletswe hamolemo. Metse e meng e sebeletswang ke masepala ke [[Seymour, Kapa Botjhabela|Seymour]], [[Balfour, Kapa Botjhabela|Balfour]], [[Hogsback, Kapa Botjhabela|Hogsback]] le Middledrift. Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemo sa 2016 e ile ya kopanngwa le [[Masepala oa Raymond Mhlaba|Masepala o moholo wa Sebaka sa Raymond Mhlaba]] . == Dibaka tse ka sehloohong == The 2001 census divided the municipality into the following main places: {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21601 21601] | 21.97 | 8,009 |- | [[Amagqunukwebe]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21602 21602] | 576.57 | 35,694 |- | [[Amagwala]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21603 21603] | 57.03 | 854 |- | [[Amajingqi]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21604 21604] | 161.57 | 11,441 |- | [[Amakhuze]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21605 21605] | 30.49 | 2,525 |- | [[Balfour, Kapa Botjhabela|Balfour]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21606 21606] | 4.82 | 2,428 |- | [[Bellevale, Eastern Cape|Bellvale]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21607 21607] | 2.00 | 468 |- | [[Fort Beaufort|Bhofolo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21608 21608] | 2.54 | 12,098 |- | [[Blinkwater, Eastern Cape|Metsi a khanyang]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21609 21609] | 5.17 | 1,041 |- | [[Balfour, Kapa Botjhabela|Ekuphumuleni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21610 21610] | 1.79 | 436 |- | [[Fort Beaufort|Qhobosheane ea Beaufort]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21611 21611] | 46.19 | 10,093 |- | [[Gaga, Eastern Cape|Gaga]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21612 21612] | 75.06 | 7,956 |- | [[Gaika-Mbo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21613 21613] | 69.15 | 2,796 |- | [[Hogsback, Kapa Botjhabela|Hogsback]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21614 21614] | 6.78 | 648 |- | [[Imingcangathelo|Mehlala ea litšoantšo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21615 21615] | 24.56 | 4,849 |- | [[Jingqi]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21616 21616] | 0.44 | 190 |- | Mhlangeni | [http://census.adrianfrith.com/place/21617 21617] | 1.49 | 116 |- | [[Middledrift, Kapa Botjhabela|Middledrift]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21618 21618] | 2.12 | 665 |- | Mlungisi | [http://census.adrianfrith.com/place/21619 21619] | 1.23 | 307 |- | [[Moreson]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21620 21620] | 1.48 | 84 |- | Mpofu | [http://census.adrianfrith.com/place/21621 21621] | 704.06 | 3,665 |- | Ngqika | [http://census.adrianfrith.com/place/21622 21622] | 18.99 | 1,580 |- | [[Ngwalana]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21623 21623] | 32.97 | 1,922 |- | [[Seymour, Kapa Botjhabela|Seymour]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21625 21625] | 2.21 | 1,552 |- | [[Tamboekie Vlei]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21626 21626] | 1.18 | 344 |- | [[Tyhume]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21627 21627] | 116.92 | 8,238 |- | [[Victoria East|Victoria Bochabela]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21628 21628] | 318.90 | 5,941 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/21624 21624] | 1,437.77 | 2,727 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mane a motso o le mong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a motso o le mong a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a motso o le mong, ha a mashome a mabedi a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 29,342 | 31,923 | 61,265 | 82.8 | 20 | 15 | 35 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 2,072 | 2,248 | 4,320 | 5.8 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 1,800 | 1,834 | 3,634 | 4.9 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 3,339 | – | 3,339 | 4.5 | 1 | – | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Congress of Azania}} | 757 | 488 | 1,245 | 1.7 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | 19 | 205 | 224 | 0.3 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''37,329''' | '''36,698''' | '''74,027''' | '''100.0''' | '''21''' | '''20''' | '''41''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 1,184 | 1,702 | 2,886 |} == Bobodu == Patlisiso ya SIU e sibollotse bopaki ba ditlolo tsa molao tseo ho thweng ke tsa ditlolo tsa molao tlasa Molao wa Thibelo ya Bobodu (POCA), ho kenyeletswa bomenemene le bobodu. E qalile ka mora ho tsebiswa ke motho ya sa tsejweng. Afidaviti e bolela basebetsi ba bane ba phahameng ba ICT ba Fort Hare: Mfundo “Shakes” Scott, Ofisiri e ka Sehloohong ya Tlhahisoleseding, eo ho thoeng o fane ka tumello ya di-invoice tse mmalwa; Sonwabo Dyani, Mookameli wa ICT, ya hlaloswang e le "moqapi" wa wi-invoice tse fapa-fapaneng le eo ho thweng o ile a letsetsa bafani ba ditshebeletso ho kopa di-quotation, a di amohela, mme mosebetsi o tiisitsoeng o entswe ntle le bopaki leha e le bofe; le Mthandazo Dhlamini, Mookameli wa Tshebetso ya ICT, le Lusanda Matyunjwa, ICT Enterprise Architect, eo ho thweng o fane ka tumello ya tse ding tsa di-invoice. Kakaretso ya R10.7-million e lefilwe ho Mbozana le dikhamphani tsa hae. Ho tsena, R823,500 ya lefshwe akhaonteng ya hae ya botho ya FNB le R9.9-million ho dikhamphani tseo e leng eena motsamaisi a le mong.<ref>https://groundup.org.za/article/fort-hare-paid-r17-million-for-work-that-was-never-done-siu-finds/</ref> == Mehlodi == 09my0et7no3hjmu3siify2cv0eeavd3