Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Template:Infobox PoSA KwaZulu-Natal 10 2339 38764 24403 2026-06-01T06:10:42Z Nakengtsapoho 11385 Thami Ntuli ke yena Moprimire ha jwale 38764 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA | Code Province = {{PoSA Codes|KwaZulu-Natal}} | Capital = [[{{pn ZAF|Pietermaritzburg}}|{{SIL|Pietermaritzburg}}]] | Largest city = [[{{pn ZAF|Durban}}|{{SIL|Durban}}]] | Premier = [[{{pn ZAF|Thami Ntuli}}|{{SIL|Thami Ntuli}}]] ([[{{pn ZAF|IFP}}|{{SIL|ANC}}]]) | Area Total = 94361 | Area Rank = 7 | Population Total = 11,531,628 | Population Year = 2020 | Population Rank = 2 | Density = 110 | Languages = [[{{pn|Zulu language}}|{{SIL|Zulu language}}]]&nbsp;(77.8%)<br>[[{{pn|English language}}|{{SIL|English language}}]]&nbsp;(13.2%)<br>[[{{pn|Xhosa language}}|{{SIL|Xhosa language}}]]&nbsp;(3.4%)<br> [[{{pn|Afrikaans language}}|{{SIL|Afrikaans language}}]]&nbsp;(1.6%) }}<noinclude> </noinclude> hwkspvbdfgis5d3ihx3p6q3zxbpkkwa User:SANKOMOTA/Draft page 2 9826 38757 38570 2026-06-01T02:56:20Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38757 wikitext text/x-wiki Peto e nepahetseng ke mofuta oa tlhekefetso ea thobalano eo ho eona motho a betoang ka lebaka la tšekamelo ea hae ea 'nete ea thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong. Hangata baetsi ba litlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretsoe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ea hlokofalitsoeng ka thobalano kapa boitšepo ba bong. Lentsoe lena hangata le amahanngoa le tlhekefetso khahlanong le basali ba lilesbiene, leha banna ba li-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le litho tse ling tsa sechaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobisoa. Ho beta ho lokisang ho hlokomeloa ka bophara ke mekhatlo ea litokelo tsa botho e le tlōlo ea molao ea lehloeo le tlōlo e matla ea litokelo tsa botho. Tlhaloso Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etsoang ka sepheo se boletsoeng kapa se boletsoeng sa ho qobella bahlaseluoa ho lumellana le litloaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa litebello tse tloaelehileng tsa bong. Tloaelo ena e thehiloe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ea khethollo. Babuelli ba litokelo tsa botho ba pheha khang ea hore peto e lokisang hase feela ketso ea tlhekefetso ea thobalano empa hape ke mofuta oa taolo ea sechaba e reretsoeng ho otla batho ba phephetsang litebello tsa sechaba mabapi le thobalano le tekano. Ketsahalo Linyeoe tsa peto ea khalemelo li tlalehiloe linaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le khethollo e kholo le sekhobo sechabeng. Afrika Boroa e fumane tlhokomelo e kholo ea machaba ka lebaka la liketsahalo tse tlalehiloeng tse amang basali ba basodoma ho sa tsotellehe tšireletso ea molaotheo bakeng sa litokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le lihlopha tsa bobuelli ba hlokometse hore linyeoe tse ngata ha li tlaleheloe ka lebaka la tšabo ea ho iphetetsa, sekhobo, ho se tšepe ba molao, kapa ho tšoenyeha ka khethollo e eketsehileng. jj8656p61pl9r1erhs18rd2fjrm6wie 38758 38757 2026-06-01T03:23:49Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38758 wikitext text/x-wiki Peto e nepahetseng ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong. Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong. Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa. Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. hpjsfrx98qnw9eqax36rfdjo58mgn1r Mamafubedu Library 0 10526 38754 38727 2026-05-31T14:28:45Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38754 wikitext text/x-wiki [[File:Laeborari ya petrus steyn 03.jpg|thumb|Laeborari ya Petrus Steyn ]] '''Laeborari ya Petrus Steyn''' (e fumanehang sekgutlong sa diterata tsa Kerk le Groenewald, [[Petrus Steyn]], ke setsi sa setjhaba masepaleng wa sebaka sa Nketoana. Laeborari ena e fana ka ditshebeletso tse fapaneng tsa sethaba, dibaka tsa dipatlisiso le phihlello ya inthanete. 5rts1n5u564coatn62ml1lp9hgh7q60 Mmasepala wa Lehae wa Lukhanji 0 10538 38742 38736 2026-05-31T12:16:02Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38742 wikitext text/x-wiki [[File:Map of the Eastern Cape with Lukhanji highlighted (2011).svg|thumb|Mmapa wa Kapa Botjhabela ,masepala wa Lukhanji o bontshitswe ka bokgubedu]] '''Mmasepala wa Sebaka sa Lukhanji''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Chris Hani sa [[Kapa Botjhabela]], [[Afrika Borwa]] . Lukhanji ke lebitso la puo ya [[Seqhosa|Sexhosa]] la thaba e tlohang lehlakoreng le ka botjhabela la Queenstown ho ya lehlakoreng le ka bophirima. <ref>[http://www.salanguages.com/munnames.htm South African Languages - Place names]</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2011 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo ( ''Hlokomela: ke dibaka tse nang le baahi ba fetang 1,000 feela tse thathamisitsweng mona'' ): {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ya palo ya batho ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Angola, Lukhanji]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281037 281037] | 3.78 | 1,693 |- | [[Brakkloof]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281052 281052] | 4.65 | 2,000 |- | [[Embekweni|Ebekweni]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281083 281083] | 4.25 | 1,343 |- | Ezibeleni | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281015 281015] | 32.09 | 30,113 |- | [[EZweledinga]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281093 281093] | 2.89 | 1,022 |- | Sehewu | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281068 281068] | 2.00 | 2,193 |- | [[Illinge]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281029 281029] | 4.65 | 10,689 |- | [[KwaNkcwa]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281021 281021] | 1.99 | 1,219 |- | Lesseyton | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281013 281013] | 2.53 | 2,715 |- | [[Lower Didimana|Didimana e ka Tlase]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281050 281050] | 2.39 | 1,288 |- | [[McBride, Eastern Cape|McBride]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281038 281038] | 2.39 | 2,127 |- | Mlungisi | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281018 281018] | 3.67 | 24,901 |- | [[Mtebele]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281023 281023] | 3.75 | 1,705 |- |New Deka | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281012 281012] | 1.68 | 1,163 |- | Motse oa Mofumahali | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281017 281017] | 67.63 | 43,971 |- | Sada | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281067 281067] | 4.57 | 13,493 |- | [[Tambo, Lukhanji|Tambo]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281055 281055] | 4.06 | 3,056 |- | [[Toisekraal]] | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281011 281011] | 1.02 | 1,467 |- | Whittlesea | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281066 281066] | 15.37 | 14,756 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census2011.adrianfrith.com/place/281002 281002] | 3,588.35 | 6,233 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mahlano a metso e mene tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e supileng a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e supileng, ha a mashome a mabedi a metso e supileng a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mane a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-02-17-falling-to-pieces-the-disastrous-state-of-towns-in-the-enoch-mgijima-local-municipality/</ref><ref>https://www.therep.co.za/2023/02/16/komani-protestors-await-cabinet-response/</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 38,507 | 39,655 | 78,162 | 82.8 | 26 | 19 | 45 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 4,369 | 4,807 | 9,176 | 9.7 | 1 | 4 | 5 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 880 | 2,194 | 3,074 | 3.3 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | 1,170 | 897 | 2,067 | 2.2 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Congress of Azania}} | 384 | 360 | 744 | 0.8 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Movement|colour=lightgrey|shortname=Pan Africanist Movement}} | 357 | 151 | 508 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 380 | – | 380 | 0.4 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|People's Democratic Party (South Africa)|colour=lightgrey|shortname=People's Democratic Party}} | 107 | 60 | 167 | 0.2 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 22 | 84 | 106 | 0.1 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''46,176''' | '''48,208''' | '''94,384''' | '''100.0''' | '''27''' | '''27''' | '''54''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 927 | 625 | 1,552 |} {{Reflist|group=Note}} == Mehlodi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == f22fbj5qcreh51t35vm7q5cpr2v1f34 Masepala wa lehae wa Nkonkobe 0 10539 38741 38737 2026-05-31T12:14:26Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38741 wikitext text/x-wiki [[File:Map of the Eastern Cape with Nkonkobe highlighted (2011).svg|thumb|Mmapa wa Kapa Botjhabela ,masepala wa Nkonkobe o hahisitswe ka bokgubedu]] '''Masepala wa Sebaka sa Nkonkobe''' e ne e le sebaka sa tsamaiso [[Masepala wa Setereke sa Amathole|Seterekeng sa Amatole]] sa [[Kapa Botjhabela]] [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka dithaba tsa Winterberg, ''Nkonkobe'' ka [[Seqhosa|Sexhosa]] . Setulo, hammoho le diofisi tse ngata, tsa Masepala di toropong ya [[Fort Beaufort]], empa dikamore tsa Lekgotla la [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]] hangata di sebedisetswa dikopano tsa lekgotla, di hlomelletswe hamolemo. Metse e meng e sebeletswang ke masepala ke [[Seymour, Kapa Botjhabela|Seymour]], [[Balfour, Kapa Botjhabela|Balfour]], [[Hogsback, Kapa Botjhabela|Hogsback]] le Middledrift. Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemo sa 2016 e ile ya kopanngwa le [[Masepala oa Raymond Mhlaba|Masepala o moholo wa Sebaka sa Raymond Mhlaba]] . == Dibaka tse ka sehloohong == The 2001 census divided the municipality into the following main places: {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21601 21601] | 21.97 | 8,009 |- | [[Amagqunukwebe]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21602 21602] | 576.57 | 35,694 |- | [[Amagwala]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21603 21603] | 57.03 | 854 |- | [[Amajingqi]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21604 21604] | 161.57 | 11,441 |- | [[Amakhuze]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21605 21605] | 30.49 | 2,525 |- | [[Balfour, Kapa Botjhabela|Balfour]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21606 21606] | 4.82 | 2,428 |- | [[Bellevale, Eastern Cape|Bellvale]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21607 21607] | 2.00 | 468 |- | [[Fort Beaufort|Bhofolo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21608 21608] | 2.54 | 12,098 |- | [[Blinkwater, Eastern Cape|Metsi a khanyang]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21609 21609] | 5.17 | 1,041 |- | [[Balfour, Kapa Botjhabela|Ekuphumuleni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21610 21610] | 1.79 | 436 |- | [[Fort Beaufort|Qhobosheane ea Beaufort]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21611 21611] | 46.19 | 10,093 |- | [[Gaga, Eastern Cape|Gaga]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21612 21612] | 75.06 | 7,956 |- | [[Gaika-Mbo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21613 21613] | 69.15 | 2,796 |- | [[Hogsback, Kapa Botjhabela|Hogsback]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21614 21614] | 6.78 | 648 |- | [[Imingcangathelo|Mehlala ea litšoantšo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21615 21615] | 24.56 | 4,849 |- | [[Jingqi]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21616 21616] | 0.44 | 190 |- | Mhlangeni | [http://census.adrianfrith.com/place/21617 21617] | 1.49 | 116 |- | [[Middledrift, Kapa Botjhabela|Middledrift]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21618 21618] | 2.12 | 665 |- | Mlungisi | [http://census.adrianfrith.com/place/21619 21619] | 1.23 | 307 |- | [[Moreson]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21620 21620] | 1.48 | 84 |- | Mpofu | [http://census.adrianfrith.com/place/21621 21621] | 704.06 | 3,665 |- | Ngqika | [http://census.adrianfrith.com/place/21622 21622] | 18.99 | 1,580 |- | [[Ngwalana]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21623 21623] | 32.97 | 1,922 |- | [[Seymour, Kapa Botjhabela|Seymour]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21625 21625] | 2.21 | 1,552 |- | [[Tamboekie Vlei]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21626 21626] | 1.18 | 344 |- | [[Tyhume]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21627 21627] | 116.92 | 8,238 |- | [[Victoria East|Victoria Bochabela]] | [http://census.adrianfrith.com/place/21628 21628] | 318.90 | 5,941 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/21624 21624] | 1,437.77 | 2,727 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mane a motso o le mong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a motso o le mong a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a motso o le mong, ha a mashome a mabedi a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 29,342 | 31,923 | 61,265 | 82.8 | 20 | 15 | 35 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 2,072 | 2,248 | 4,320 | 5.8 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 1,800 | 1,834 | 3,634 | 4.9 | 0 | 2 | 2 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 3,339 | – | 3,339 | 4.5 | 1 | – | 1 |-| {{Party name with colour|Pan Africanist Congress of Azania}} | 757 | 488 | 1,245 | 1.7 | 0 | 1 | 1 |-| {{Party name with colour|United Democratic Movement}} | 19 | 205 | 224 | 0.3 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''37,329''' | '''36,698''' | '''74,027''' | '''100.0''' | '''21''' | '''20''' | '''41''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 1,184 | 1,702 | 2,886 |} == Bobodu == Patlisiso ya SIU e sibollotse bopaki ba ditlolo tsa molao tseo ho thweng ke tsa ditlolo tsa molao tlasa Molao wa Thibelo ya Bobodu (POCA), ho kenyeletswa bomenemene le bobodu. E qalile ka mora ho tsebiswa ke motho ya sa tsejweng. Afidaviti e bolela basebetsi ba bane ba phahameng ba ICT ba Fort Hare: Mfundo “Shakes” Scott, Ofisiri e ka Sehloohong ya Tlhahisoleseding, eo ho thoeng o fane ka tumello ya di-invoice tse mmalwa; Sonwabo Dyani, Mookameli wa ICT, ya hlaloswang e le "moqapi" wa wi-invoice tse fapa-fapaneng le eo ho thweng o ile a letsetsa bafani ba ditshebeletso ho kopa di-quotation, a di amohela, mme mosebetsi o tiisitsoeng o entswe ntle le bopaki leha e le bofe; le Mthandazo Dhlamini, Mookameli wa Tshebetso ya ICT, le Lusanda Matyunjwa, ICT Enterprise Architect, eo ho thweng o fane ka tumello ya tse ding tsa di-invoice. Kakaretso ya R10.7-million e lefilwe ho Mbozana le dikhamphani tsa hae. Ho tsena, R823,500 ya lefshwe akhaonteng ya hae ya botho ya FNB le R9.9-million ho dikhamphani tseo e leng eena motsamaisi a le mong.<ref>https://groundup.org.za/article/fort-hare-paid-r17-million-for-work-that-was-never-done-siu-finds/</ref> == Mehlodi == klxej0gzm1dj16zqnjgqi2as22iaytx Masepala wa Lehae wa Albert Luthuli Masepala 0 10540 38738 2026-05-31T12:05:46Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1334958046|Albert Luthuli Local Municipality]]" 38738 wikitext text/x-wiki {| class="infobox ib-settlement vcard" ! colspan="2" class="infobox-above" |<div class="fn org">Albert Luthuli</div> |- | colspan="2" class="infobox-subheader" |<div class="category">[[Local municipality (South Africa)|Local municipality]]</div> |- class="mergedtoprow" | colspan="2" class="infobox-full-data maptable" |<templatestyles src="Infobox settlement/columns/styles.css" /> <div class="ib-settlement-cols"> <div class="ib-settlement-cols-row"><div class="ib-settlement-cols-cell">[[File:Albert_Luthuli_CoA.png|100x100px|Official seal of Albert Luthuli]]<div class="ib-settlement-caption-link">Seal</div></div></div></div> |- class="mergedtoprow" | colspan="2" class="infobox-full-data" |[[File:Map_of_Mpumalanga_with_Albert_Luthuli_highlighted.svg|250x250px|Location in [[Mpumalanga]]]]<div class="ib-settlement-caption">Location in [[Mpumalanga]]</div> |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Country | class="infobox-data" |[[Afrika Borwa|South Africa]] |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |Province | class="infobox-data" |[[Mpumalanga]] |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |District | class="infobox-data" |Gert Sibande |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Seat | class="infobox-data" |Carolina |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |Wards | class="infobox-data" |25 |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Government<div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Type | class="infobox-data" |Municipal council |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Area<div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |<div style="white-space:nowrap;">&nbsp;•&nbsp;Total</div> | class="infobox-data" |5,559&nbsp;km<sup>2</sup> (2,146&nbsp;sq&nbsp;mi) |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Population<div class="ib-settlement-fn"><span class="nowrap">&nbsp;</span>(2011)</div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |<div style="white-space:nowrap;">&nbsp;•&nbsp;Total</div> | class="infobox-data" |186,010 |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Density | class="infobox-data" |33.46/km<sup>2</sup> (86.66/sq&nbsp;mi) |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Racial makeup <templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">(2011)</span><div class="ib-settlement-fn"><ref name="muni_population" /></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">Black African</span> | class="infobox-data" |97.6% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Coloureds|Coloured]]</span> | class="infobox-data" |0.2% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">Indian/Asian</span> | class="infobox-data" |0.4% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">White</span> | class="infobox-data" |1.6% |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |First languages <templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">(2011)</span><div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Seswati|Swazi]]</span> | class="infobox-data" |57.0% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Sezulu|Zulu]]</span> | class="infobox-data" |34.8% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Senyesemane|English]]</span> | class="infobox-data" |2.0% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">[[Seburu|Afrikaans]]</span> | class="infobox-data" |1.6% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;<templatestyles src="Nobold/styles.css" /><span class="nobold">Other</span> | class="infobox-data" |4.6% |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Time zone | class="infobox-data" |UTC+2 (SAST) |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Municipal&nbsp;code | class="infobox-data" |MP301 |} '''Albert Luthuli Municipality''' ( Swazi ; Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . O rehelletswe ka Albert Luthuli . Toropo ya Carolina ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mane a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e mehlano a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e mehlano, ha a mashome a mabedi a metso e mene a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa masepala tsa Afrika Borwa tsa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e robong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=29852|votes1_2=30472|seats1=25|seats1_2=13|totseats1=38|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=6550|votes2_2=6616|seats2=0|seats2_2=8|totseats2=8|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=1030|votes3_2=1098|seats3=0|seats3_2=1|totseats3=1|party4=[[Independent candidates]]|votes4=1103|votes4_2=|seats4=0|seats4_2=|totseats4=0|party5=[[Inkatha Freedom Party]]|votes5=530|votes5_2=573|seats5=0|seats5_2=1|totseats5=1|party6=[[African People's Convention]]|votes6=274|votes6_2=274|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=2 other parties|votes7=421|votes7_2=520|seats7=0|seats7_2=0|totseats7=0|invalid=776|invalid2=788|electorate=92803|electorate2=92803}} == Bododu == Ka selemo sa 2016 mokga wa Democratic Alliance, Mpumalanga o ile wa qosa masepala wa ka lebaka la melapo ho silafatsang noka eo baahi ba lehae ba itshetlehileng ka yona bakeng sa metsi. Mmasepala o tlohetse dikgwerekgwere tse tala hore di kene ka hara melatswana eo baahi ba toropo ya Silobela le Carolina ba e sebedisang bakeng sa metsi a nowang.<ref>https://www.citizen.co.za/mpumalanga-news/news-headlines/2016/08/01/da-lays-criminal-charges-against-chief-albert-luthuli-municipality/</ref> == Mehlodi == {{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == 91sxcepk6xj0xjmidl9aad4p5iv5uli 38739 38738 2026-05-31T12:09:57Z Nakengtsapoho 11385 38739 wikitext text/x-wiki {| class="infobox ib-settlement vcard" ! colspan="2" class="infobox-above" |<div class="fn org">Albert Luthuli</div> |- | colspan="2" class="infobox-subheader" | |- class="mergedtoprow" | colspan="2" class="infobox-full-data maptable" | |- class="mergedtoprow" | colspan="2" class="infobox-full-data" |[[File:Map_of_Mpumalanga_with_Albert_Luthuli_highlighted.svg|250x250px|Location in [[Mpumalanga]]]]<div class="ib-settlement-caption">Location in [[Mpumalanga]]</div> |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Country | class="infobox-data" |[[Afrika Borwa|South Africa]] |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |Province | class="infobox-data" |[[Mpumalanga]] |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |District | class="infobox-data" |Gert Sibande |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Seat | class="infobox-data" |Carolina |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |Wards | class="infobox-data" |25 |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Government<div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Type | class="infobox-data" |Municipal council |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Area<div class="ib-settlement-fn"></div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |<div style="white-space:nowrap;">&nbsp;•&nbsp;Total</div> | class="infobox-data" |5,559&nbsp;km<sup>2</sup> (2,146&nbsp;sq&nbsp;mi) |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" |Population<div class="ib-settlement-fn"><span class="nowrap">&nbsp;</span>(2011)</div> |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |<div style="white-space:nowrap;">&nbsp;•&nbsp;Total</div> | class="infobox-data" |186,010 |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" |&nbsp;•&nbsp;Density | class="infobox-data" |33.46/km<sup>2</sup> (86.66/sq&nbsp;mi) |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" | |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |97.6% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |0.2% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |0.4% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |1.6% |- class="mergedtoprow" ! colspan="2" class="infobox-header" | |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |57.0% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |34.8% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |2.0% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |1.6% |- class="mergedrow" ! class="infobox-label" scope="row" | | class="infobox-data" |4.6% |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Time zone | class="infobox-data" |UTC+2 (SAST) |- class="mergedtoprow" ! class="infobox-label" scope="row" |Municipal&nbsp;code | class="infobox-data" |MP301 |} '''Albert Luthuli Municipality''' ( Swazi ; Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . O rehelletswe ka Albert Luthuli . Toropo ya Carolina ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mane a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e mehlano a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e mehlano, ha a mashome a mabedi a metso e mene a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa masepala tsa Afrika Borwa tsa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e robong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=29852|votes1_2=30472|seats1=25|seats1_2=13|totseats1=38|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=6550|votes2_2=6616|seats2=0|seats2_2=8|totseats2=8|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=1030|votes3_2=1098|seats3=0|seats3_2=1|totseats3=1|party4=[[Independent candidates]]|votes4=1103|votes4_2=|seats4=0|seats4_2=|totseats4=0|party5=[[Inkatha Freedom Party]]|votes5=530|votes5_2=573|seats5=0|seats5_2=1|totseats5=1|party6=[[African People's Convention]]|votes6=274|votes6_2=274|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=2 other parties|votes7=421|votes7_2=520|seats7=0|seats7_2=0|totseats7=0|invalid=776|invalid2=788|electorate=92803|electorate2=92803}} == Bododu == Ka selemo sa 2016 mokga wa Democratic Alliance, Mpumalanga o ile wa qosa masepala wa ka lebaka la melapo ho silafatsang noka eo baahi ba lehae ba itshetlehileng ka yona bakeng sa metsi. Mmasepala o tlohetse dikgwerekgwere tse tala hore di kene ka hara melatswana eo baahi ba toropo ya Silobela le Carolina ba e sebedisang bakeng sa metsi a nowang.<ref>https://www.citizen.co.za/mpumalanga-news/news-headlines/2016/08/01/da-lays-criminal-charges-against-chief-albert-luthuli-municipality/</ref> == Mehlodi == {{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == bkte6ac56u2p8lzoqq2tiriajiklvl9 38740 38739 2026-05-31T12:10:40Z Nakengtsapoho 11385 38740 wikitext text/x-wiki '''Albert Luthuli Municipality''' ( Swazi ; Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . O rehelletswe ka Albert Luthuli . Toropo ya Carolina ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mane a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e mehlano a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e mehlano, ha a mashome a mabedi a metso e mene a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa masepala tsa Afrika Borwa tsa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e robong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=29852|votes1_2=30472|seats1=25|seats1_2=13|totseats1=38|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=6550|votes2_2=6616|seats2=0|seats2_2=8|totseats2=8|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=1030|votes3_2=1098|seats3=0|seats3_2=1|totseats3=1|party4=[[Independent candidates]]|votes4=1103|votes4_2=|seats4=0|seats4_2=|totseats4=0|party5=[[Inkatha Freedom Party]]|votes5=530|votes5_2=573|seats5=0|seats5_2=1|totseats5=1|party6=[[African People's Convention]]|votes6=274|votes6_2=274|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=2 other parties|votes7=421|votes7_2=520|seats7=0|seats7_2=0|totseats7=0|invalid=776|invalid2=788|electorate=92803|electorate2=92803}} == Bododu == Ka selemo sa 2016 mokga wa Democratic Alliance, Mpumalanga o ile wa qosa masepala wa ka lebaka la melapo ho silafatsang noka eo baahi ba lehae ba itshetlehileng ka yona bakeng sa metsi. Mmasepala o tlohetse dikgwerekgwere tse tala hore di kene ka hara melatswana eo baahi ba toropo ya Silobela le Carolina ba e sebedisang bakeng sa metsi a nowang.<ref>https://www.citizen.co.za/mpumalanga-news/news-headlines/2016/08/01/da-lays-criminal-charges-against-chief-albert-luthuli-municipality/</ref> == Mehlodi == {{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == 0xx9bhzwu3o27yzxj9ixetvhh7uh6v5 38743 38740 2026-05-31T12:18:32Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38743 wikitext text/x-wiki [[File:Map of Mpumalanga with Albert Luthuli highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa wa Mpumalanga o bontshang Masepala wa Albert Lethuli ka bokgubedu]] '''Albert Luthuli Municipality''' ( Swazi ; Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . O rehelletswe ka Albert Luthuli . Toropo ya Carolina ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mane a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e mehlano a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e mehlano, ha a mashome a mabedi a metso e mene a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa masepala tsa Afrika Borwa tsa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e robong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=29852|votes1_2=30472|seats1=25|seats1_2=13|totseats1=38|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=6550|votes2_2=6616|seats2=0|seats2_2=8|totseats2=8|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=1030|votes3_2=1098|seats3=0|seats3_2=1|totseats3=1|party4=[[Independent candidates]]|votes4=1103|votes4_2=|seats4=0|seats4_2=|totseats4=0|party5=[[Inkatha Freedom Party]]|votes5=530|votes5_2=573|seats5=0|seats5_2=1|totseats5=1|party6=[[African People's Convention]]|votes6=274|votes6_2=274|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=2 other parties|votes7=421|votes7_2=520|seats7=0|seats7_2=0|totseats7=0|invalid=776|invalid2=788|electorate=92803|electorate2=92803}} == Bododu == Ka selemo sa 2016 mokga wa Democratic Alliance, Mpumalanga o ile wa qosa masepala wa ka lebaka la melapo ho silafatsang noka eo baahi ba lehae ba itshetlehileng ka yona bakeng sa metsi. Mmasepala o tlohetse dikgwerekgwere tse tala hore di kene ka hara melatswana eo baahi ba toropo ya Silobela le Carolina ba e sebedisang bakeng sa metsi a nowang.<ref>https://www.citizen.co.za/mpumalanga-news/news-headlines/2016/08/01/da-lays-criminal-charges-against-chief-albert-luthuli-municipality/</ref> == Mehlodi == {{Reflist}} == Dihokelo tsa kantle == a09wvtt8yidtan4av8pngcujfwj4evm Masepala wa Dipaleseng 0 10541 38744 2026-05-31T12:26:07Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1288219574|Dipaleseng Local Municipality]]" 38744 wikitext text/x-wiki '''Dipaleseng Municipality''' ( Zulu ; Sotho ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Balfour ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : <ref>[http://www.statssa.gov.za/census01/html/lookuptables1.zip Lookup Tables - Statistics South Africa]{{dead link|date=December 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Balfour | [http://census.adrianfrith.com/place/80601 80601] | 10.02 | 2,070 | [[Seburu|Seafrikanse]] |- | Ekanini | [http://census.adrianfrith.com/place/80603 80603] | 0.34 | 293 | [[Senyesemane]] |- | Greylingstad | [http://census.adrianfrith.com/place/80604 80604] | 0.14 | 1,508 | [[Sezulu]] |- | Nthwane | [http://census.adrianfrith.com/place/80605 80605] | 0.62 | 2,888 | Sezulu |- | Siyathemba | [http://census.adrianfrith.com/place/80606 80606] | 3.91 | 17,747 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80602 80602] | 2,600.25 | 14,131 | Sezulu |} == Dipolotiki == {{Taba eka sehlohlolong|Dipaleseng Local Municipality elections}}Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse leshome le metso e mmedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse tswakaneng . Makhanselara a tsheletseng a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse tsheletseng, ha a tsheletseng a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Kgethong ya la 1 Pudungwana selemong sa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse robedi lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=5275|votes1_2=5542|seats1=6|seats1_2=2|totseats1=8|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=1304|votes2_2=1738|seats2=0|seats2_2=2|totseats2=2|party3=[[Freedom Front Plus]]|votes3=664|votes3_2=671|seats3=0|seats3_2=1|totseats3=1|party4=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes4=601|votes4_2=673|seats4=0|seats4_2=1|totseats4=1|party5=[[Independent candidates]]|votes5=1105|votes5_2=|seats5=0|seats5_2=|totseats5=0|party6=5 other parties|votes6=442|votes6_2=706|seats6=0|seats6_2=0|totseats6=0|invalid=236|invalid2=261|electorate=20948|electorate2=20948}} == Bobodu == Mmasepala wa Dipaleseng ke e meng ya dimasepala tse ileng tsa hlahella ka mahetla ka ketso tsa bobodu.<ref>https://www.news24.com/citypress/news/r100-million-lost-to-corruption-at-a-mpumalanga-municipality-20220305</ref><ref>https://www.news24.com/citypress/politics/reluctant-council-forced-to-lay-charge-over-r182-million-graft-finding-20220917</ref> == Mehlodi == pgc8d6k9cmxfo5gw8lv6b7gvygxdcvy 38745 38744 2026-05-31T12:26:34Z Quinlan83 8871 Fix 38745 wikitext text/x-wiki '''Dipaleseng Municipality''' ( Zulu ; Sotho ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Balfour ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : <ref>[http://www.statssa.gov.za/census01/html/lookuptables1.zip Lookup Tables - Statistics South Africa]{{dead link|date=December 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Balfour | [http://census.adrianfrith.com/place/80601 80601] | 10.02 | 2,070 | [[Seburu|Seafrikanse]] |- | Ekanini | [http://census.adrianfrith.com/place/80603 80603] | 0.34 | 293 | [[Senyesemane]] |- | Greylingstad | [http://census.adrianfrith.com/place/80604 80604] | 0.14 | 1,508 | [[Sezulu]] |- | Nthwane | [http://census.adrianfrith.com/place/80605 80605] | 0.62 | 2,888 | Sezulu |- | Siyathemba | [http://census.adrianfrith.com/place/80606 80606] | 3.91 | 17,747 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80602 80602] | 2,600.25 | 14,131 | Sezulu |} == Dipolotiki == {{Taba eka sehlohlolong|Dipaleseng Local Municipality elections}}Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse leshome le metso e mmedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse tswakaneng . Makhanselara a tsheletseng a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse tsheletseng, ha a tsheletseng a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Kgethong ya la 1 Pudungwana selemong sa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse robedi lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=5275|votes1_2=5542|seats1=6|seats1_2=2|totseats1=8|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=1304|votes2_2=1738|seats2=0|seats2_2=2|totseats2=2|party3=[[Freedom Front Plus]]|votes3=664|votes3_2=671|seats3=0|seats3_2=1|totseats3=1|party4=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes4=601|votes4_2=673|seats4=0|seats4_2=1|totseats4=1|party5=[[Independent candidates]]|votes5=1105|votes5_2=|seats5=0|seats5_2=|totseats5=0|party6=5 other parties|votes6=442|votes6_2=706|seats6=0|seats6_2=0|totseats6=0|invalid=236|invalid2=261|electorate=20948|electorate2=20948}} == Bobodu == Mmasepala wa Dipaleseng ke e meng ya dimasepala tse ileng tsa hlahella ka mahetla ka ketso tsa bobodu.<ref>https://www.news24.com/citypress/news/r100-million-lost-to-corruption-at-a-mpumalanga-municipality-20220305</ref><ref>https://www.news24.com/citypress/politics/reluctant-council-forced-to-lay-charge-over-r182-million-graft-finding-20220917</ref> == Mehlodi == 0er2rqsxsq18jknqnl14f1iey7k7tjg Masepala oa Mkhondo 0 10542 38746 2026-05-31T12:35:44Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1250780477|Mkhondo Local Municipality]]" 38746 wikitext text/x-wiki '''Mkhondo Municipality''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] .Toropo ya Piet Retief ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Amsterdam | [http://census.adrianfrith.com/place/80301 80301] | 4.36 | 1,452 | [[Sezulu|Seswati]] |- | Dirkiesdorp | [http://census.adrianfrith.com/place/80302 80302] | 3.30 | 523 | Sezulu |- | Driefontein | [http://census.adrianfrith.com/place/80303 80303] | 53.65 | 15,319 | Sezulu |- | Enthakukhanya | [http://census.adrianfrith.com/place/80304 80304] | 8.49 | 24,867 | Sezulu |- | KwaNgema | [http://census.adrianfrith.com/place/80305 80305] | 12.13 | 1,003 | Sezulu |- | KwaThandeka | [http://census.adrianfrith.com/place/80306 80306] | 2.91 | 5,085 | Sezulu |- | Ngema | [http://census.adrianfrith.com/place/80308 80308] | 86.10 | 3,539 | Sezulu |- | Piet Retief | [http://census.adrianfrith.com/place/80309 80309] | 55.41 | 13,052 | Sezulu |- | [[Shabalala, Mpumalanga|Shabalala]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80310 80310] | 13.71 | 807 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80307 80307] | 4,628.84 | 77,246 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a motso o mong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha dphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=15043|votes1_2=17048|seats1=16|seats1_2=5|totseats1=21|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=4944|votes2_2=5856|seats2=0|seats2_2=7|totseats2=7|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=2634|votes3_2=3115|seats3=1|seats3_2=3|totseats3=4|party4=[[Independent candidates]]|votes4=4473|votes4_2=|seats4=2|seats4_2=|totseats4=2|party5=[[Inkatha Freedom Party]]|votes5=812|votes5_2=1114|seats5=0|seats5_2=1|totseats5=1|party6=[[Freedom Front Plus]]|votes6=796|votes6_2=1027|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=[[African Transformation Movement]]|votes7=478|votes7_2=670|seats7=0|seats7_2=1|totseats7=1|party8=[[National Freedom Party]]|votes8=228|votes8_2=393|seats8=0|seats8_2=1|totseats8=1|party9=2 other parties|votes9=341|votes9_2=413|seats9=0|seats9_2=0|totseats9=0|invalid=645|invalid2=1160|electorate=70522|electorate2=70522}} === Dpolao tsa dipolotiki === Masepala o hlalositswe e le "setsi sa dipolao tsa dipolotiki" kamora dipolao tse mmalwa. Ka selemo sa 2022, Sbonelo Mthembu o ile a qosa ramotse wa mehleng Vusi Motha ka ho bolaya mongodi wa sebaka sa African National Congress Gert Sibande. Mthembu ka boeena o ile a bolawa hamorao.<ref>https://www.news24.com/southafrica/news/two-arrested-and-firearms-seized-following-mpumalanga-councillors-murder-20230117</ref> Motha o boletse hore o ne a rerile ho qosa Mthembu ka ho mo senya lebitso. <ref>https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2023-01-24-fifth-suspect-in-the-murder-of-mpumalanga-anc-councillor-and-two-others-arrested/</ref> == Mehlodi == q02vspvh60jw1anuehuqrfb54waun8u 38747 38746 2026-05-31T12:41:15Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38747 wikitext text/x-wiki [[File:Map of Mpumalanga with Mkhondo highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa o bontshang Masepala wa Mkhondo ka bokgubedu]] '''Mkhondo Municipality''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] .Toropo ya Piet Retief ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Amsterdam | [http://census.adrianfrith.com/place/80301 80301] | 4.36 | 1,452 | [[Sezulu|Seswati]] |- | Dirkiesdorp | [http://census.adrianfrith.com/place/80302 80302] | 3.30 | 523 | Sezulu |- | Driefontein | [http://census.adrianfrith.com/place/80303 80303] | 53.65 | 15,319 | Sezulu |- | Enthakukhanya | [http://census.adrianfrith.com/place/80304 80304] | 8.49 | 24,867 | Sezulu |- | KwaNgema | [http://census.adrianfrith.com/place/80305 80305] | 12.13 | 1,003 | Sezulu |- | KwaThandeka | [http://census.adrianfrith.com/place/80306 80306] | 2.91 | 5,085 | Sezulu |- | Ngema | [http://census.adrianfrith.com/place/80308 80308] | 86.10 | 3,539 | Sezulu |- | Piet Retief | [http://census.adrianfrith.com/place/80309 80309] | 55.41 | 13,052 | Sezulu |- | [[Shabalala, Mpumalanga|Shabalala]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80310 80310] | 13.71 | 807 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80307 80307] | 4,628.84 | 77,246 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a motso o mong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha dphetho tsa dikgetho. {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=15043|votes1_2=17048|seats1=16|seats1_2=5|totseats1=21|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=4944|votes2_2=5856|seats2=0|seats2_2=7|totseats2=7|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=2634|votes3_2=3115|seats3=1|seats3_2=3|totseats3=4|party4=[[Independent candidates]]|votes4=4473|votes4_2=|seats4=2|seats4_2=|totseats4=2|party5=[[Inkatha Freedom Party]]|votes5=812|votes5_2=1114|seats5=0|seats5_2=1|totseats5=1|party6=[[Freedom Front Plus]]|votes6=796|votes6_2=1027|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=[[African Transformation Movement]]|votes7=478|votes7_2=670|seats7=0|seats7_2=1|totseats7=1|party8=[[National Freedom Party]]|votes8=228|votes8_2=393|seats8=0|seats8_2=1|totseats8=1|party9=2 other parties|votes9=341|votes9_2=413|seats9=0|seats9_2=0|totseats9=0|invalid=645|invalid2=1160|electorate=70522|electorate2=70522}} === Dpolao tsa dipolotiki === Masepala o hlalositswe e le "setsi sa dipolao tsa dipolotiki" kamora dipolao tse mmalwa. Ka selemo sa 2022, Sbonelo Mthembu o ile a qosa ramotse wa mehleng Vusi Motha ka ho bolaya mongodi wa sebaka sa African National Congress Gert Sibande. Mthembu ka boeena o ile a bolawa hamorao.<ref>https://www.news24.com/southafrica/news/two-arrested-and-firearms-seized-following-mpumalanga-councillors-murder-20230117</ref> Motha o boletse hore o ne a rerile ho qosa Mthembu ka ho mo senya lebitso. <ref>https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2023-01-24-fifth-suspect-in-the-murder-of-mpumalanga-anc-councillor-and-two-others-arrested/</ref> == Mehlodi == 9q4ky1vnujeo4vlwabuu8lxcx4lmaar 38748 38747 2026-05-31T12:43:37Z Nakengtsapoho 11385 /* Dipolotiki */ mohlodi 38748 wikitext text/x-wiki [[File:Map of Mpumalanga with Mkhondo highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa o bontshang Masepala wa Mkhondo ka bokgubedu]] '''Mkhondo Municipality''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] .Toropo ya Piet Retief ke setulo sa mmasepala.<ref>https://www.mkhondo.gov.za/</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Amsterdam | [http://census.adrianfrith.com/place/80301 80301] | 4.36 | 1,452 | [[Sezulu|Seswati]] |- | Dirkiesdorp | [http://census.adrianfrith.com/place/80302 80302] | 3.30 | 523 | Sezulu |- | Driefontein | [http://census.adrianfrith.com/place/80303 80303] | 53.65 | 15,319 | Sezulu |- | Enthakukhanya | [http://census.adrianfrith.com/place/80304 80304] | 8.49 | 24,867 | Sezulu |- | KwaNgema | [http://census.adrianfrith.com/place/80305 80305] | 12.13 | 1,003 | Sezulu |- | KwaThandeka | [http://census.adrianfrith.com/place/80306 80306] | 2.91 | 5,085 | Sezulu |- | Ngema | [http://census.adrianfrith.com/place/80308 80308] | 86.10 | 3,539 | Sezulu |- | Piet Retief | [http://census.adrianfrith.com/place/80309 80309] | 55.41 | 13,052 | Sezulu |- | [[Shabalala, Mpumalanga|Shabalala]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80310 80310] | 13.71 | 807 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80307 80307] | 4,628.84 | 77,246 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a motso o mong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha dphetho tsa dikgetho === Dpolao tsa dipolotiki === Masepala o hlalositswe e le "setsi sa dipolao tsa dipolotiki" kamora dipolao tse mmalwa. Ka selemo sa 2022, Sbonelo Mthembu o ile a qosa ramotse wa mehleng Vusi Motha ka ho bolaya mongodi wa sebaka sa African National Congress Gert Sibande. Mthembu ka boeena o ile a bolawa hamorao.<ref>https://www.news24.com/southafrica/news/two-arrested-and-firearms-seized-following-mpumalanga-councillors-murder-20230117</ref> Motha o boletse hore o ne a rerile ho qosa Mthembu ka ho mo senya lebitso. <ref>https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2023-01-24-fifth-suspect-in-the-murder-of-mpumalanga-anc-councillor-and-two-others-arrested/</ref> == Mehlodi == 34l8nr6pke44hyg09i6zi0qy16jilqj 38749 38748 2026-05-31T12:44:21Z Nakengtsapoho 11385 ke suntse mohlodi 38749 wikitext text/x-wiki [[File:Map of Mpumalanga with Mkhondo highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa o bontshang Masepala wa Mkhondo ka bokgubedu]] '''Mkhondo Municipality''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] .Toropo ya Piet Retief ke setulo sa mmasepala.<ref>https://www.mkhondo.gov.za/</ref><ref>https://www.gov.za/about-government/contact-directory/mp-municipalities/mkhondo-local-municipality</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Amsterdam | [http://census.adrianfrith.com/place/80301 80301] | 4.36 | 1,452 | [[Sezulu|Seswati]] |- | Dirkiesdorp | [http://census.adrianfrith.com/place/80302 80302] | 3.30 | 523 | Sezulu |- | Driefontein | [http://census.adrianfrith.com/place/80303 80303] | 53.65 | 15,319 | Sezulu |- | Enthakukhanya | [http://census.adrianfrith.com/place/80304 80304] | 8.49 | 24,867 | Sezulu |- | KwaNgema | [http://census.adrianfrith.com/place/80305 80305] | 12.13 | 1,003 | Sezulu |- | KwaThandeka | [http://census.adrianfrith.com/place/80306 80306] | 2.91 | 5,085 | Sezulu |- | Ngema | [http://census.adrianfrith.com/place/80308 80308] | 86.10 | 3,539 | Sezulu |- | Piet Retief | [http://census.adrianfrith.com/place/80309 80309] | 55.41 | 13,052 | Sezulu |- | [[Shabalala, Mpumalanga|Shabalala]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80310 80310] | 13.71 | 807 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80307 80307] | 4,628.84 | 77,246 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a motso o mong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha dphetho tsa dikgetho === Dpolao tsa dipolotiki === Masepala o hlalositswe e le "setsi sa dipolao tsa dipolotiki" kamora dipolao tse mmalwa. Ka selemo sa 2022, Sbonelo Mthembu o ile a qosa ramotse wa mehleng Vusi Motha ka ho bolaya mongodi wa sebaka sa African National Congress Gert Sibande. Mthembu ka boeena o ile a bolawa hamorao.<ref>https://www.news24.com/southafrica/news/two-arrested-and-firearms-seized-following-mpumalanga-councillors-murder-20230117</ref> Motha o boletse hore o ne a rerile ho qosa Mthembu ka ho mo senya lebitso. <ref>https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2023-01-24-fifth-suspect-in-the-murder-of-mpumalanga-anc-councillor-and-two-others-arrested/</ref> == Mehlodi == 1lunc325mq6hwo41lwk321g70kicef0 Build One South Africa 0 10543 38750 2026-05-31T12:51:03Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348915239|Build One South Africa]]" 38750 wikitext text/x-wiki   '''Build One South Africa''' ( '''BOSA''' ), e ngodisitsweng ka molao e le '''Build One South Africa le Mmusi Maimane''', <ref>"Political Parties Statistics - Electoral Commission of South Africa"''.''</ref> ke mokga wa dipolotiki wa [[Afrika Borwa]]. O etellwa pele ke Mmusi Maimane, moetapele wa Mokgatlo wa One SA le moetapele wa mehleng wa Democratic Alliance . BOSA e fumane ditulo tse pedi tsa palamente Sebokeng sa Naha Dikgethong tsa Naha le tsa Diprovense tsa selemo sa 2024. == Nalane == Mokga o qadilwe ka la 24 Lwetse selemong sa 2022 Naledi, [[Soweto]] . <ref>"Political Parties Statistics - Electoral Commission of South Africa"''.''</ref> Motlatsi wa moetapele ke Nobuntu Hlazo-Webster, mothehi le mokopanyi wa Khomishene ya Basadi ya Afrika Borwa. Modulasetulo wa mokga ke motlatsi wa ramotse wa Nelson Mandela Bay Mkhuseli Jack wa hajwale. Mokga o ile wa qothisana lehlokoa le dikgetho tsa wona tsa pele tsa boikgethelo ka Mphalane selemong sa 2023, mme wa hapa 1% ya divoutu dikgethong tsa wate ya pele Masepaleng wa Sebaka sa Sol Plaatje . Mokga o ile wa phehisana ka dikgetho tse akaretsang tsa 2024 e le "mokgahlelo wa sekgele" bakeng sa bakgethi ba ikemetseng. Maimane o ile a ema e le mokgethi wa mopresidente wa mokga dikgethong. Mokga o fumane hoo e ka bang 0.4% ya dikgetho tsa naha dikgethong. === Kopanyo === Ka la 5 Mphalane selemong sa 2025, mokga o ile wa phatlalatsa ho kopana ha wona le mekga ya Good le Rise Mzansi ho theha Unite for Change, mokga o motjha o neng o reretswe ho ngodiswa ho kenela dikgetho tsa masepala tsa selemo sa 2026. Build One South Africa e tla tswela pele ho ba teng ka boikemelo ho fihlela dikgethong tsa naha tsa selemo sa 2029, mme ka mora moo e tla kopana ka botlalo mokga o motjha. Kopano ena e ile ya emiswa ka Mmesa selemong sa 2026, mme mekga e meraro e re "e ke ke ya kenngwa tshebetsong ka katleho tlasa kgatello ea letšolo la dikgetho. Ka lebaka leo, mekga e fumane hore khetho e ntle ka ho fetisisa ke ho qothisana lehlokoa dikgethong tsa mmuso wa lehae tsa selemo sa 2026 ka bonngwe le ho phehella ho kopanngwa hamorao". Ho sa le jwalo, BOSA e ile ya kopana le,People's Prosperity Movemen, mokga o monyane wa Western-Cape. == Diphetho tsa dikgetho == === Dikgetho tsa Seboka sa Naha === {{election table}} |- ! Election ! Party leader ! Total votes ! Share of vote ! Seats ! +/– ! Status |- ! [[South African general election, 2024|2024]] | [[Mmusi Maimane]] | 65,912 | 0.41%{{efn|From 2024, seats in the National Assembly are determined by a combination of the national ballot, and the nine regional ballots. Only the national ballot figures are shown here.}} | {{Composition bar|2|400|hex={{party color|Build One South Africa}}}} | New | {{no2|Opposition}} |}  === Dikgetho tsa Lekgotla la Naha la Liprovense === {{election table}} |- ! Election ! Total # of<br />seats won ! +/– ! Government |- ! [[South African general election, 2024|2024]] | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Build One South Africa}}}} | New | {{no|Extra-parliamentary}} |} === Dikheetho tsa diprovense === {{election table}} ! rowspan=2 | Election<ref>{{Cite web |title=NPE Results Dashboard 2024 |url=https://results.elections.org.za/dashboards/npe/ |access-date=2024-06-15 |website=results.elections.org.za}}</ref> ! colspan=2 | [[Eastern Cape]] ! colspan=2 | [[Free State (South African province)|Free State]] ! colspan=2 | [[Gauteng]] ! colspan=2 | [[KwaZulu-Natal|Kwazulu-Natal]] ! colspan=2 | [[Limpopo]] ! colspan=2 | [[Mpumalanga]] ! colspan=2 | [[North West (South African province)|North-West]] ! colspan=2 | [[Northern Cape]] ! colspan=2 | [[Western Cape]] |- ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats ! % !! Seats |- ! [[South African general election, 2024|2024]] | 0.18 || 0/73 | 0.35 || 0/30 | 0.76 || 1/80 | 0.13 || 0/80 | 0.26 || 0/64 | 0.19 || 0/51 | 0.44 || 0/38 | 0.25 || 0/30 | 0.41 || 0/42 |} == Mehlodi == efrgqpdvsdrf7g8t87r7pu1llrjw6d6 Land Party (South Africa) 0 10544 38751 2026-05-31T13:34:41Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328954833|Land Party (South Africa)]]" 38751 wikitext text/x-wiki '''Land Party South Africa''' ke mokga wa dipolotiki wa Afrika Borwa o buellang maano a susumetswang ke diqeto tsa maano tse sebediswang ntshetsopeleng ya moruo wa [[Xhina|Rephaboliki ya Batho ya China]] . <ref name="iol">https://www.pa.org.za/organisation/lp/</ref> Mokga o buella temo e kopanetsweng le temoso ya tikoloho. Mokga o hodile ka lebaka la boipelaetso ba phihlello ya mobu le matlo Zwelihle, Hermanus ka 2018. <ref name="landM">https://www.biznews.com/interviews/gcobani-ndzongana-land-party-eff-anc-out</ref> Mokga wa Naha o rera ho fetola Molaotheo ho matlafatsa ditokelo tsa thepa, le ho fetisetsa mobu o tshwerweng ke mmuso ho mafutsana. Ba boetse ba rera ho fedisa makgetho ohle a capital, jwalo ka lekgetho la phaello ya capital, makgetho a phetisetso, makgetho a thepa, hammoho le ho fokotsa makgetho a dikhamphani, ho fedisa ho lokollwa ho VAT le ho eketsa lekgetho la motho ka mong. Ba rera ho fedisa moputso o tlase, letlole la inshorense ya ho hloka mosebetsi, le mefuta yohle ya matlafatso ya moruo wa batho ba batsho. Mokga o ile wa phehisana dikgethong tsa Afrika Borwa tsa selemo sa 2019, mme wa hloleha ho hapa ditulo. Ka Mmesa 2019 mokga o ile wa tshosetsa ka ho nka kgato ya boipelaetso e kgolo haeba Morena wa mehleng Buyelekhaya Dalindyebo a sa lokollwe teronkong. Dalindyebo o ile a fumanwa a le molato wa ho "tjhesa, ho hlasela, ho utswa le ho hlola diphello tsa toka." Dikgethong tsa bo-mmankgane tsa Tshiwe selemong sa 2020 Masepaleng wa Sebaka sa Overstrand, Mokga Land Party o hapile setulo ho tswa ho mokga wa African National Congress == Diphetho tsa dikhetho == === Dikgetho tsa naha === {{election table}} |- ! Election ! Total votes ! Share of vote ! Seats ! +/– ! Government |- ! [[South African general election, 2019|2019]] | 7,074 | 0.04% | {{Composition bar|0|400|hex={{party color|Land Party (South Africa)}}}} | – | {{no|extraparliamentary}} |} === Dikgetho tsa diprovense === == Mehlodi == 1mh763lg07dv8frssg2zujj6l2xrtdd Portia Modise 0 10545 38752 2026-05-31T13:57:03Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1353487821|Portia Modise]]" 38752 wikitext text/x-wiki '''Portia Modise''' (ya hlahileng ka la 20 Phuptjane 1983) ke sebapasi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se ileng sa kgethwa e le Sebapali sa Bo-mmampodi ho Bo-mmampodi ba Bolo ya Maoto ba Basadi ba Afrika ba 2006. O emetse sehlopha sa naha sa Afrika Borwa ho Diolimpiki tsa London tsa 2012. E bile sebapadi sa pele sa Moafrika ho fumana dintlha tse 100 tsa matjhaba. <ref name="Profile">"Portia Modise"''.''</ref> == Mosebetsi wa sehlopha == Modise o hlahetse [[Soweto]] (Meadowlands) mme a qala ho bapala bolo ya maoto le bashanyana ba tikolohong ea habo. O kgethile bolo ya maoto ho feta netball sekolong, mme a qala ho bapala le Soweto Rangers maemong a ka tlase ho dilemo tse 10. Kamora ho bapalla Rangers le karolo ea basali ea Jomo Cosmos, Modise o ile a fallela Soweto Ladies ka 1996. <ref name="ds" /> O na le bana ba habo ba babedi. <ref>"SA's soccer 'Girls' growing up"''.''</ref> A phutholohile boemong ba bohareng kapa ba pele, Modise o ile a rehwa lebitso la boswaswi la "Bashin" ka lebitso la sebapadi sa bolo ea maoto sa monna Albert "Bashin" Mahlangu. Sehleng se tlwaelehileng sa 2001-02, Modise o ile a fumana dintlha tse 51 bakeng sa Soweto Ladies, <ref name="bd" /> a eketsa tse ling tse peli tlholong ya ho qetela ya National Championship ya 4-0 kgahlanong le Cape Town Pirates. Ka 2003 Modise o ile a mengwa ditekong le Arsenal Ladies . Qabang mabapi le tshehetso le lichelete e ile ea siea Modise le batho ba habo Toni Carelse le Veronica Phewa ba sa khone ho saena bakeng sa sehlopha sa Senyesemane leha ba ile ba khahla mookameli Vic Akers nakong ea liteko. Ka 2005-06 Modise o ile a hiroa ke Orlando Pirates e le mokoetlisi oa akademi. O ile a tloha kamora likhoeli tse supileng ka Hlakola 2006 kamora ho se lumellane le mookameli oa hae Augusto Palacios . Ka Phuptjane 2007 Modise o ile a saena konteraka ya dilemo tse pedi le Fortuna Hjørring ho Elitedivisionen ea Denmark, kamora ho etsa dintho tse makatsang nakong ya konteraka ya pele ya kgwedi e le nngwe. Afrika Boroa o ne a emetse Orlando Pirates, Jomo Cosmos FC le Palace Super Falcons . Ka 2009, o ile a saena konteraka ea dikgwedi tse tsheletseng ho Palace Super Falcons Afrika Borwa. Ka 2012, o ile a bapala moo hape. E ne e se karolo ea kampo ya pele ea koetliso bakeng sa sehlopha sa Bo-mmampodi ba Basadi ba Afrika sa 2014, hobane o ne a bapala a sa bonwe kantle ho Afrika Borwa, ka sebele bakeng sa sehlopha sa banna. Ka mor'a hore mokoetlisi e mocha a tsebisoe ka yena, o ile a fetola dihlopha mme a bapalla Croesus Ladies morao Afrika Borwa. <ref>"South Africa/Botswana: Sasol Banyana Banyana Thump Botswana Again in a Friendly Match"''.''</ref> == Mosebetsi oa sehlopha sa naha == Modise e ne e le molaodi wa sehlopha sa naha sa Afrika Borwa sa ba ka tlase ho lilemo tse 19 (Basetsane Basetsane) ha a ne a bitsetswa sehlopheng sa ba baholo (Banyana Banyana). Papaling ya Bolo ya Maoto ya Basadi ya Afrika ya 2000, o ile a bapala dipapading tsohle tsa Afrika Borwa, a fumana sepheo sa hae sa pele khahlanong le Zimbabwe hammoho le ho bapala papaling ea ho qetela ea tlholisano, e leng ho hlolwa ke naha ya Nigeria ho ileng ha senyeha ke pefo ya bongata. Ka 2005, Modise e ne e le e mong wa dibapali tse pedi tsa bolo ya maoto tsa Maafrika, hammoho le Perpetua Nkwocha, ba ileng ba kgethwa bakeng sa Sebapadi sa Lefatshe sa FIFA sa Basadi sa Selemo, se ileng sa hapuwa ke Birgit Prinz . Papading ya Bolo ya Maoto ya Basadi ya Afrika ya 2006, o ile a fumana sepheo sebakeng sa boraro sa ho qetela a bapala Afrika Borwa khahlanong le Cameroon, 'me a kgethwa Sebapali sa Bolo ya Maoto. O ile a boela a kgethwa hara ba bararo ba ka holimo bakeng sa khau ea CAF ea Basadi ya Selemo, mme a kgethwa ho bapalla sehlopha sa All-Stars papaling e etellang pele ho tlhophiso ya semmuso bakeng sa Mohope oa Lefatshe wa Basali wa FIFA wa selemo sa 2007. <ref>"South African Football"''.''</ref> Ka Pudungwana 2008 Modise o ile a phatlalatsa hore a ke ke a hlola a bapalla Afrika Borwa, kamora ho senyeha ha kamano ya hae ya mosebetsi le mokwetlisi August Makalakalane . O ile a bitswa hape ka Mmesa 2012 ke mokwetlisi e motjha wa naha Joseph Mkhonza, kamora hore Makalakalane a lelekwe mosebetsing hara diqoso tsa tlhekefetso ya thobalano le [[Lehloyo la batho ba ratanang le ba bong bo tshwanang|lehloyo la batho ba ratanang le bona]] . Modise o bile le dintlha tse 71 lipapaling tse 92 tsa matjhaba pele ho tlholisano ea bolo ea maoto ea Diolimpiki ya 2012. Papading Ya pele ea Afrika Boroa dipapaling, eo ba ileng ba hlolWa ke Sweden ka 4-1 Coventry, Modise o ile a fumana sepheo a le ka hare ho seDikaDikWe se bohareng. FIFA.com e tlalehile hore sepheo se "makatsang" se ile sa thoholetsoa ke lebala lohle la lipapali, ho kenyeletsoa le batšehetsi ba Sweden. Ka Mphalane selomong san2012, Modise o ile a khethoa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa Bompodi ba Basadi ba Afrika ba 2012. Ho tlalehile hore a ka fihlela ketsahalo ea hae ea bo100 nakong ea tlhodisano, haeba Banyana Banyana e ka fihla ho semi-finals. Modise o bapetse karolo ea bohlokoa ho matheng a Afrika Borwa ho ya ho mkgaolakgang, moo ba ileng ba hlolwa ke Equatorial Guinea . Ka Mphalane 2014 Portia Modise e bile sebapali sa pele sa Moafrika ho fihlela mokwallo o sa bonahaleng oa dintlha tse 100 bolo ya maoto ea matjhaba, ha a ne a fumana sepheo sa hae sa bo99 le sa bo100 tlholong ya Afrika Borwa ea 5-1 kgahlanong le sehlopha sa naha ya Algeria ho CAF African Women's Championship. Ka la 19 Motsheanong 2015, o ile a phatlalatsa hore o tlohetse mosebetsi bolo ea maoto ea matjhaba, kamora ho bapala dipapali tse 124 le ho fumana dintlha tse 101 bakeng sa Afrika Borwa. == Dintlha tsa matjhaba == {| class="wikitable" !No. !Date !Venue !Opponent !Score !Result !Competition |- |1. |25 October 2003 |Pretoria, [[Afrika Borwa|South Africa]] | Namibia | align="center" |'''8'''–0 | align="center" |13–0 | rowspan="7" |2004 Summer Olympics qualification |- |2. | rowspan="3" |1 February 2004 | rowspan="3" |South Africa | rowspan="3" | Angola | align="center" |'''4'''–1 | rowspan="3" align="center" |6–2 |- |3. | align="center" |'''5'''–1 |- |4. | align="center" |'''6'''–2 |- |5. |14 February 2004 |Luanda, [[Angola]] | Angola | align="center" |'''1'''–1 | align="center" |2–3 |- |6. | rowspan="2" |12 March 2004 | rowspan="2" |South Africa | rowspan="2" | Nigeria | align="center" |'''1'''–2 | rowspan="2" align="center" |2–2 |- |7. | align="center" |'''2'''–2 |- |8. |21 September 2004 |Pretoria, South Africa | Zimbabwe | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |1–2 |2004 African Women's Championship |- |9. | rowspan="2" |22 August 2006 | rowspan="6" |Lusaka, [[Zambia]] | rowspan="2" | Lesotho | align="center" |'''2'''–0 | rowspan="2" align="center" |9–0 | rowspan="6" |2006 COSAFA Women's Championship |- |10. | align="center" |'''5'''–0 |- |11. |24 August 2006 | Malawi | align="center" |'''2'''–0 | align="center" |3–0 |- |12. |25 August 2006 | Zimbabwe | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |4–1 |- |13. | rowspan="2" |26 August 2006 | rowspan="2" | Namibia | align="center" |'''1'''–1 | rowspan="2" align="center" |3–1 |- |14. | align="center" |'''3'''–1 |- |15. |10 November 2006 |Oleh, [[Nigeria]] | Cameroon | align="center" |'''1'''–0 | align="center" |2–2 (5–4 p) |2006 African Women's Championship |- |72. |25 July 2012 |Coventry, [[Engelane|England]] | Sweden | align="center" |'''1'''–3 | align="center" |1–4 |2012 Summer Olympics |- |95. | rowspan="4" |23 May 2014 | rowspan="4" |Mitsamiouli, [[Comoros]] | rowspan="4" | Comoros | align="center" |'''1'''–0 | rowspan="4" align="center" |13–0 | rowspan="4" |2014 African Women's Championship qualification |- |96. | align="center" |'''2'''–0 |- |97. | align="center" |'''5'''–0 |- |98. | align="center" |'''6'''–0 |- |99. | rowspan="2" |18 October 2014 | rowspan="2" |[[Windhoek]], [[Namibia]] | rowspan="2" | Algeria | align="center" |'''2'''–0 | rowspan="2" align="center" |5–1 | rowspan="2" |2014 African Women's Championship |- |100. | align="center" |'''5'''–0 |- |101. |11 April 2015 |Johannesburg, South Africa | Botswana | align="center" |'''2'''–0 | align="center" |5–0 |2015 African Games qualification |- |} == Bophelo ba botho == Ka Hlakubele selemong sa 2005, Ria Ledwaba, hlooho ya komiti ya basadi ya Mokgatlong wa Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (SAFA), o ile a phatlalatsa merero ya ho romela dibapadi dithupelong tsa mekgwa ya boitshwaro le ho fana ka disebediswa tse thata ho eketsa bosadi ba bona. Ha molaodi wa sehlopha sa naha Modise a hana ditlhahiso tsena phatlalatsa mme a hlasela komiti ka ho hlaka: "Re hloka bafani ba ditjhelete empa seo komiti e se etsang feela ke ho hlahisa litaba tse sa reng letho hobane ba hlōlehile ho fetola papadi." Nakong ea qabang le Ledwaba, Modise o ne a hanne ho senola tshekamelo ya hae ya thobalano : "Bophelo ba ka ba lekunutu ke taba ea ka." Ka 2011, o ile a hlaha lenaneong la thelevishene le neng le totobatsa mahlomola a li-lesbian (haholo-holo di-lesbian tsa batho ba batšo) Afrika Boroa, ba phelang ka tshabo ya " peto e lokiswang ", pefo le polao. Modise o boleletse baetsi ba mananeo hore ha a tsamaee a le mong bosiu: "Kea tseba hore na ho kotsi hakae ho phela joaloka lesbian ya batho ba batsho Afrika Borwa." == Phehisano == Kamora ho bapala ka ho lekana ka 0-0 le Nigeria ho bolelang hore Afrika Boroa e hlolehile ho tshwaneleha bakeng sa Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2024, Modise o ile a qosa mokoetlisi wa Afrika Borwa [[Desiree Ellis]] ka ho rata [[Coloureds|Ma-Coloureds]] likhethong tsa hae tsa sehlopha hobane feela Ellis ka boyena e le Ma-Coloureds, a bolela hore Ma-Coloureds "a ke ke a jara bolo". Maikutlo ana a ile a nyatsuoa haholo e le a kgethollo ya morabe le a sa nepahalang. Ha e le hantle, dibapadi tse 10 ho tse 11 ho tse 11 tse qalang papaling e ne e le Batho ba Batsho, ntle le mohlokomeli oa Coloureds Kaylin Swart ya ileng a bapala papadi a sa hlajwa ntlha nakong ya papadi. == Bona hape == [[Category:Pages with unreviewed translations]] d4wn2m23q3v5raml0374vawaw894ys6 Imraan Vagar 0 10546 38753 2026-05-31T14:19:47Z Nakengtsapoho 11385 Leqhephe le letjha 38753 wikitext text/x-wiki Imraan Vagar (ea hlahileng ka la 1 Loetse 1971) ke sebohodi sa seea-le-moea-pono sa [[Afrika Borwa]], mohlahisi, motsamaisi, moqapi oa mekgwa ya bophelo, le reschorente. O tsebahala haholo ka mosebetsi wa hae o pharalletseng kgasong ya Aforika Borwa, haholoholo jwalo ka sebohodi sa nako e telele le matla a ho qapa lenaneo la dimakasine tsa Lifestyle Mosaic ho SABC 1, mme haufinyane tjena e le rakgwebo wa dipheho ya thehileng letshwao la reschorente la Smitten Franschhoek.<ref>https://afternoonexpress.co.za/guests/imraan-vagar/5434</ref> == Bophelo ba bonyane == Vagar o hlahetse eThekwini,Durban, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]]. Ha a ntse a hōla ka nako ea apartheid, thuto ea hae ea pele e ne e thibetswe ke melao ea khethollo ea morabe, empa o ne a ipabola lithutong 'me a bontsha tsebo ea pele ea ho bua phatlalatsa, bonono le diitšoantšiso. O hapile litlholisano tse ngata tsa puo ea naha nakong ea bocha ba hae, ho kenyeletswa Tlholisano ea Naha ea Puo ea Tasa/Nasou, 'me a phethela litlhahlobo ka tlhompho ka Mokhatlo wa Afrika Boroa le Koleche ea Trinity London.  Ha e le moithuti, Vagar o ile a nka karolo ho etelletseng pele litšoantšiso tse fapaneng tsa liketsahalo, ho kenyeletsoa Oliver!, A Man for All Seasons, The Diary of Anne Frank, le Romeo le Juliet. O phethetse thuto ea hae ea sekolo se phahameng e le moamoheli oa libasari Sekolong sa Woodmead, sekolo sa bolulo sa poraefete se tsoelang pele, se sa khetholleng ka morabe ho la Johannesburg, a etsa matric ka 1889 ka lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa bonono naheng ka tlas'a Boto e Kopanetsoeng ea Matriculation. Vagar o tsoetse pele ho phehella lengolo la Bachelor of Fine Arts Univesithing ya Natal.<ref>https://mg.co.za/article/1997-04-25-over-the-top-in-india/</ref> == Mosebetsi wa Moralo wa Feshene == Pele a kenela khaso ea nako eohle, Vagar o ile a ikemela indastering ea feshene ea Afrika Boroa. O ile a tsebahatsa leibole ea hae e ikemetseng ea feshene ho tsoa setsing se senyenyane sa boqapi Durban, a tsepamisitse maikutlo haholo mantsiboeeng a tloaelehileng, li-cocktail, le liaparo tsa bohali.<ref>https://iol.co.za/entertainment/whats-on/2004-05-05-puzzling-new-slot-for-eastern-mosaic/</ref>  Vagar e ile ea bula maliboho ho kopantseng bokhabane bo bululetsoeng ka bochabela ho feshene ea sejoale-joale ea Afrika Boroa, ho kopanya mekhabiso ea setso ea India ea masela, lifaha le masela le li-silhouette tsa bophirima. Mosebetsi oa hae o ile oa lebisa ho lihlopha tsa baahloli bakeng sa liketsahalo tse kholo tsa setaele, tse kang Smirnoff International Fashion Awards, hammoho le ho rala liaparo tsa sehla sa ballet ho Playhouse Theatre ea Durban. Ka mor'a moo o ile a koala setsi sa hae sa feshene ka 1998 ho laola litlhoko tsa tlholisano tsa mosebetsi oa hae o ntseng o hola oa thelevishene.  Phatlalatso le Media CareerVagar o kene thelevisheneng ho elella bofelong ba lilemo tsa bo-1990, a etsa qalo ea hae e le moetsi-'moho le 'muelli oa sehlooho bakeng sa makasine ea mehleng ea bacha le ea bophelo ba Chill Out ho SABC 1. Ka 2000, Vagar o ile a kenela letoto la nako e telele la bophelo ba setso Eastern Mosaic ho SABC 1. A sebetsa joalo ka moamoheli oa skrineng le motsamaisi oa boqapi, Vagar o ile a hlokomela ntlafatso e felletseng ea lenaneo ho nchafatsa lintlha tsa lona le katleho ea khoebo.  Nakong eohle ea mosebetsi oa hae oa ho phatlalatsa, Vagar o ngotse, a tataisa le ho hlahisa limakasine tse fapaneng le mekhoa ea bophelo. Litšobotsi tse ling tsa hae tse kholo tsa thelevishene li kenyelletsa ho tšoara Miss South Africa Pageant (2000) ho SABC 3, ho tšoara Likhau tsa Baahi ba Sechaba ka kotloloho ho SABC 1, le ho hlahisa Success @ Seven ho M-Net le e.tv.  == DiBlogging le Video Essays == Vagar o phatlalatsa maikutlo a hae a nako e telele, litlhaloso tsa sechaba, le mongolo oa biographical ho blog ea hae, An Examination Life. Ka sethala sena le letoto le amanang le moqoqo oa video oa YouTube le phatlalalitsoeng ka 2020, Vagar o tlalehile liphihlelo tsa hae phatlalatsa e le monna oa mosodoma oa Afrika Boroa oa Leindia, ka boomo a sebelisa boemo ba hae ba sechaba ho buella ponahalo ea LGBTQ+ le ho phephetsa maikutlo a baballang sechabeng sechabeng sa batho ba fokolang. <ref>https://www.mambaonline.com/2020/08/21/imraan-vagar-on-why-it-took-him-so-long-to-come-out/</ref> Culinary VenturesKa 2012, Vagar le molekane oa bophelo le khoebo Chef Chris Smit ba thehile lets'oao la ho pheha le bitsoang Smitten. Mohopolo ona qalong o ile oa qeta lilemo tse tharo o sebetsa e le mokhoa o atlehileng oa ho baka bohobe le mohopolo oa bistro Mmarakeng oa Motse oa Franschhoek.  Kamora 'maraka oa bona, Vagar le Smit ba ile ba khutlela morao tlhahisong ea thelevishene ka nakoana ho nts'etsapele le ho hlahisa letoto la lijo le ho pheha la Geure Uit Die Vallei bakeng sa SABC 2. Ka mor'a seoa sa COVID-19, banyalani bana ba ile ba theha sebaka se sa feleng sa Smitten, The Yard, Huguenot Road, Franschhoek, se sebetsa e le setsi sa thekiso ea lijo, mabenkele le mabenkele a kopaneng. lijo tse hlokang boikaketsi tsa lehae tsa matsoho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-07-02-here-we-go-again-and-some-restaurants-wont-survive-this/</ref><ref>https://zalebs.com/top-of-the/tevin-naidu/mr-india-sa-makes-his-tv-presenting-dream-a-reality/</ref> == Mehlodi == t6q006wf0107f5hpesbu75i7ntlgiju 38759 38753 2026-06-01T05:54:46Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 38759 wikitext text/x-wiki Imraan Vagar (ya hlahileng ka la 1 Lwetse 1971) ke sebohodi sa seya-le-moea-pono sa [[Afrika Borwa]], mohlahisi, motsamaisi, moqapi wa mekgwa ya bophelo, le ralebenkele la dijo. O tsebahala haholo ka mosebetsi wa hae o pharalletseng kgasong ya Aforika Borwa, haholoholo jwalo ka sebohodi sa nako e telele le matla a ho qapa lenaneo la dimakasine tsa Lifestyle Mosaic ho SABC 1, mme haufinyane tjena e le rakgwebo wa dipheho ya thehileng letshwao la reschorente la Smitten Franschhoek.<ref>https://afternoonexpress.co.za/guests/imraan-vagar/5434</ref> == Bophelo ba bonyane == Vagar o hlahetse eThekwini,Durban, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]]. Ha a ntse a hōla ka nako ya mmuso wa kgethollo, thuto ya hae ya pele e ne e thibetswe ke melao ya kgethollo ya morabe, empa o ne a ipabola dithutong mme a bontsha tsebo ea pele ea ho bua phatlalatsa, bonono le diitšoantšiso. O hapile litlholisano tse ngata tsa puo ea naha nakong ea bocha ba hae, ho kenyeletswa Tlholisano ea Naha ea Puo ea Tasa/Nasou, mme a phethela litlhahlobo ka tlhompho ka Mokhatlo wa Afrika Borwa le Koleche ea Trinity London.  Ha e le moithuti, Vagar o ile a nka karolo ho etelletseng pele litšoantšiso tse fapaneng tsa liketsahalo, ho kenyeletsoa Oliver!, A Man for All Seasons, The Diary of Anne Frank, le Romeo le Juliet. O phethetse thuto ea hae ea sekolo se phahameng e le moamoheli oa libasari Sekolong sa Woodmead, sekolo sa bolulo sa poraefete se tsoelang pele, se sa khetholleng ka morabe ho la Johannesburg, a etsa matric ka 1889 ka lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa bonono naheng ka tlas'a Boto e Kopanetsweng ya Matriculation. Vagar o tsoetse pele ho phehella lengolo la Bachelor of Fine Arts Univesithing ya Natal.<ref>https://mg.co.za/article/1997-04-25-over-the-top-in-india/</ref> == Mosebetsi wa Moralo wa Feshene == Pele a kenela khaso ea nako eohle, Vagar o ile a ikemela indastering ea feshene ea Afrika Boroa. O ile a tsebahatsa leibole ea hae e ikemetseng ea feshene ho tsoa setsing se senyenyane sa boqapi Durban, a tsepamisitse maikutlo haholo mantsiboeeng a tloaelehileng, li-cocktail, le liaparo tsa bohali.<ref>https://iol.co.za/entertainment/whats-on/2004-05-05-puzzling-new-slot-for-eastern-mosaic/</ref>  Vagar e ile ea bula maliboho ho kopantseng bokhabane bo bululetsoeng ka bochabela ho feshene ea sejoale-joale ea Afrika Boroa, ho kopanya mekhabiso ea setso ea India ea masela, lifaha le masela le li-silhouette tsa bophirima. Mosebetsi oa hae o ile oa lebisa ho lihlopha tsa baahloli bakeng sa liketsahalo tse kholo tsa setaele, tse kang Smirnoff International Fashion Awards, hammoho le ho rala liaparo tsa sehla sa ballet ho Playhouse Theatre ea Durban. Ka mor'a moo o ile a koala setsi sa hae sa feshene ka 1998 ho laola litlhoko tsa tlholisano tsa mosebetsi oa hae o ntseng o hola oa thelevishene.  Phatlalatso le Media CareerVagar o kene thelevisheneng ho elella bofelong ba lilemo tsa bo-1990, a etsa qalo ea hae e le moetsi-'moho le 'muelli oa sehlooho bakeng sa makasine ea mehleng ea bacha le ea bophelo ba Chill Out ho SABC 1. Ka 2000, Vagar o ile a kenela letoto la nako e telele la bophelo ba setso Eastern Mosaic ho SABC 1. A sebetsa joalo ka moamoheli oa skrineng le motsamaisi oa boqapi, Vagar o ile a hlokomela ntlafatso e felletseng ea lenaneo ho nchafatsa lintlha tsa lona le katleho ea khoebo.  Nakong eohle ea mosebetsi oa hae oa ho phatlalatsa, Vagar o ngotse, a tataisa le ho hlahisa limakasine tse fapaneng le mekhoa ea bophelo. Litšobotsi tse ling tsa hae tse kholo tsa thelevishene li kenyelletsa ho tšoara Miss South Africa Pageant (2000) ho SABC 3, ho tšoara Likhau tsa Baahi ba Sechaba ka kotloloho ho SABC 1, le ho hlahisa Success @ Seven ho M-Net le e.tv.  == DiBlogging le Video Essays == Vagar o phatlalatsa maikutlo a hae a nako e telele, litlhaloso tsa sechaba, le mongolo oa biographical ho blog ea hae, An Examination Life. Ka sethala sena le letoto le amanang le moqoqo oa video oa YouTube le phatlalalitsoeng ka 2020, Vagar o tlalehile liphihlelo tsa hae phatlalatsa e le monna oa mosodoma wa Afrika Borwa wa Leindia, ka boomo a sebelisa boemo ba hae ba sechaba ho buella ponahalo ya LGBTQ+ le ho phephetsa maikutlo a baballang setjhabeng sechabeng sa batho ba fokolang. <ref>https://www.mambaonline.com/2020/08/21/imraan-vagar-on-why-it-took-him-so-long-to-come-out/</ref> Culinary VenturesKa 2012, Vagar le molekane oa bophelo le kgwebo Chef Chris Smit ba thehile letshwao la ho pheha le bitswang Smitten. Mohopolo ona qalong o ile wa qeta dilemo tse tharo o sebetsa e le mokgwa o atlehileng wa ho baka bohobe le mohopolo oa bistro Mmarakeng wa Motse wa Franschhoek.  Kamora mmaraka wa bona, Vagar le Smit ba ile ba khutlela morao tlhahisong ya thelevishene ka nakoana ho ntshetsapele le ho hlahisa letoto la dijo le ho pheha la Geure Uit Die Vallei bakeng sa SABC 2. Ka mora sewa sa COVID-19, banyalani bana ba ile ba theha sebaka se sa feleng sa Smitten, The Yard, Huguenot Road, Franschhoek, se sebetsa e le setsi sa thekiso ya dijo, mabenkele le mabenkele a kopaneng. lijo tse hlokang boikaketsi tsa lehae tsa matsoho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-07-02-here-we-go-again-and-some-restaurants-wont-survive-this/</ref><ref>https://zalebs.com/top-of-the/tevin-naidu/mr-india-sa-makes-his-tv-presenting-dream-a-reality/</ref><ref>https://www.smittencafe.co.za/about-us/</ref> == Mehlodi == d09kn0q3zf8i5a0btwa7j3vvmmrscoq 38760 38759 2026-06-01T05:56:18Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 38760 wikitext text/x-wiki Imraan Vagar (ya hlahileng ka la 1 Lwetse 1971) ke sebohodi sa seya-le-moea-pono sa [[Afrika Borwa]], mohlahisi, motsamaisi, moqapi wa mekgwa ya bophelo, le ralebenkele la dijo. O tsebahala haholo ka mosebetsi wa hae o pharalletseng kgasong ya Aforika Borwa, haholoholo jwalo ka sebohodi sa nako e telele le matla a ho qapa lenaneo la dimakasine tsa Lifestyle Mosaic ho SABC 1, mme haufinyane tjena e le rakgwebo wa dipheho ya thehileng letshwao la reschorente la Smitten Franschhoek.<ref>https://afternoonexpress.co.za/guests/imraan-vagar/5434</ref> == Bophelo ba bonyane == Vagar o hlahetse eThekwini,Durban, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]]. Ha a ntse a hōla ka nako ya mmuso wa kgethollo, thuto ya hae ya pele e ne e thibetswe ke melao ya kgethollo ya morabe, empa o ne a ipabola dithutong mme a bontsha tsebo ea pele ea ho bua phatlalatsa, bonono le diitšoantšiso. O hapile litlholisano tse ngata tsa puo ea naha nakong ea bocha ba hae, ho kenyeletswa Tlholisano ea Naha ea Puo ea Tasa/Nasou, mme a phethela litlhahlobo ka tlhompho ka Mokhatlo wa Afrika Borwa le Koleche ea Trinity London.  Ha e le moithuti, Vagar o ile a nka karolo ho etelletseng pele litšoantšiso tse fapaneng tsa liketsahalo, ho kenyeletsoa Oliver!, A Man for All Seasons, The Diary of Anne Frank, le Romeo le Juliet. O phethetse thuto ea hae ea sekolo se phahameng e le moamoheli oa libasari Sekolong sa Woodmead, sekolo sa bolulo sa poraefete se tsoelang pele, se sa khetholleng ka morabe ho la Johannesburg, a etsa matric ka 1889 ka lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa bonono naheng ka tlas'a Boto e Kopanetsweng ya Matriculation. Vagar o tsoetse pele ho phehella lengolo la Bachelor of Fine Arts Univesithing ya Natal.<ref>https://mg.co.za/article/1997-04-25-over-the-top-in-india/</ref> == Mosebetsi wa Moralo wa Feshene == Pele a kenela khaso ea nako eohle, Vagar o ile a ikemela indastering ea feshene ea Afrika Boroa. O ile a tsebahatsa leibole ea hae e ikemetseng ea feshene ho tsoa setsing se senyenyane sa boqapi Durban, a tsepamisitse maikutlo haholo mantsiboeeng a tloaelehileng, li-cocktail, le liaparo tsa bohali.<ref>https://iol.co.za/entertainment/whats-on/2004-05-05-puzzling-new-slot-for-eastern-mosaic/</ref>  Vagar e ile ea bula maliboho ho kopantseng bokhabane bo bululetsoeng ka bochabela ho feshene ea sejoale-joale ea Afrika Boroa, ho kopanya mekhabiso ea setso ea India ea masela, lifaha le masela le li-silhouette tsa bophirima. Mosebetsi oa hae o ile oa lebisa ho lihlopha tsa baahloli bakeng sa liketsahalo tse kholo tsa setaele, tse kang Smirnoff International Fashion Awards, hammoho le ho rala liaparo tsa sehla sa ballet ho Playhouse Theatre ea Durban. Ka mor'a moo o ile a koala setsi sa hae sa feshene ka 1998 ho laola litlhoko tsa tlholisano tsa mosebetsi oa hae o ntseng o hola oa thelevishene.  Phatlalatso le Media CareerVagar o kene thelevisheneng ho elella bofelong ba lilemo tsa bo-1990, a etsa qalo ea hae e le moetsi-'moho le 'muelli oa sehlooho bakeng sa makasine ea mehleng ea bacha le ea bophelo ba Chill Out ho SABC 1. Ka 2000, Vagar o ile a kenela letoto la nako e telele la bophelo ba setso Eastern Mosaic ho SABC 1. A sebetsa joalo ka moamoheli oa skrineng le motsamaisi wa boqapi, Vagar o ile a hlokomela ntlafatso e felletseng ya lenaneo ho ntjhafatsa lintlha tsa lona le katleho ya kgwebo.  Nakong yohle ya mosebetsi oa hae oa ho phatlalatsa, Vagar o ngotse, a tataisa le ho hlahisa limakasine tse fapaneng le mekhoa ea bophelo. Ditshobotsi tse ding tsa hae tse kgolo tsa thelevishene li kenyelletsa ho tshwara Miss South Africa Pageant (2000) ho SABC 3, ho tshwoara Dikgau tsa Baahi ba Sechaba ka kotloloho ho SABC 1, le ho hlahisa Success @ Seven ho M-Net le e.tv.  == DiBlogging le Video Essays == Vagar o phatlalatsa maikutlo a hae a nako e telele, ditlhaloso tsa setjhaba, le mongolo oa biographical ho blog ya hae, An Examination Life. Ka sethala sena le letoto le amanang le moqoqo oa video oa YouTube le phatlalalitsoeng ka 2020, Vagar o tlalehile diphihlelo tsa hae phatlalatsa e le monna oa mosodoma wa Afrika Borwa wa Leindia, ka boomo a sebelisa boemo ba hae ba setjhaba ho buella ponahalo ya LGBTQ+ le ho phephetsa maikutlo a baballang setjhabeng setjhabeng sa batho ba fokolang. <ref>https://www.mambaonline.com/2020/08/21/imraan-vagar-on-why-it-took-him-so-long-to-come-out/</ref> Culinary VenturesKa 2012, Vagar le molekane oa bophelo le kgwebo Chef Chris Smit ba thehile letshwao la ho pheha le bitswang Smitten. Mohopolo ona qalong o ile wa qeta dilemo tse tharo o sebetsa e le mokgwa o atlehileng wa ho baka bohobe le mohopolo oa bistro Mmarakeng wa Motse wa Franschhoek.  Kamora mmaraka wa bona, Vagar le Smit ba ile ba khutlela morao tlhahisong ya thelevishene ka nakoana ho ntshetsapele le ho hlahisa letoto la dijo le ho pheha la Geure Uit Die Vallei bakeng sa SABC 2. Ka mora sewa sa COVID-19, banyalani bana ba ile ba theha sebaka se sa feleng sa Smitten, The Yard, Huguenot Road, Franschhoek, se sebetsa e le setsi sa thekiso ya dijo, mabenkele le mabenkele a kopaneng. lijo tse hlokang boikaketsi tsa lehae tsa matsoho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-07-02-here-we-go-again-and-some-restaurants-wont-survive-this/</ref><ref>https://zalebs.com/top-of-the/tevin-naidu/mr-india-sa-makes-his-tv-presenting-dream-a-reality/</ref><ref>https://www.smittencafe.co.za/about-us/</ref> == Mehlodi == mi77yc6htn1o5sg0udh95nqx4owba2m 38761 38760 2026-06-01T06:00:19Z Nakengtsapoho 11385 38761 wikitext text/x-wiki Imraan Vagar (ya hlahileng ka la 1 Lwetse 1971) ke sebohodi sa seya-le-moea-pono sa [[Afrika Borwa]], mohlahisi, motsamaisi, moqapi wa mekgwa ya bophelo, le ralebenkele la dijo. O tsebahala haholo ka mosebetsi wa hae o pharalletseng kgasong ya Aforika Borwa, haholoholo jwalo ka sebohodi sa nako e telele le matla a ho qapa lenaneo la dimakasine tsa Lifestyle Mosaic ho SABC 1, mme haufinyane tjena e le rakgwebo wa dipheho ya thehileng letshwao la reschorente la Smitten Franschhoek.<ref>https://afternoonexpress.co.za/guests/imraan-vagar/5434</ref> == Bophelo ba bonyane == Vagar o hlahetse eThekwini,Durban, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]]. Ha a ntse a hōla ka nako ya mmuso wa kgethollo, thuto ya hae ya pele e ne e thibetswe ke melao ya kgethollo ya morabe, empa o ne a ipabola dithutong mme a bontsha tsebo ea pele ea ho bua phatlalatsa, bonono le diitšoantšiso. O hapile litlholisano tse ngata tsa puo ea naha nakong ea bocha ba hae, ho kenyeletswa Tlholisano ea Naha ea Puo ea Tasa/Nasou, mme a phethela litlhahlobo ka tlhompho ka Mokhatlo wa Afrika Borwa le Koleche ea Trinity London.  Ha e le moithuti, Vagar o ile a nka karolo ho etelletseng pele litšoantšiso tse fapaneng tsa liketsahalo, ho kenyeletsoa Oliver!, A Man for All Seasons, The Diary of Anne Frank, le Romeo le Juliet. O phethetse thuto ea hae ea sekolo se phahameng e le moamoheli oa libasari Sekolong sa Woodmead, sekolo sa bolulo sa poraefete se tsoelang pele, se sa khetholleng ka morabe ho la Johannesburg, a etsa matric ka 1889 ka lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa bonono naheng ka tlas'a Boto e Kopanetsweng ya Matriculation. Vagar o tswetse pele ho phehella lengolo la Bachelor of Fine Arts Univesithing ya Natal.<ref>https://mg.co.za/article/1997-04-25-over-the-top-in-india/</ref> == Mosebetsi wa Moralo wa Feshene == Pele a kena kgasong, Vagar o ile a ikemela indastering ya feshene ya Afrika Borwa. O ile a tsebahatsa leibole ya hae e ikemetseng ea feshene ho tswa setsing se senyenyane sa boqapi Durban, a tsepamisitse maikutlo haholo mantsiboeeng a tloaelehileng, di-cocktail, le diaparo tsa bohadi.<ref>https://iol.co.za/entertainment/whats-on/2004-05-05-puzzling-new-slot-for-eastern-mosaic/</ref>  Vagar e ile ya bula maliboho ho kopantseng bokhabane bo bululetsweng ka bochabela ho feshene ea sejwale-jwale ya Afrika Borwa, ho kopanya mekgabiso ya setso ya [[India]] ya masela, difaha le masela le di-silhouette tsa bophirima. Mosebetsi oa hae o ile wa lebisa ho dihlopha tsa baahlodi bakeng sa diketsahalo tse kgolo tsa setaele, tse kang Smirnoff International Fashion Awards, hammoho le ho rala liaparo tsa sehla sa ballet ho Playhouse Theatre ya Durban. Ka mora moo o ile a koala setsi sa hae sa feshene ka 1998 ho laola litlhoko tsa tlholisano tsa mosebetsi oa hae o ntseng o hola oa thelevishene.  Phatlalatso le Media CareerVagar o kene thelevisheneng ho elella bofelong ba lilemo tsa bo-1990, a etsa qalo ea hae e le moetsi-'moho le mmuelli oa sehlooho bakeng sa makasine ya mehleng ea bacha le ea bophelo ba Chill Out ho SABC 1. Ka 2000, Vagar o ile a kenela letoto la nako e telele la bophelo ba setso Eastern Mosaic ho SABC 1. A sebetsa jwalo ka moamoheli oa skrineng le motsamaisi wa boqapi, Vagar o ile a hlokomela ntlafatso e felletseng ya lenaneo ho ntjhafatsa dintlha tsa lona le katleho ya kgwebo.  Nakong yohle ya mosebetsi oa hae oa ho phatlalatsa, Vagar o ngotse, a tataisa le ho hlahisa dimakasine tse fapaneng le mekgwa ya bophelo. Ditshobotsi tse ding tsa hae tse kgolo tsa thelevishene di kenyelletsa ho tshwara Miss South Africa Pageant (2000) ho SABC 3, ho tshwara Dikgau tsa Baahi ba Sechaba ka kotloloho ho SABC 1, le ho hlahisa Success @ Seven ho M-Net le e.tv.  == DiBlogging le Video Essays == Vagar o phatlalatsa maikutlo a hae a nako e telele, ditlhaloso tsa setjhaba, le mongolo wa biographical ho blog ya hae, An Examination Life. Ka sethala sena le letoto le amanang le moqoqo oa video oa YouTube le phatlalalitsoeng ka 2020, Vagar o tlalehile diphihlelo tsa hae phatlalatsa e le monna oa mosodoma wa Afrika Borwa wa Leindia, ka boomo a sebelisa boemo ba hae ba setjhaba ho buella ponahalo ya LGBTQ+ le ho phephetsa maikutlo a baballang setjhabeng setjhabeng sa batho ba fokolang. <ref>https://www.mambaonline.com/2020/08/21/imraan-vagar-on-why-it-took-him-so-long-to-come-out/</ref> Culinary VenturesKa 2012, Vagar le molekane oa bophelo le kgwebo Chef Chris Smit ba thehile letshwao la ho pheha le bitswang Smitten. Mohopolo ona qalong o ile wa qeta dilemo tse tharo o sebetsa e le mokgwa o atlehileng wa ho baka bohobe le mohopolo oa bistro Mmarakeng wa Motse wa Franschhoek.  Kamora mmaraka wa bona, Vagar le Smit ba ile ba khutlela morao tlhahisong ya thelevishene ka nakoana ho ntshetsapele le ho hlahisa letoto la dijo le ho pheha la Geure Uit Die Vallei bakeng sa SABC 2. Ka mora sewa sa COVID-19, banyalani bana ba ile ba theha sebaka se sa feleng sa Smitten, The Yard, Huguenot Road, Franschhoek, se sebetsa e le setsi sa thekiso ya dijo, mabenkele le mabenkele a kopaneng. lijo tse hlokang boikaketsi tsa lehae tsa matsoho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-07-02-here-we-go-again-and-some-restaurants-wont-survive-this/</ref><ref>https://zalebs.com/top-of-the/tevin-naidu/mr-india-sa-makes-his-tv-presenting-dream-a-reality/</ref><ref>https://www.smittencafe.co.za/about-us/</ref> == Mehlodi == ky5g1u3fi2obma8gs7kywwitm88hppc 38762 38761 2026-06-01T06:01:11Z Nakengtsapoho 11385 38762 wikitext text/x-wiki Imraan Vagar (ya hlahileng ka la 1 Lwetse 1971) ke sebohodi sa seya-le-moea-pono sa [[Afrika Borwa]], mohlahisi, motsamaisi, moqapi wa mekgwa ya bophelo, le ralebenkele la dijo. O tsebahala haholo ka mosebetsi wa hae o pharalletseng kgasong ya Aforika Borwa, haholoholo jwalo ka sebohodi sa nako e telele le matla a ho qapa lenaneo la dimakasine tsa Lifestyle Mosaic ho SABC 1, mme haufinyane tjena e le rakgwebo wa dipheho ya thehileng letshwao la reschorente la Smitten Franschhoek.<ref>https://afternoonexpress.co.za/guests/imraan-vagar/5434</ref> == Bophelo ba bonyane == Vagar o hlahetse eThekwini,Durban, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]]. Ha a ntse a hola ka nako ya mmuso wa kgethollo, thuto ya hae ya pele e ne e thibetswe ke melao ya kgethollo ya morabe, empa o ne a ipabola dithutong mme a bontsha tsebo ea pele ea ho bua phatlalatsa, bonono le diitšoantšiso. O hapile litlholisano tse ngata tsa puo ea naha nakong ea bocha ba hae, ho kenyeletswa Tlhodisano ya Naha ea Puo ea Tasa/Nasou, mme a phethela litlhahlobo ka tlhompho ka Mokgatlo wa Afrika Borwa le Koleche ea Trinity London.  Ha e le moithuti, Vagar o ile a nka karolo ho etelletseng pele litšoantšiso tse fapaneng tsa liketsahalo, ho kenyeletswa Oliver!, A Man for All Seasons, The Diary of Anne Frank, le Romeo le Juliet. O phethetse thuto ea hae ea sekolo se phahameng e le moamoheli oa libasari Sekolong sa Woodmead, sekolo sa bolulo sa poraefete se tsoelang pele, se sa kgetholleng ka morabe ho la Johannesburg, a etsa matric ka 1889 ka lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa bonono naheng ka tlas'a Boto e Kopanetsweng ya Matriculation. Vagar o tswetse pele ho phehella lengolo la Bachelor of Fine Arts Univesithing ya Natal.<ref>https://mg.co.za/article/1997-04-25-over-the-top-in-india/</ref> == Mosebetsi wa Moralo wa Feshene == Pele a kena kgasong, Vagar o ile a ikemela indastering ya feshene ya Afrika Borwa. O ile a tsebahatsa leibole ya hae e ikemetseng ea feshene ho tswa setsing se senyenyane sa boqapi Durban, a tsepamisitse maikutlo haholo mantsiboeeng a tloaelehileng, di-cocktail, le diaparo tsa bohadi.<ref>https://iol.co.za/entertainment/whats-on/2004-05-05-puzzling-new-slot-for-eastern-mosaic/</ref>  Vagar e ile ya bula maliboho ho kopantseng bokhabane bo bululetsweng ka bochabela ho feshene ea sejwale-jwale ya Afrika Borwa, ho kopanya mekgabiso ya setso ya [[India]] ya masela, difaha le masela le di-silhouette tsa bophirima. Mosebetsi wa hae o ile wa lebisa ho dihlopha tsa baahlodi bakeng sa diketsahalo tse kgolo tsa setaele, tse kang Smirnoff International Fashion Awards, hammoho le ho rala liaparo tsa sehla sa ballet ho Playhouse Theatre ya Durban. Ka mora moo o ile a kwala setsi sa hae sa feshene ka 1998 ho laola ditlhoko tsa tlhodisano tsa mosebetsi oa hae o ntseng o hola oa thelevishene.  Phatlalatso le Media CareerVagar o kene thelevisheneng ho elella bofelong ba lilemo tsa bo-1990, a etsa qalo ea hae e le moetsi-'moho le mmuelli oa sehlooho bakeng sa makasine ya mehleng ya batjha le ea bophelo ba Chill Out ho SABC 1. Ka 2000, Vagar o ile a kenela letoto la nako e telele la bophelo ba setso Eastern Mosaic ho SABC 1. A sebetsa jwalo ka moamoheli oa skrineng le motsamaisi wa boqapi, Vagar o ile a hlokomela ntlafatso e felletseng ya lenaneo ho ntjhafatsa dintlha tsa lona le katleho ya kgwebo.  Nakong yohle ya mosebetsi oa hae oa ho phatlalatsa, Vagar o ngotse, a tataisa le ho hlahisa dimakasine tse fapaneng le mekgwa ya bophelo. Ditshobotsi tse ding tsa hae tse kgolo tsa thelevishene di kenyelletsa ho tshwara Miss South Africa Pageant (2000) ho SABC 3, ho tshwara Dikgau tsa Baahi ba Sechaba ka kotloloho ho SABC 1, le ho hlahisa Success @ Seven ho M-Net le e.tv.  == DiBlogging le Video Essays == Vagar o phatlalatsa maikutlo a hae a nako e telele, ditlhaloso tsa setjhaba, le mongolo wa biographical ho blog ya hae, An Examination Life. Ka sethala sena le letoto le amanang le moqoqo oa video oa YouTube le phatlalalitsoeng ka 2020, Vagar o tlalehile diphihlelo tsa hae phatlalatsa e le monna oa mosodoma wa Afrika Borwa wa Leindia, ka boomo a sebelisa boemo ba hae ba setjhaba ho buella ponahalo ya LGBTQ+ le ho phephetsa maikutlo a baballang setjhabeng setjhabeng sa batho ba fokolang. <ref>https://www.mambaonline.com/2020/08/21/imraan-vagar-on-why-it-took-him-so-long-to-come-out/</ref> Culinary VenturesKa 2012, Vagar le molekane oa bophelo le kgwebo Chef Chris Smit ba thehile letshwao la ho pheha le bitswang Smitten. Mohopolo ona qalong o ile wa qeta dilemo tse tharo o sebetsa e le mokgwa o atlehileng wa ho baka bohobe le mohopolo oa bistro Mmarakeng wa Motse wa Franschhoek.  Kamora mmaraka wa bona, Vagar le Smit ba ile ba khutlela morao tlhahisong ya thelevishene ka nakoana ho ntshetsapele le ho hlahisa letoto la dijo le ho pheha la Geure Uit Die Vallei bakeng sa SABC 2. Ka mora sewa sa COVID-19, banyalani bana ba ile ba theha sebaka se sa feleng sa Smitten, The Yard, Huguenot Road, Franschhoek, se sebetsa e le setsi sa thekiso ya dijo, mabenkele le mabenkele a kopaneng. lijo tse hlokang boikaketsi tsa lehae tsa matsoho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-07-02-here-we-go-again-and-some-restaurants-wont-survive-this/</ref><ref>https://zalebs.com/top-of-the/tevin-naidu/mr-india-sa-makes-his-tv-presenting-dream-a-reality/</ref><ref>https://www.smittencafe.co.za/about-us/</ref> == Mehlodi == 73msfw8ptrawy2humfwspmh2zf6nz50 38763 38762 2026-06-01T06:08:16Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 38763 wikitext text/x-wiki Imraan Vagar (ya hlahileng ka la 1 Lwetse 1971) ke sebohodi sa seya-le-moya-pono sa [[Afrika Borwa]], mohlahisi, motsamaisi, moqapi wa mekgwa ya bophelo, le ralebenkele la dijo. O tsebahala haholo ka mosebetsi wa hae o pharalletseng kgasong ya Aforika Borwa, haholoholo jwalo ka sebohodi sa nako e telele le matla a ho qapa lenaneo la dimakasine tsa Lifestyle Mosaic ho SABC 1, mme haufinyane tjena e le rakgwebo wa dipheho ya thehileng letshwao la reschorente la Smitten Franschhoek.<ref>https://afternoonexpress.co.za/guests/imraan-vagar/5434</ref> == Bophelo ba bonyane == Vagar o hlahetse eThekwini,Durban, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]]. Ha a ntse a hola ka nako ya mmuso wa kgethollo, thuto ya hae ya pele e ne e thibetswe ke melao ya kgethollo ya morabe, empa o ne a ipabola dithutong mme a bontsha tsebo ya pele ya ho bua phatlalatsa, bonono le diitshwantshiso. O hapile litlholisano tse ngata tsa puo ea naha nakong ya botjha ba hae, ho kenyeletswa Tlhodisano ya Naha ea Puo ea Tasa/Nasou, mme a phethela ditlhahlobo ka tlhompho ka Mokgatlo wa Afrika Borwa le Koletjhe ya Trinity London.  Ha e le moithuti, Vagar o ile a nka karolo ho etelletseng pele litšoantšiso tse fapaneng tsa diketsahalo, ho kenyeletswa Oliver!, A Man for All Seasons, The Diary of Anne Frank, le Romeo le Juliet. O phethetse thuto ea hae ea sekolo se phahameng e le moamoheli oa libasari Sekolong sa Woodmead, sekolo sa bolulo sa poraefete se tsoelang pele, se sa kgetholleng ka morabe ho la Johannesburg, a etsa matric ka 1889 ka lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa bonono naheng ka tlas'a Boto e Kopanetsweng ya Matriculation. Vagar o tswetse pele ho phehella lengolo la Bachelor of Fine Arts Univesithing ya Natal.<ref>https://mg.co.za/article/1997-04-25-over-the-top-in-india/</ref> == Mosebetsi wa Moralo wa Feshene == Pele a kena kgasong, Vagar o ile a ikemela indastering ya feshene ya Afrika Borwa. O ile a tsebahatsa leibole ya hae e ikemetseng ea feshene ho tswa setsing se senyenyane sa boqapi Durban, a tsepamisitse maikutlo haholo mantsiboeeng a tloaelehileng, di-cocktail, le diaparo tsa bohadi.<ref>https://iol.co.za/entertainment/whats-on/2004-05-05-puzzling-new-slot-for-eastern-mosaic/</ref>  Vagar e ile ya bula maliboho ho kopantseng bokhabane bo bululetsweng ka bochabela ho feshene ea sejwale-jwale ya Afrika Borwa, ho kopanya mekgabiso ya setso ya [[India]] ya masela, difaha le masela le di-silhouette tsa bophirima. Mosebetsi wa hae o ile wa lebisa ho dihlopha tsa baahlodi bakeng sa diketsahalo tse kgolo tsa setaele, tse kang Smirnoff International Fashion Awards, hammoho le ho rala liaparo tsa sehla sa ballet ho Playhouse Theatre ya Durban. Ka mora moo o ile a kwala setsi sa hae sa feshene ka 1998 ho laola ditlhoko tsa tlhodisano tsa mosebetsi oa hae o ntseng o hola oa thelevishene.  Phatlalatso le Media CareerVagar o kene thelevisheneng ho elella bofelong ba lilemo tsa bo-1990, a etsa qalo ea hae e le moetsi-'moho le mmuelli oa sehlooho bakeng sa makasine ya mehleng ya batjha le ea bophelo ba Chill Out ho SABC 1. Ka 2000, Vagar o ile a kenela letoto la nako e telele la bophelo ba setso Eastern Mosaic ho SABC 1. A sebetsa jwalo ka moamoheli oa skrineng le motsamaisi wa boqapi, Vagar o ile a hlokomela ntlafatso e felletseng ya lenaneo ho ntjhafatsa dintlha tsa lona le katleho ya kgwebo.  Nakong yohle ya mosebetsi oa hae oa ho phatlalatsa, Vagar o ngotse, a tataisa le ho hlahisa dimakasine tse fapaneng le mekgwa ya bophelo. Ditshobotsi tse ding tsa hae tse kgolo tsa thelevishene di kenyelletsa ho tshwara Miss South Africa Pageant (2000) ho SABC 3, ho tshwara Dikgau tsa Baahi ba Sechaba ka kotloloho ho SABC 1, le ho hlahisa Success @ Seven ho M-Net le e.tv.  == DiBlogging le Video Essays == Vagar o phatlalatsa maikutlo a hae a nako e telele, ditlhaloso tsa setjhaba, le mongolo wa biographical ho blog ya hae, An Examination Life. Ka sethala sena le letoto le amanang le moqoqo oa video oa YouTube le phatlalalitsoeng ka 2020, Vagar o tlalehile diphihlelo tsa hae phatlalatsa e le monna oa mosodoma wa Afrika Borwa wa Leindia, ka boomo a sebelisa boemo ba hae ba setjhaba ho buella ponahalo ya LGBTQ+ le ho phephetsa maikutlo a baballang setjhabeng setjhabeng sa batho ba fokolang. <ref>https://www.mambaonline.com/2020/08/21/imraan-vagar-on-why-it-took-him-so-long-to-come-out/</ref> Culinary VenturesKa 2012, Vagar le molekane oa bophelo le kgwebo Chef Chris Smit ba thehile letshwao la ho pheha le bitswang Smitten. Mohopolo ona qalong o ile wa qeta dilemo tse tharo o sebetsa e le mokgwa o atlehileng wa ho baka bohobe le mohopolo oa bistro Mmarakeng wa Motse wa Franschhoek.  Kamora mmaraka wa bona, Vagar le Smit ba ile ba khutlela morao tlhahisong ya thelevishene ka nakoana ho ntshetsapele le ho hlahisa letoto la dijo le ho pheha la Geure Uit Die Vallei bakeng sa SABC 2. Ka mora sewa sa COVID-19, banyalani bana ba ile ba theha sebaka se sa feleng sa Smitten, The Yard, Huguenot Road, Franschhoek, se sebetsa e le setsi sa thekiso ya dijo, mabenkele le mabenkele a kopaneng. lijo tse hlokang boikaketsi tsa lehae tsa matsoho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-07-02-here-we-go-again-and-some-restaurants-wont-survive-this/</ref><ref>https://zalebs.com/top-of-the/tevin-naidu/mr-india-sa-makes-his-tv-presenting-dream-a-reality/</ref><ref>https://www.smittencafe.co.za/about-us/</ref> == Mehlodi == kshgc1mcbiltxxu4vufptusqik4w5lb Noxolo Nogwaza 0 10547 38755 2026-06-01T02:39:31Z SANKOMOTA 11165 Created page with "Noxolo Nogwaza (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, banna ba ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e Hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng. Polao ya hae ka 2011 e..." 38755 wikitext text/x-wiki Noxolo Nogwaza (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, banna ba ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e Hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng. Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa. Bophelo ba bonyaneng Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng. O ile a kenella ts'ebetsong ea sechaba a sa le monyenyane 'me a tsejoa ka boitlamo ba hae ba toka ea sechaba le litokelo tsa botho. Boitseko Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokhatlo o ikemiselitseng ho tšehetsa le ho buella litokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho loantša khethollo le tlhekefetso khahlanong le basali ba lilesbiene le ho theha libaka tse sireletsehileng bakeng sa lichaba tse khelohileng. O ile a kenya letsoho matšolong a tlhokomeliso, mananeo a ho thusa sechaba, le liketsahalong tsa sechaba tse reretsoeng ho khothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tšekamelo ea ho kopanela liphate le boitsebiso ba bong. Polao Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Litlaleho li bontšitse hore o kile a hlaseloa ka sehlōhō, ho akarelletsa le tlhekefetso ea thobalano. Mekhatlo ea litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo 'me ba e hlalosa e le tlolo ea molao e belaelloang ea lehloeo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae. Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyeoe ena e ile ea hohela tlhokomelo ea boralitaba ba machaba ’me ea susumelletsa mehoo e nchafalitsoeng ea hore ho nkoe khato e matla khahlanong le litlōlo tsa molao tsa lehloeo. lghpwomx7pp7qp1pbf3o4s6c27bk1dg 38756 38755 2026-06-01T02:49:34Z SANKOMOTA 11165 Ke qadile sengolwa fatshe 38756 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng. Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa. == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng. O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae. Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo. 7olqisnhasp5avv4p3wr1hqjbfgoq8o 38770 38756 2026-06-01T08:07:57Z SANKOMOTA 11165 SANKOMOTA moved page [[Noxolo Noqwaza]] to [[Noxolo Nogwaza]] 38756 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng. Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa. == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng. O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae. Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo. 7olqisnhasp5avv4p3wr1hqjbfgoq8o 38772 38770 2026-06-01T08:08:53Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38772 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref>https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa. == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng. O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae. Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo. j29a10zahgrfcprod6p2lyardodf0dr 38773 38772 2026-06-01T08:10:17Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38773 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref>https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng. O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae. Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo. 1yuzozqrz5ba4hm3xs35o1re99jiii6 38774 38773 2026-06-01T08:10:46Z SANKOMOTA 11165 /* Bophelo ba bonyaneng */ 38774 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae. Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo. e86h9zu1vqhhrae8cdj1hp7bnyov1p6 38775 38774 2026-06-01T08:12:53Z SANKOMOTA 11165 /* Polao */ 38775 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo. 5jqp19yepn18agqrjn8h9ty23z57pld 38776 38775 2026-06-01T08:13:41Z SANKOMOTA 11165 /* Polao */ 38776 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.<ref>https://www.amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415</ref> jfiws2ue4a9fvnywdvkn8os3von3bo7 38777 38776 2026-06-01T08:15:27Z SANKOMOTA 11165 /* Polao */ 38777 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. <ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-13265300</ref>Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.<ref>https://www.amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415</ref> p8aakshyhrak9ks8jlfezh0nxxbap6y 38778 38777 2026-06-01T08:16:45Z SANKOMOTA 11165 /* Polao */ 38778 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng. O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. <ref>https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/d-za/dv/d-za_20110524_2_/d-za_20110524_2_en.pdf</ref>Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. <ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-13265300</ref>Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.<ref>https://www.amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415</ref> 0xwr7aam8quvh9bkzu6lprwlcd34rwb 38780 38778 2026-06-01T08:20:17Z SANKOMOTA 11165 /* Boitseko */ 38780 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng.<ref>https://www.developmentaid.org/organizations/view/651602/epoc-ekurhuleni-pride-organising-committee</ref> O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. <ref>https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/d-za/dv/d-za_20110524_2_/d-za_20110524_2_en.pdf</ref>Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. <ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-13265300</ref>Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.<ref>https://www.amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415</ref> 6ik8foh30ioio29ajt2yi3l3x7h7kq8 38781 38780 2026-06-01T08:20:46Z SANKOMOTA 11165 /* Polao */ 38781 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) Afrika Borwa. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang Boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene Gauteng.<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng.<ref>https://www.developmentaid.org/organizations/view/651602/epoc-ekurhuleni-pride-organising-committee</ref> O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. <ref>https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/d-za/dv/d-za_20110524_2_/d-za_20110524_2_en.pdf</ref>Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. <ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-13265300</ref>Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.<ref>https://www.amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415</ref> == Mehlodi == bzj5ldhdacojimkhgim2ho50jqgy9l4 Mmasepala wa Selehae wa Msukaligwa 0 10548 38765 2026-06-01T06:56:46Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1288219927|Msukaligwa Local Municipality]]" 38765 wikitext text/x-wiki '''Msukaligwa Municipality''' ( Zulu ; Afrikaans ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Toropo ya Ermelo ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kholo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Breyten | [http://census.adrianfrith.com/place/80201 80201] | 2.75 | 4,591 | [[Sezulu]] |- | [[Camden, Mpumalanga|Camden]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80202 80202] | 4.78 | 752 | Sezulu |- | Davel | [http://census.adrianfrith.com/place/80203 80203] | 1.61 | 87 | Sezulu |- | Ermelo | [http://census.adrianfrith.com/place/80204 80204] | 25.48 | 11,596 | Sezulu |- | Kwachibikhulu | [http://census.adrianfrith.com/place/80205 80205] | 0.24 | 2,490 | Sezulu |- | KwaDela | [http://census.adrianfrith.com/place/80206 80206] | 0.49 | 3,548 | Sezulu |- | KwaZanele | [http://census.adrianfrith.com/place/80207 80207] | 1.90 | 7,493 | Sezulu |- | Lothair | [http://census.adrianfrith.com/place/80208 80208] | 6.97 | 93 | Sezulu |- | Phumula | [http://census.adrianfrith.com/place/80210 80210] | 2.56 | 16,295 | Sezulu |- | Selindile | [http://census.adrianfrith.com/place/80211 80211] | 1.05 | 5,340 | Sezulu |- | Sheepmoor | [http://census.adrianfrith.com/place/80212 80212] | 1.68 | 1,229 | Sezulu |- | Wesselton | [http://census.adrianfrith.com/place/80213 80213] | 8.34 | 23,443 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80209 80209] | 5,958.56 | 47,832 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a metso e mene lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Election Result Table for LGE2021 — Msukaligwa"''.''</ref> == Ditshebeletso tse fokalang == Msukaligwa ke e meng ya dimasepala tse fanang ka tshebeletso tse fokolang setjhabeng. Ka selemo sa 2015 mokgatlo wa AfriForum o ile wa tlisitse kopo ea thibelo ea sebopeho Lekhotleng le Phahameng la Mpumalanga ho la Mbombela (Nelspruit) ho qobella 'masepala le profinse ho phethahatsa mesebetsi ea bona ea molao Masepaleng oa Lehae oa Msukaligwa le ho khutlisetsa phano ea ditsebeletso ho baahi ba masepala. Kopo ena e latela ho hloleha ha nako e telele ha masepala ho fana ka ditšebeletso ho latela lipehelo tsa Molao oa Motheo ho baahi ba Ermelo le litoropo tse mabapi le masepala ona.<ref>https://www.artikels.afriforum.co.za/en/afriforum-takes-msukaligwa-municipality-to-court-over-poor-service-delivery/</ref> == Mehlodi == {{Election results|firstround=Ward|secondround=List|party1=[[African National Congress]]|votes1=16334|votes1_2=16992|seats1=18|seats1_2=6|totseats1=24|party2=[[Economic Freedom Fighters]]|votes2=4676|votes2_2=4676|seats2=0|seats2_2=7|totseats2=7|party3=[[Democratic Alliance (South Africa)|Democratic Alliance]]|votes3=2672|votes3_2=2763|seats3=1|seats3_2=3|totseats3=4|party4=[[Freedom Front Plus]]|votes4=1677|votes4_2=1546|seats4=0|seats4_2=2|totseats4=2|party5=[[Independent candidates]]|votes5=1253|votes5_2=|seats5=0|seats5_2=|totseats5=0|party6=[[African Christian Democratic Party]]|votes6=326|votes6_2=370|seats6=0|seats6_2=1|totseats6=1|party7=5 other parties|votes7=533|votes7_2=819|seats7=0|seats7_2=0|totseats7=0|invalid=589|invalid2=923|electorate=69662|electorate2=69662}} == Mehlodi == pdx9f7fykj6kk9aaoqrir2kmpk83nfd 38766 38765 2026-06-01T06:57:21Z Nakengtsapoho 11385 /* Mehlodi */ 38766 wikitext text/x-wiki '''Msukaligwa Municipality''' ( Zulu ; Afrikaans ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Toropo ya Ermelo ke setulo sa mmasepala. == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kholo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Breyten | [http://census.adrianfrith.com/place/80201 80201] | 2.75 | 4,591 | [[Sezulu]] |- | [[Camden, Mpumalanga|Camden]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80202 80202] | 4.78 | 752 | Sezulu |- | Davel | [http://census.adrianfrith.com/place/80203 80203] | 1.61 | 87 | Sezulu |- | Ermelo | [http://census.adrianfrith.com/place/80204 80204] | 25.48 | 11,596 | Sezulu |- | Kwachibikhulu | [http://census.adrianfrith.com/place/80205 80205] | 0.24 | 2,490 | Sezulu |- | KwaDela | [http://census.adrianfrith.com/place/80206 80206] | 0.49 | 3,548 | Sezulu |- | KwaZanele | [http://census.adrianfrith.com/place/80207 80207] | 1.90 | 7,493 | Sezulu |- | Lothair | [http://census.adrianfrith.com/place/80208 80208] | 6.97 | 93 | Sezulu |- | Phumula | [http://census.adrianfrith.com/place/80210 80210] | 2.56 | 16,295 | Sezulu |- | Selindile | [http://census.adrianfrith.com/place/80211 80211] | 1.05 | 5,340 | Sezulu |- | Sheepmoor | [http://census.adrianfrith.com/place/80212 80212] | 1.68 | 1,229 | Sezulu |- | Wesselton | [http://census.adrianfrith.com/place/80213 80213] | 8.34 | 23,443 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80209 80209] | 5,958.56 | 47,832 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a metso e mene lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Election Result Table for LGE2021 — Msukaligwa"''.''</ref> == Ditshebeletso tse fokalang == Msukaligwa ke e meng ya dimasepala tse fanang ka tshebeletso tse fokolang setjhabeng. Ka selemo sa 2015 mokgatlo wa AfriForum o ile wa tlisitse kopo ea thibelo ea sebopeho Lekhotleng le Phahameng la Mpumalanga ho la Mbombela (Nelspruit) ho qobella 'masepala le profinse ho phethahatsa mesebetsi ea bona ea molao Masepaleng oa Lehae oa Msukaligwa le ho khutlisetsa phano ea ditsebeletso ho baahi ba masepala. Kopo ena e latela ho hloleha ha nako e telele ha masepala ho fana ka ditšebeletso ho latela lipehelo tsa Molao oa Motheo ho baahi ba Ermelo le litoropo tse mabapi le masepala ona.<ref>https://www.artikels.afriforum.co.za/en/afriforum-takes-msukaligwa-municipality-to-court-over-poor-service-delivery/</ref> == Mehlodi == e4fcb56sv623b3shozrofm4pumv2qnm 38767 38766 2026-06-01T07:01:29Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38767 wikitext text/x-wiki '''Msukaligwa Municipality''' ( Zulu ; Afrikaans ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Toropo ya Ermelo ke setulo sa mmasepala. [[File:Map_of_Mpumalanga_with_Msukaligwa_highlighted_(2016).svg|thumb|Mmapa wa porofensi ya Mpumalanga o bontshitseng mmasepalawa Msukaligwa ka bokgubedu (2016)]] == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kholo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi ! Puo e buuoang haholo |- | Breyten | [http://census.adrianfrith.com/place/80201 80201] | 2.75 | 4,591 | [[Sezulu]] |- | [[Camden, Mpumalanga|Camden]] | [http://census.adrianfrith.com/place/80202 80202] | 4.78 | 752 | Sezulu |- | Davel | [http://census.adrianfrith.com/place/80203 80203] | 1.61 | 87 | Sezulu |- | Ermelo | [http://census.adrianfrith.com/place/80204 80204] | 25.48 | 11,596 | Sezulu |- | Kwachibikhulu | [http://census.adrianfrith.com/place/80205 80205] | 0.24 | 2,490 | Sezulu |- | KwaDela | [http://census.adrianfrith.com/place/80206 80206] | 0.49 | 3,548 | Sezulu |- | KwaZanele | [http://census.adrianfrith.com/place/80207 80207] | 1.90 | 7,493 | Sezulu |- | Lothair | [http://census.adrianfrith.com/place/80208 80208] | 6.97 | 93 | Sezulu |- | Phumula | [http://census.adrianfrith.com/place/80210 80210] | 2.56 | 16,295 | Sezulu |- | Selindile | [http://census.adrianfrith.com/place/80211 80211] | 1.05 | 5,340 | Sezulu |- | Sheepmoor | [http://census.adrianfrith.com/place/80212 80212] | 1.68 | 1,229 | Sezulu |- | Wesselton | [http://census.adrianfrith.com/place/80213 80213] | 8.34 | 23,443 | Sezulu |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/80209 80209] | 5,958.56 | 47,832 | Sezulu |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a metso e mene lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Election Result Table for LGE2021 — Msukaligwa"''.''</ref> == Ditshebeletso tse fokalang == Msukaligwa ke e meng ya dimasepala tse fanang ka tshebeletso tse fokolang setjhabeng. Ka selemo sa 2015 mokgatlo wa AfriForum o ile wa tlisitse kopo ea thibelo ea sebopeho Lekhotleng le Phahameng la Mpumalanga ho la Mbombela (Nelspruit) ho qobella 'masepala le profinse ho phethahatsa mesebetsi ea bona ea molao Masepaleng oa Lehae oa Msukaligwa le ho khutlisetsa phano ea ditsebeletso ho baahi ba masepala. Kopo ena e latela ho hloleha ha nako e telele ha masepala ho fana ka ditšebeletso ho latela lipehelo tsa Molao oa Motheo ho baahi ba Ermelo le litoropo tse mabapi le masepala ona.<ref>https://www.artikels.afriforum.co.za/en/afriforum-takes-msukaligwa-municipality-to-court-over-poor-service-delivery/</ref> == Mehlodi == 24so2m16ynblwrj0ndp8bnfxnagnvad Mmasepala wa Umzumbe 0 10549 38768 2026-06-01T07:28:38Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340964498|Umzumbe Local Municipality]]" 38768 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Umzumbe''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Ugu, profenseng ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] ya [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka [[Umzumbe River|Noka ya Umzumbe]] . Metse e ka hara meedi ya masepala e kenyeletsa [[Friedenau, KwaZulu-Natal|Friedenau]], [[KwaDweshula]], St Faith’s, le Mathulini . <ref>"Umzumbe Local Municipality Contact Details"''.''</ref> Maemo a lekeno masepaleng a tlase haholo, mme a bontsha boemo ba bofuma bo boholo. Hoo e ka bang 60% ya malapa ohle a na le lekeno le ka tlase ho R500 ka kgwedi. Malapa a itshetlehile ka ho phela ka penshene le dithuso tse ling tsa thuso ya setjhaba, ditjhelete tse romelwang ke bajaki, meputso e sa rerwang le meputso ya mesebetsi e sa rerwang. <ref name="kzn-top">[http://www.kzntopbusiness.co.za/site/umzumbe KwaZulu-Natal Top Business - Umzumbe Municipality]</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Bhekani]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50301 50301] | 9.38 | 477 |- | [[Cele, KwaZulu-Natal|Cele]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50302 50302] | 275.53 | 24,598 |- | [[Dungeni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50303 50303] | 39.27 | 5,363 |- | [[Emandleni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50304 50304] | 41.85 | 6,065 |- | [[Hlongwa]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50305 50305] | 19.89 | 3,853 |- | [[Mbhele / Amaphuthu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50306 50306] | 62.10 | 8,776 |- | [[Ndelu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50307 50307] | 107.60 | 18,178 |- | [[Nhlangwini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50308 50308] | 83.03 | 16,764 |- | [[Nyavini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50309 50309] | 171.52 | 19,130 |- | [[Qoloqolo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50310 50310] | 54.51 | 14,177 |- | [[Qwabe P]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50311 50311] | 57.40 | 10,504 |- | [[Shiyabanye]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50312 50312] | 15.89 | 1,541 |- | Tumelo ea St. | [http://census.adrianfrith.com/place/50313 50313] | 113.56 | 10,652 |- | [[Thulini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50314 50314] | 89.76 | 45,733 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse mashome a mabedi, ha ba leshome le metso e robong ba setseng ba kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 3 Phato 2016, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. Ka selemo sa 2021 maloko a mokgatlo wa IFP a ile a fumana ditulo tse hlano.<ref>https://www.citizen.co.za/south-coast-herald/news-headlines/2021/11/05/ifp-gains-six-wards-from-anc-in-umzumbe/</ref> Ketsahalo ena e ile ya iphetha hape ka selemo sa 2026.<ref>https://ifp.org.za/newsroom/ifp-secures-resounding-victory-in-umzumbe-ward-13-reinforcing-its-growing-political-momentum/</ref><ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/hlabisa-asks-umzumbe-voters-to-set-the-tone-for-local-elections/</ref> == Mehlodi == b70jowgrdpkoyxjojoe3ul2sjna0b0s 38769 38768 2026-06-01T07:29:36Z Nakengtsapoho 11385 38769 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Umzumbe''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Ugu, profenseng ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] ya [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka Noka ya Umzumbe . Metse e ka hara meedi ya masepala e kenyeletsa Friedenau, KwaDweshula, St Faith’s, le Mathulini . <ref>"Umzumbe Local Municipality Contact Details"''.''</ref> Maemo a lekeno masepaleng a tlase haholo, mme a bontsha boemo ba bofuma bo boholo. Hoo e ka bang 60% ya malapa ohle a na le lekeno le ka tlase ho R500 ka kgwedi. Malapa a itshetlehile ka ho phela ka penshene le dithuso tse ding tsa thuso ya setjhaba, ditjhelete tse romelwang ke bajaki, meputso e sa rerwang le meputso ya mesebetsi e sa rerwang. <ref name="kzn-top">[http://www.kzntopbusiness.co.za/site/umzumbe KwaZulu-Natal Top Business - Umzumbe Municipality]</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Bhekani]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50301 50301] | 9.38 | 477 |- | [[Cele, KwaZulu-Natal|Cele]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50302 50302] | 275.53 | 24,598 |- | [[Dungeni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50303 50303] | 39.27 | 5,363 |- | [[Emandleni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50304 50304] | 41.85 | 6,065 |- | [[Hlongwa]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50305 50305] | 19.89 | 3,853 |- | [[Mbhele / Amaphuthu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50306 50306] | 62.10 | 8,776 |- | [[Ndelu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50307 50307] | 107.60 | 18,178 |- | [[Nhlangwini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50308 50308] | 83.03 | 16,764 |- | [[Nyavini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50309 50309] | 171.52 | 19,130 |- | [[Qoloqolo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50310 50310] | 54.51 | 14,177 |- | [[Qwabe P]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50311 50311] | 57.40 | 10,504 |- | [[Shiyabanye]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50312 50312] | 15.89 | 1,541 |- | Tumelo ea St. | [http://census.adrianfrith.com/place/50313 50313] | 113.56 | 10,652 |- | [[Thulini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50314 50314] | 89.76 | 45,733 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse mashome a mabedi, ha ba leshome le metso e robong ba setseng ba kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 3 Phato 2016, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. Ka selemo sa 2021 maloko a mokgatlo wa IFP a ile a fumana ditulo tse hlano.<ref>https://www.citizen.co.za/south-coast-herald/news-headlines/2021/11/05/ifp-gains-six-wards-from-anc-in-umzumbe/</ref> Ketsahalo ena e ile ya iphetha hape ka selemo sa 2026.<ref>https://ifp.org.za/newsroom/ifp-secures-resounding-victory-in-umzumbe-ward-13-reinforcing-its-growing-political-momentum/</ref><ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/hlabisa-asks-umzumbe-voters-to-set-the-tone-for-local-elections/</ref> == Mehlodi == puy8x4o4hxvdiyxh0fzza9z4k20jukn 38779 38769 2026-06-01T08:19:18Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 38779 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Umzumbe''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Ugu, profenseng ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] ya [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka Noka ya Umzumbe . Metse e ka hara meedi ya masepala e kenyeletsa Friedenau, KwaDweshula, St Faith’s, le Mathulini . <ref>"Umzumbe Local Municipality Contact Details"''.''</ref> Maemo a lekeno masepaleng a tlase haholo, mme a bontsha boemo ba bofuma bo boholo. Hoo e ka bang 60% ya malapa ohle a na le lekeno le ka tlase ho R500 ka kgwedi. Malapa a itshetlehile ka ho phela ka penshene le dithuso tse ding tsa thuso ya setjhaba, ditjhelete tse romelwang ke bajaki, meputso e sa rerwang le meputso ya mesebetsi e sa rerwang. <ref name="kzn-top">[http://www.kzntopbusiness.co.za/site/umzumbe KwaZulu-Natal Top Business - Umzumbe Municipality]</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Bhekani]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50301 50301] | 9.38 | 477 |- | [[Cele, KwaZulu-Natal|Cele]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50302 50302] | 275.53 | 24,598 |- | [[Dungeni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50303 50303] | 39.27 | 5,363 |- | [[Emandleni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50304 50304] | 41.85 | 6,065 |- | [[Hlongwa]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50305 50305] | 19.89 | 3,853 |- | [[Mbhele / Amaphuthu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50306 50306] | 62.10 | 8,776 |- | [[Ndelu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50307 50307] | 107.60 | 18,178 |- | [[Nhlangwini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50308 50308] | 83.03 | 16,764 |- | [[Nyavini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50309 50309] | 171.52 | 19,130 |- | [[Qoloqolo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50310 50310] | 54.51 | 14,177 |- | [[Qwabe P]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50311 50311] | 57.40 | 10,504 |- | [[Shiyabanye]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50312 50312] | 15.89 | 1,541 |- | Tumelo ea St. | [http://census.adrianfrith.com/place/50313 50313] | 113.56 | 10,652 |- | [[Thulini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50314 50314] | 89.76 | 45,733 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse mashome a mabedi, ha ba leshome le metso e robong ba setseng ba kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 3 Phato 2016, mokga wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. Ka selemo sa 2021 maloko a mokgatlo wa IFP a ile a fumana ditulo tse hlano.<ref>https://www.citizen.co.za/south-coast-herald/news-headlines/2021/11/05/ifp-gains-six-wards-from-anc-in-umzumbe/</ref> Ketsahalo ena e ile ya iphetha hape ka selemo sa 2026.<ref>https://ifp.org.za/newsroom/ifp-secures-resounding-victory-in-umzumbe-ward-13-reinforcing-its-growing-political-momentum/</ref><ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/hlabisa-asks-umzumbe-voters-to-set-the-tone-for-local-elections/</ref> == Mehlodi == tsgi5gt0mzgfkhtl0w8r4z42i7e4085 38794 38779 2026-06-01T11:16:34Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38794 wikitext text/x-wiki [[File:Map of KwaZulu-Natal with Umzumbe highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa wa Kwazulu-Natala o bontshang Mmasepala wa Umzumbe ka bokgubedu]] '''Mmasepala wa Umzumbe''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Ugu, profenseng ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] ya [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka Noka ya Umzumbe . Metse e ka hara meedi ya masepala e kenyeletsa Friedenau, KwaDweshula, St Faith’s, le Mathulini . <ref>"Umzumbe Local Municipality Contact Details"''.''</ref> Maemo a lekeno masepaleng a tlase haholo, mme a bontsha boemo ba bofuma bo boholo. Hoo e ka bang 60% ya malapa ohle a na le lekeno le ka tlase ho R500 ka kgwedi. Malapa a itshetlehile ka ho phela ka penshene le dithuso tse ding tsa thuso ya setjhaba, ditjhelete tse romelwang ke bajaki, meputso e sa rerwang le meputso ya mesebetsi e sa rerwang. <ref name="kzn-top">[http://www.kzntopbusiness.co.za/site/umzumbe KwaZulu-Natal Top Business - Umzumbe Municipality]</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Bhekani]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50301 50301] | 9.38 | 477 |- | [[Cele, KwaZulu-Natal|Cele]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50302 50302] | 275.53 | 24,598 |- | [[Dungeni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50303 50303] | 39.27 | 5,363 |- | [[Emandleni]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50304 50304] | 41.85 | 6,065 |- | [[Hlongwa]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50305 50305] | 19.89 | 3,853 |- | [[Mbhele / Amaphuthu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50306 50306] | 62.10 | 8,776 |- | [[Ndelu]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50307 50307] | 107.60 | 18,178 |- | [[Nhlangwini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50308 50308] | 83.03 | 16,764 |- | [[Nyavini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50309 50309] | 171.52 | 19,130 |- | [[Qoloqolo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50310 50310] | 54.51 | 14,177 |- | [[Qwabe P]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50311 50311] | 57.40 | 10,504 |- | [[Shiyabanye]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50312 50312] | 15.89 | 1,541 |- | Tumelo ea St. | [http://census.adrianfrith.com/place/50313 50313] | 113.56 | 10,652 |- | [[Thulini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/50314 50314] | 89.76 | 45,733 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse mashome a mabedi, ha ba leshome le metso e robong ba setseng ba kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 3 Phato 2016, mokga wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. Ka selemo sa 2021 maloko a mokgatlo wa IFP a ile a fumana ditulo tse hlano.<ref>https://www.citizen.co.za/south-coast-herald/news-headlines/2021/11/05/ifp-gains-six-wards-from-anc-in-umzumbe/</ref> Ketsahalo ena e ile ya iphetha hape ka selemo sa 2026.<ref>https://ifp.org.za/newsroom/ifp-secures-resounding-victory-in-umzumbe-ward-13-reinforcing-its-growing-political-momentum/</ref><ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/hlabisa-asks-umzumbe-voters-to-set-the-tone-for-local-elections/</ref> == Mehlodi == t1ebzxdeg97sn78ykr95a5vs5txxyv8 Noxolo Noqwaza 0 10550 38771 2026-06-01T08:07:57Z SANKOMOTA 11165 SANKOMOTA moved page [[Noxolo Noqwaza]] to [[Noxolo Nogwaza]] 38771 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Noxolo Nogwaza]] 1t18rkw4yfqoxz6dcs1nrjeysoutdwf African National Congress 0 10551 38782 2026-06-01T10:02:58Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1357046851|African National Congress]]" 38782 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Boroa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente oa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017. Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho . Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}</ref> Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tšehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2023)">qotso e hlokahala</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}</ref> ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . <ref name="Butler-2012" /> Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. <ref name="Lodge-1983" /> <ref name="Suttner-2012" /> [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1983">Lodge, Tom (1983). </cite></ref> Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. <ref name="Butler-2012" /> Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. <ref name="Lodge-1983a">{{Cite book|pages=33–66}}</ref> Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFSuttner2012">Suttner, Raymond (2012). </cite></ref> Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . <ref name="Suttner-2012" /> Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . <ref name="Lodge-1983b">{{Cite book|pages=67–90}}</ref> Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}</ref> Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. <ref name="Ellis-2013" /> === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehlōhō ea Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo oa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebelisoa sa ntoa e hlometseng khahlanong le mmuso oa khethollo ea morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso oa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekhotla la Naha la ANC; o ne o nkoa e le mokhatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane 1962. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFEllis1991">Ellis, Stephen (1991). </cite></ref> Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFStevens2019">Stevens, Simon (1 November 2019). </cite></ref> Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. <ref name="Houston-2004">{{Cite book|pages=435–492}}</ref> Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. <ref name="Macmillan-2009">{{Cite journal|pages=295–311}}</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Boroa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tšela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. <ref name="Ellis-1994">{{Cite journal|pages=279–298}}</ref> Mesebetsi ea likhukhuni tsa MK ka hare ho Afrika Boroa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, 'me khakanyo e' ngoe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}</ref> Karolong ea ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. <ref name="Lodge-1987" /> Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. <ref>''McSmith, Andy (10 December 2013).''</ref> Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . <ref name="Shubin-1996">{{Cite journal|pages=5–30}}</ref> === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le khethollo ea morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1987">Lodge, Tom (1987). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=33–69}}</ref> Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ea lipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. <ref name="Simpson-2009">{{Cite journal|pages=507–521}}</ref> Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetoang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). <ref name="Van Baalen-2014">{{Cite journal|pages=14–20}}</ref> Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. <ref>{{Cite journal|pages=259–282}}</ref> Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . [[File:Old_ANC_logo_1990.svg|thumb|203x203px|Letshwao la ANC ka 1990, ho tloha ha le ntlafatswa]] === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. <ref>{{Cite journal|pages=978–995}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=577–600}}</ref> Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. <ref>{{Cite journal|pages=727–746}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=563–579}}</ref> Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. <ref>"Cadre Policy and Deployment Strategy" ''(PDF).''</ref> Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. <ref>{{Cite journal|pages=159–165}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=1–23}}</ref> == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, <ref name="Duarte-2018">{{Cite web|publisher=Jessie Duarte}}</ref> mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. <ref>{{Cite journal|pages=61–82}}</ref> <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}</ref> <ref name="Darracq-2008">{{Cite journal|pages=429–449}}</ref> Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". <ref name="ANC-2017a" /> Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. <ref name="Darracq-2008">{{Cite journal|pages=429–449}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFDarracq2008">Darracq, Vincent (2008). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pmc=Raymond Suttner|pages=1–23}}</ref> Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=133–146}}</ref> === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa khahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Machaba oa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntoa ea maemo). <ref name="Butler-2005" /> Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . <ref name="Butler-2005" /> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. <ref name="ANC-1994" /> Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, <ref>{{Cite journal|pages=3–13}}</ref> mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. <ref>{{Cite journal|pages=68–81}}</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . <ref name="Bundy-2016">.</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref name="Bundy-2016">{{Cite journal|pmc=Colin Bundy}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFBundy2016">[[Colin Bundy|Bundy, Colin]] (6 September 2016). </cite></ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; <ref name="Seekings-2015" /> mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". <ref name="ANC-2007" /> Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, <ref name="Seekings-2015" /> mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". <ref>{{Cite web|publisher=Cyril Ramaphosa}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=169–179}}</ref> Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. <ref name="Duarte-2018">{{Cite web|publisher=Jessie Duarte}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFDuarte2018">[[Jessie Duarte|Duarte, Jessie]] (30 October 2018). </cite></ref> Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . <ref>{{Cite journal|pages=499–513}}</ref> Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. [[Category:Pages with unreviewed translations]] oxv4r18v22b0czcs4530sxqq1068n2u 38783 38782 2026-06-01T10:04:45Z Nakengtsapoho 11385 38783 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Boroa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente oa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho . Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}</ref> Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tšehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2023)">qotso e hlokahala</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}</ref> ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . <ref name="Butler-2012" /> Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. <ref name="Lodge-1983" /> <ref name="Suttner-2012" /> [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1983">Lodge, Tom (1983). </cite></ref> Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. <ref name="Butler-2012" /> Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. <ref name="Lodge-1983a">{{Cite book|pages=33–66}}</ref> Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFSuttner2012">Suttner, Raymond (2012). </cite></ref> Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . <ref name="Suttner-2012" /> Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . <ref name="Lodge-1983b">{{Cite book|pages=67–90}}</ref> Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}</ref> Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. <ref name="Ellis-2013" /> === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehlōhō ea Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo oa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebelisoa sa ntoa e hlometseng khahlanong le mmuso oa khethollo ea morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso oa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekhotla la Naha la ANC; o ne o nkoa e le mokhatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane 1962. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFEllis1991">Ellis, Stephen (1991). </cite></ref> Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. <ref name="Houston-2004">{{Cite book|pages=435–492}}</ref> Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. <ref name="Macmillan-2009">{{Cite journal|pages=295–311}}</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Boroa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tšela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. <ref name="Ellis-1994">{{Cite journal|pages=279–298}}</ref> Mesebetsi ea likhukhuni tsa MK ka hare ho Afrika Boroa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, 'me khakanyo e' ngoe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}</ref> Karolong ea ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. <ref name="Lodge-1987" /> Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. <ref>''McSmith, Andy (10 December 2013).''</ref> Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . <ref name="Shubin-1996">{{Cite journal|pages=5–30}}</ref> === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le khethollo ea morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1987">Lodge, Tom (1987). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=33–69}}</ref> Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ea lipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. <ref name="Simpson-2009">{{Cite journal|pages=507–521}}</ref> Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetoang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). <ref name="Van Baalen-2014">{{Cite journal|pages=14–20}}</ref> Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. <ref>{{Cite journal|pages=259–282}}</ref> Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . [[File:Old_ANC_logo_1990.svg|thumb|203x203px|Letshwao la ANC ka 1990, ho tloha ha le ntlafatswa]] === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. <ref>{{Cite journal|pages=978–995}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=577–600}}</ref> Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. <ref>{{Cite journal|pages=727–746}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=563–579}}</ref> Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. <ref>"Cadre Policy and Deployment Strategy" ''(PDF).''</ref> Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. <ref>{{Cite journal|pages=159–165}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=1–23}}</ref> == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, <ref name="Duarte-2018">{{Cite web|publisher=Jessie Duarte}}</ref> mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. <ref>{{Cite journal|pages=61–82}}</ref> <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}</ref> <ref name="Darracq-2008">{{Cite journal|pages=429–449}}</ref> Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". <ref name="ANC-2017a" /> Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. <ref name="Darracq-2008">{{Cite journal|pages=429–449}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFDarracq2008">Darracq, Vincent (2008). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pmc=Raymond Suttner|pages=1–23}}</ref> Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=133–146}}</ref> === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa khahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Machaba oa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntoa ea maemo). <ref name="Butler-2005" /> Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . <ref name="Butler-2005" /> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. <ref name="ANC-1994" /> Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, <ref>{{Cite journal|pages=3–13}}</ref> mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. <ref>{{Cite journal|pages=68–81}}</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . <ref name="Bundy-2016">.</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref name="Bundy-2016">{{Cite journal|pmc=Colin Bundy}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFBundy2016">[[Colin Bundy|Bundy, Colin]] (6 September 2016). </cite></ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; <ref name="Seekings-2015" /> mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". <ref name="ANC-2007" /> Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, <ref name="Seekings-2015" /> mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". <ref>{{Cite web|publisher=Cyril Ramaphosa}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=169–179}}</ref> Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. <ref name="Duarte-2018">{{Cite web|publisher=Jessie Duarte}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFDuarte2018">[[Jessie Duarte|Duarte, Jessie]] (30 October 2018). </cite></ref> Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . <ref>{{Cite journal|pages=499–513}}</ref> Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] eyyx6bgpz3ydm5txod4aksqfb73cmh8 38784 38783 2026-06-01T10:06:13Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 38784 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Boroa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente oa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho . Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}</ref> Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tšehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2023)">qotso e hlokahala</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}</ref> ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . <ref name="Butler-2012" /> Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. <ref name="Lodge-1983" /> <ref name="Suttner-2012" /> [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1983">Lodge, Tom (1983). </cite></ref> Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. <ref name="Butler-2012" /> Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. <ref name="Lodge-1983a">{{Cite book|pages=33–66}}</ref> Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFSuttner2012">Suttner, Raymond (2012). </cite></ref> Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . <ref name="Suttner-2012" /> Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . <ref name="Lodge-1983b">{{Cite book|pages=67–90}}</ref> Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}</ref> Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. <ref name="Ellis-2013" /> === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehlōhō ea Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo oa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebelisoa sa ntoa e hlometseng khahlanong le mmuso oa khethollo ea morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso oa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekhotla la Naha la ANC; o ne o nkoa e le mokhatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane 1962. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFEllis1991">Ellis, Stephen (1991). </cite></ref> Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. <ref name="Houston-2004">{{Cite book|pages=435–492}}</ref> Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. <ref name="Macmillan-2009">{{Cite journal|pages=295–311}}</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Boroa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tšela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. <ref name="Ellis-1994">{{Cite journal|pages=279–298}}</ref> Mesebetsi ea likhukhuni tsa MK ka hare ho Afrika Boroa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, 'me khakanyo e' ngoe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}</ref> Karolong ea ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. <ref name="Lodge-1987" /> Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. <ref>''McSmith, Andy (10 December 2013).''</ref> Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . <ref name="Shubin-1996">{{Cite journal|pages=5–30}}</ref> === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le khethollo ea morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1987">Lodge, Tom (1987). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=33–69}}</ref> Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ea lipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. <ref name="Simpson-2009">{{Cite journal|pages=507–521}}</ref> Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetoang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). <ref name="Van Baalen-2014">{{Cite journal|pages=14–20}}</ref> Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. <ref>{{Cite journal|pages=259–282}}</ref> Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . [[File:Old_ANC_logo_1990.svg|thumb|203x203px|Letshwao la ANC ka 1990, ho tloha ha le ntlafatswa]] === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. <ref>{{Cite journal|pages=978–995}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=577–600}}</ref> Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. <ref>{{Cite journal|pages=727–746}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=563–579}}</ref> Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. <ref>"Cadre Policy and Deployment Strategy" ''(PDF).''</ref> Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. <ref>{{Cite journal|pages=159–165}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=1–23}}</ref> == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, <ref name="Duarte-2018">{{Cite web|publisher=Jessie Duarte}}</ref> mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. <ref>{{Cite journal|pages=61–82}}</ref> <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}</ref> <ref name="Darracq-2008">{{Cite journal|pages=429–449}}</ref> Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". <ref name="ANC-2017a" /> Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. <ref name="Darracq-2008">{{Cite journal|pages=429–449}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFDarracq2008">Darracq, Vincent (2008). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pmc=Raymond Suttner|pages=1–23}}</ref> Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". <ref name="Butler-2005">{{Cite journal|pages=719–736}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFButler2005">Butler, Anthony (2005). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=133–146}}</ref> === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] b6rxilcq7uszzo1spa2sz17nkx3mq39 38785 38784 2026-06-01T10:06:58Z Nakengtsapoho 11385 ke lokisa diphoso ha ntse ke sebetsa leqhepe 38785 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Boroa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente oa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho . Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}</ref> Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tšehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2023)">qotso e hlokahala</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}</ref> ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . <ref name="Butler-2012" /> Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. <ref name="Lodge-1983" /> <ref name="Suttner-2012" /> [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1983">Lodge, Tom (1983). </cite></ref> Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. <ref name="Butler-2012" /> Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. <ref name="Lodge-1983a">{{Cite book|pages=33–66}}</ref> Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFSuttner2012">Suttner, Raymond (2012). </cite></ref> Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . <ref name="Suttner-2012" /> Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . <ref name="Lodge-1983b">{{Cite book|pages=67–90}}</ref> Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}</ref> Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. <ref name="Ellis-2013" /> === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehlōhō ea Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo oa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebelisoa sa ntoa e hlometseng khahlanong le mmuso oa khethollo ea morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso oa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekhotla la Naha la ANC; o ne o nkoa e le mokhatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane 1962. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> <ref name="Ellis-1991">{{Cite journal|pages=439–447}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFEllis1991">Ellis, Stephen (1991). </cite></ref> Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. <ref name="Stevens-2019">{{Cite journal|pages=221–255}}</ref> Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. <ref name="Houston-2004">{{Cite book|pages=435–492}}</ref> Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. <ref name="Macmillan-2009">{{Cite journal|pages=295–311}}</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Boroa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tšela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. <ref name="Ellis-1994">{{Cite journal|pages=279–298}}</ref> Mesebetsi ea likhukhuni tsa MK ka hare ho Afrika Boroa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, 'me khakanyo e' ngoe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}</ref> Karolong ea ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. <ref name="Lodge-1987" /> Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. <ref>''McSmith, Andy (10 December 2013).''</ref> Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . <ref name="Shubin-1996">{{Cite journal|pages=5–30}}</ref> === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le khethollo ea morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, <ref name="Lodge-1987">{{Cite journal|pages=1,282–310}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1987">Lodge, Tom (1987). </cite></ref> <ref>{{Cite journal|pages=33–69}}</ref> Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ea lipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. <ref name="Simpson-2009">{{Cite journal|pages=507–521}}</ref> Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetoang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). <ref name="Van Baalen-2014">{{Cite journal|pages=14–20}}</ref> Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. <ref>{{Cite journal|pages=259–282}}</ref> Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . [[File:Old_ANC_logo_1990.svg|thumb|203x203px|Letshwao la ANC ka 1990, ho tloha ha le ntlafatswa]] === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. <ref>{{Cite journal|pages=978–995}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=577–600}}</ref> Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. <ref>{{Cite journal|pages=727–746}}</ref> <ref>{{Cite journal|pages=563–579}}</ref> Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 4a9ev17ml5j2qtbc8496r9tzugn3nol 38786 38785 2026-06-01T10:10:38Z Nakengtsapoho 11385 ke lokisa diphoso ha ntse ke sebetsa leqhepe 38786 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Boroa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente oa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho . Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}</ref> Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tšehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2023)">qotso e hlokahala</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", <ref name="Suttner-2012">{{Cite journal|pages=719–738}}</ref> ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . <ref name="Butler-2012" /> Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. <ref name="Lodge-1983" /> <ref name="Suttner-2012" /> [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFLodge1983">Lodge, Tom (1983). </cite></ref> Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Boroa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea likhukhuni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, 'me khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] r6t5sr8jdbdgalt9afgpezpbe9y107z 38787 38786 2026-06-01T10:12:28Z Nakengtsapoho 11385 ke lokisa diphoso ha ntse ke sebetsa leqhepe 38787 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tšehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;</sup>Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . <ref name="Lodge-1983">{{Cite book|pages=1–32}}</ref> Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Boroa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea likhukhuni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, 'me khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 7913h6j1cof6q7wrxbjqn5rs2diznj4 38788 38787 2026-06-01T10:13:12Z Nakengtsapoho 11385 ke lokisa diphoso ha ntse ke sebetsa leqhepe 38788 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. <ref name="ANC-2017a" /> === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tlosoe thibelo, empa se na le metso e tebileng ea nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, 'me COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. <ref>{{Cite journal|pages=171–190}}</ref> Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa li hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokha. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ea likhetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho khetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ea bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 4hwq86xbfvda7mh6ezktue1gmu42439 38789 38788 2026-06-01T10:14:52Z Nakengtsapoho 11385 38789 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>{{Cite journal|pages=589–609}}</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ya dikgetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] m3a92qcvnvt4cl01qdswn0ysxw2wdc9 38790 38789 2026-06-01T10:15:46Z Nakengtsapoho 11385 /* Mehlodi */ 38790 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, Zambia, e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehiloeng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Phetohelo ya Soweto ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, 'me e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Boroa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona Kwa-Zulu Natal, Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha oa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ya dikgetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha. === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 4tfwksnymwbk824vihuv9yj2khe0ymo 38791 38790 2026-06-01T11:11:12Z Nakengtsapoho 11385 /* Liki */ ke lokisa leqhepe 38791 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokhatlo oa Basali, Mokhatlo oa Bacha le Mokhatlo oa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemeli ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele oa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebelitse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tloaelo li nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakhethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e 'nile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ya dikgetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] mxgawzoxgfqe23g90e1pppt4aydtymv 38792 38791 2026-06-01T11:12:14Z Nakengtsapoho 11385 /* Liki */ 38792 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlas'a tsamaiso ya dikgetho tsa boemeli bo lekanang le lenane le koetsoeng la Afrika Boroa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] fzx9upz45w0kg6rdx3xnjk3fzaqqh7m 38793 38792 2026-06-01T11:12:51Z Nakengtsapoho 11385 /* Bakgethwa */ 38793 wikitext text/x-wiki   Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] d52yk9gag8b53118cp91b6wuw8xbmgm Masepala wa Indaka 0 10552 38795 2026-06-01T11:20:52Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1290826222|Indaka Local Municipality]]" 38795 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Indaka''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa porofensing ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . Mmasepala o rehelletswe ka [[Indaka River|Noka ya Indaka]] e phallang sebakeng sa mmasepala. Indaka ke masepala o nang le baahi ba bangata mahaeng, mme ha o na ditsela tsa naha tse fetang ho ona. <ref name="kzn-top" /> Moruo wa Indaka hajwale o itshetlehile ka temo ya boiphediso, ditshebeletso tsa mmuso le mesebetsi ya malapa a ikemetseng. <ref name="kzn-top">"KwaZulu-Natal Top Business - Indaka Municipality"''.''</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016, e ile ya kopanngwa le Masepala o moholo wa Sebaka sa Alfred Duma . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | Ekuvukeni | [https://census.adrianfrith.com/place/51501 51501] | 2.62 | 12,384 |- | [[Ingwe, KwaZulu-Natal|Ingwe]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51503 51503] | 75.19 | 5,203 |- | Kliprivier | [https://census.adrianfrith.com/place/51504 51504] | 1.04 | 998 |- | [[Mabaso, KwaZulu-Natal|Mabaso]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51505 51505] | 83.50 | 7,034 |- | [[Mbhense]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51506 51506] | 15.32 | 8,895 |- | [[Mchunu, KwaZulu-Natal|Mchunu]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51507 51507] | 107.28 | 19,417 |- | [[Mthembu, KwaZulu-Natal|Mthembu]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51508 51508] | 338.79 | 23,000 |- | [[Nxumalo, KwaZulu-Natal|Nxumalo]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51509 51509] | 45.61 | 9,205 |- | [[Sgweje|Segweje]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51510 51510] | 19.00 | 8,015 |- | [[Sithole, KwaZulu-Natal|Sithole]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51511 51511] | 199.91 | 18,742 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [https://census.adrianfrith.com/place/51502 51502] | 103.75 | 747 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mabedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse fapaneng . Makhanselara a leshome a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng di- ward tse leshome, ha a leshome a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Likhethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokha o ileng wa fumana bongata; Mokga wa Inkatha Freedom Party (IFP) o hapile Ditulo tse robedi ha Mokga wa [[African National Congress]] (ANC) le Mokga wa National Freedom Party (NFP) di hapile ditulo tse tsheletseng ka nngwe. ANC le NFP di thehile mokgatlo o kopaneng ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Seat Calculation Detail: Indaka" ''(PDF).''</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|Inkatha Freedom Party}} | 9,710 | 9,780 | 19,490 | 37.5 | 5 | 3 | 8 |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 7,622 | 8,015 | 15,637 | 30.1 | 2 | 4 | 6 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 7,443 | 7,444 | 14,887 | 28.6 | 3 | 3 | 6 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 511 | 527 | 1,038 | 2.0 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 327 | – | 327 | 0.6 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|African Christian Democratic Party}} | 198 | 125 | 323 | 0.6 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 146 | 135 | 281 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''25,957''' | '''26,026''' | '''51,983''' | '''100.0''' | '''10''' | '''10''' | '''20''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 455 | 434 | 889 |} == Mehlodi == 3zwe6rqerzewngbkqf7793ja54juvti 38796 38795 2026-06-01T11:22:44Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38796 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Indaka''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa porofensing ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . Mmasepala o rehelletswe ka [[Indaka River|Noka ya Indaka]] e phallang sebakeng sa mmasepala. [[File:Map_of_KwaZulu-Natal_with_Indaka_highlighted_(2011).svg|thumb|Mmapa wa KwaZulu-Natala o bontshang Indaka ka bokgubedu (2011)]] Indaka ke masepala o nang le baahi ba bangata mahaeng, mme ha o na ditsela tsa naha tse fetang ho ona. <ref name="kzn-top" /> Moruo wa Indaka hajwale o itshetlehile ka temo ya boiphediso, ditshebeletso tsa mmuso le mesebetsi ya malapa a ikemetseng. <ref name="kzn-top">"KwaZulu-Natal Top Business - Indaka Municipality"''.''</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016, e ile ya kopanngwa le Masepala o moholo wa Sebaka sa Alfred Duma . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | Ekuvukeni | [https://census.adrianfrith.com/place/51501 51501] | 2.62 | 12,384 |- | [[Ingwe, KwaZulu-Natal|Ingwe]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51503 51503] | 75.19 | 5,203 |- | Kliprivier | [https://census.adrianfrith.com/place/51504 51504] | 1.04 | 998 |- | [[Mabaso, KwaZulu-Natal|Mabaso]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51505 51505] | 83.50 | 7,034 |- | [[Mbhense]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51506 51506] | 15.32 | 8,895 |- | [[Mchunu, KwaZulu-Natal|Mchunu]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51507 51507] | 107.28 | 19,417 |- | [[Mthembu, KwaZulu-Natal|Mthembu]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51508 51508] | 338.79 | 23,000 |- | [[Nxumalo, KwaZulu-Natal|Nxumalo]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51509 51509] | 45.61 | 9,205 |- | [[Sgweje|Segweje]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51510 51510] | 19.00 | 8,015 |- | [[Sithole, KwaZulu-Natal|Sithole]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51511 51511] | 199.91 | 18,742 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [https://census.adrianfrith.com/place/51502 51502] | 103.75 | 747 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mabedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse fapaneng . Makhanselara a leshome a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng di- ward tse leshome, ha a leshome a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Likhethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokha o ileng wa fumana bongata; Mokga wa Inkatha Freedom Party (IFP) o hapile Ditulo tse robedi ha Mokga wa [[African National Congress]] (ANC) le Mokga wa National Freedom Party (NFP) di hapile ditulo tse tsheletseng ka nngwe. ANC le NFP di thehile mokgatlo o kopaneng ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Seat Calculation Detail: Indaka" ''(PDF).''</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|Inkatha Freedom Party}} | 9,710 | 9,780 | 19,490 | 37.5 | 5 | 3 | 8 |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 7,622 | 8,015 | 15,637 | 30.1 | 2 | 4 | 6 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 7,443 | 7,444 | 14,887 | 28.6 | 3 | 3 | 6 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 511 | 527 | 1,038 | 2.0 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 327 | – | 327 | 0.6 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|African Christian Democratic Party}} | 198 | 125 | 323 | 0.6 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 146 | 135 | 281 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''25,957''' | '''26,026''' | '''51,983''' | '''100.0''' | '''10''' | '''10''' | '''20''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 455 | 434 | 889 |} == Mehlodi == b8rlbb16feaseyafppwewvgu42s1900 38797 38796 2026-06-01T11:28:56Z Nakengtsapoho 11385 38797 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Sebaka sa Indaka''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa porofensing ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . Mmasepala o rehelletswe ka [[Indaka River|Noka ya Indaka]] e phallang sebakeng sa mmasepala. [[File:Map_of_KwaZulu-Natal_with_Indaka_highlighted_(2011).svg|thumb|Mmapa wa KwaZulu-Natala o bontshang Indaka ka bokgubedu (2011)]] Indaka ke masepala o nang le baahi ba bangata mahaeng, mme ha o na ditsela tsa naha tse fetang ho ona. <ref name="kzn-top" /> Moruo wa Indaka hajwale o itshetlehile ka temo ya boiphediso, ditshebeletso tsa mmuso le mesebetsi ya malapa a ikemetseng. <ref name="kzn-top">"KwaZulu-Natal Top Business - Indaka Municipality"''.''</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016, e ile ya kopanngwa le Masepala o moholo wa Sebaka sa Alfred Duma .<ref>https://www.alfredduma.gov.za/alfred-duma-local-municipality-profile/</ref> == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | Ekuvukeni | [https://census.adrianfrith.com/place/51501 51501] | 2.62 | 12,384 |- | [[Ingwe, KwaZulu-Natal|Ingwe]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51503 51503] | 75.19 | 5,203 |- | Kliprivier | [https://census.adrianfrith.com/place/51504 51504] | 1.04 | 998 |- | [[Mabaso, KwaZulu-Natal|Mabaso]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51505 51505] | 83.50 | 7,034 |- | [[Mbhense]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51506 51506] | 15.32 | 8,895 |- | [[Mchunu, KwaZulu-Natal|Mchunu]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51507 51507] | 107.28 | 19,417 |- | [[Mthembu, KwaZulu-Natal|Mthembu]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51508 51508] | 338.79 | 23,000 |- | [[Nxumalo, KwaZulu-Natal|Nxumalo]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51509 51509] | 45.61 | 9,205 |- | [[Sgweje|Segweje]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51510 51510] | 19.00 | 8,015 |- | [[Sithole, KwaZulu-Natal|Sithole]] | [https://census.adrianfrith.com/place/51511 51511] | 199.91 | 18,742 |- | ''Karolo e setseng ea masepala'' | [https://census.adrianfrith.com/place/51502 51502] | 103.75 | 747 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mabedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse fapaneng . Makhanselara a leshome a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng di- ward tse leshome, ha a leshome a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Likhethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokha o ileng wa fumana bongata; Mokga wa Inkatha Freedom Party (IFP) o hapile Ditulo tse robedi ha Mokga wa [[African National Congress]] (ANC) le Mokga wa National Freedom Party (NFP) di hapile ditulo tse tsheletseng ka nngwe. ANC le NFP di thehile mokgatlo o kopaneng ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Seat Calculation Detail: Indaka" ''(PDF).''</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|Inkatha Freedom Party}} | 9,710 | 9,780 | 19,490 | 37.5 | 5 | 3 | 8 |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 7,622 | 8,015 | 15,637 | 30.1 | 2 | 4 | 6 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 7,443 | 7,444 | 14,887 | 28.6 | 3 | 3 | 6 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 511 | 527 | 1,038 | 2.0 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Independent (politics)}} | 327 | – | 327 | 0.6 | 0 | – | 0 |-| {{Party name with colour|African Christian Democratic Party}} | 198 | 125 | 323 | 0.6 | 0 | 0 | 0 |-| {{Party name with colour|Congress of the People (South African political party)}} | 146 | 135 | 281 | 0.5 | 0 | 0 | 0 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''25,957''' | '''26,026''' | '''51,983''' | '''100.0''' | '''10''' | '''10''' | '''20''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 455 | 434 | 889 |} == Mehlodi == 20fw5nuqxsp6qx35bkdupjvf26iq9cq Mmasepala wa lehae wa Imbabazane 0 10553 38798 2026-06-01T11:35:24Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1065869821|Imbabazane Local Municipality]]" 38798 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Lehae wa Imbabazane''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . [[Imbabazane]] ke lebitso la sefate sa Afrika. Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Lehae wa Inkosi Langalibalele . == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Abambo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51801 51801] | 45.88 | 9,554 |- | [[Amangwe]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51802 51802] | 285.43 | 43,535 |- | [[Dlamini, KwaZulu-Natal|Dlamini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51803 51803] | 25.29 | 3,983 |- | Estcourt | [http://census.adrianfrith.com/place/51804 51804] | 66.27 | 11,772 |- | [[Hlubi, KwaZulu-Natal|Se-Hlubi]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51805 51805] | 29.71 | 4,697 |- | Mabaso | [http://census.adrianfrith.com/place/51807 51807] | 46.71 | 15,849 |- | [[Mhlungwini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51808 51808] | 59.10 | 22,274 |- | [[Zwelisha]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51809 51809] | 9.79 | 7,211 |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/51806 51806] | 284.42 | 1,067 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mabedi a metso e mehlano tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a leshome le metso e meraro a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse leshome le metso e meraro, ha a leshome le metso e mmedi a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokga o fumaneng bongata; [[African National Congress]] e hapile ditulo tse leshome le metso e mmedi, National Freedom Party e supileng, mme Inkatha Freedom Party e hlano. ANC le NFP di thehile kopanelo ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Detailed%20Results/KN/KZN236.pdf</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/news-headlines/2016/08/18/inkosi-langalibalele-local-municipality-sworn-in/</ref> == Bobodu le diphephetso == Masepala wa Lehae wa Imbabazane o ile wa qhalwa mme wa kopanngwa ho Masepala wa Lehae oa Inkosi Langalibalele o moholoanyane ka Phato selemong sa 2016. Ho tloha ha ho kopanngwa, sebaka sena se aparetswe haholo ke puso e mpe, tsamaiso e mpe ea ditjhelete le mathata a bobodu.<ref>https://researchspace.ukzn.ac.za/items/090f9e76-5c61-4de2-91e7-339e546846db</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 14,823 | 15,135 | 29,958 | 49.2 | 11 | 1 | 12 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 8,435 | 8,084 | 16,519 | 27.2 | 1 | 6 | 7 |-| {{Party name with colour|Inkatha Freedom Party}} | 6,498 | 6,749 | 13,247 | 21.8 | 1 | 4 | 5 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 586 | 524 | 1,110 | 1.8 | 0 | 1 | 1 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''30,342''' | '''30,492''' | '''60,834''' | '''100.0''' | '''13''' | '''12''' | '''25''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 841 | 714 | 1,555 |} == Mehlodi == n72ac0d5lza29mwlg6rhk7ptthhmq57 38799 38798 2026-06-01T11:37:08Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 38799 wikitext text/x-wiki '''Mmasepala wa Lehae wa Imbabazane''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . [[Imbabazane]] ke lebitso la sefate sa Afrika. Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Lehae wa Inkosi Langalibalele . [[File:Map_of_KwaZulu-Natal_with_Imbabazane_highlighted_(2011).svg|thumb|Mmapa wa KwaZulu-Natala o bontsha Imbabazane ka bokgubedu (2011)]] == Dibaka tse ka sehloohong == Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : {| class="wikitable sortable" !Sebaka ! Khoutu ! Sebaka (km <sup>2</sup> ) ! Baahi |- | [[Abambo]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51801 51801] | 45.88 | 9,554 |- | [[Amangwe]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51802 51802] | 285.43 | 43,535 |- | [[Dlamini, KwaZulu-Natal|Dlamini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51803 51803] | 25.29 | 3,983 |- | Estcourt | [http://census.adrianfrith.com/place/51804 51804] | 66.27 | 11,772 |- | [[Hlubi, KwaZulu-Natal|Se-Hlubi]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51805 51805] | 29.71 | 4,697 |- | Mabaso | [http://census.adrianfrith.com/place/51807 51807] | 46.71 | 15,849 |- | [[Mhlungwini]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51808 51808] | 59.10 | 22,274 |- | [[Zwelisha]] | [http://census.adrianfrith.com/place/51809 51809] | 9.79 | 7,211 |- | ''Karolo e setseng ya masepala'' | [http://census.adrianfrith.com/place/51806 51806] | 284.42 | 1,067 |} == Dipolotiki == Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mabedi a metso e mehlano tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a leshome le metso e meraro a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse leshome le metso e meraro, ha a leshome le metso e mmedi a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokga o fumaneng bongata; [[African National Congress]] e hapile ditulo tse leshome le metso e mmedi, National Freedom Party e supileng, mme Inkatha Freedom Party e hlano. ANC le NFP di thehile kopanelo ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Detailed%20Results/KN/KZN236.pdf</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/news-headlines/2016/08/18/inkosi-langalibalele-local-municipality-sworn-in/</ref> == Bobodu le diphephetso == Masepala wa Lehae wa Imbabazane o ile wa qhalwa mme wa kopanngwa ho Masepala wa Lehae oa Inkosi Langalibalele o moholoanyane ka Phato selemong sa 2016. Ho tloha ha ho kopanngwa, sebaka sena se aparetswe haholo ke puso e mpe, tsamaiso e mpe ea ditjhelete le mathata a bobodu.<ref>https://researchspace.ukzn.ac.za/items/090f9e76-5c61-4de2-91e7-339e546846db</ref> {| class="wikitable" style="text-align:right" ! colspan="2" rowspan="2" |Mokete ! colspan="4" align="center" | Livoutu ! colspan="3" align="center" | Litulo |- ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso ! % ! Ward ! Lethathamo ! Kakaretso |-| {{Party name with colour|African National Congress}} | 14,823 | 15,135 | 29,958 | 49.2 | 11 | 1 | 12 |-| {{Party name with colour|National Freedom Party}} | 8,435 | 8,084 | 16,519 | 27.2 | 1 | 6 | 7 |-| {{Party name with colour|Inkatha Freedom Party}} | 6,498 | 6,749 | 13,247 | 21.8 | 1 | 4 | 5 |-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}} | 586 | 524 | 1,110 | 1.8 | 0 | 1 | 1 |- | colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso''' | '''30,342''' | '''30,492''' | '''60,834''' | '''100.0''' | '''13''' | '''12''' | '''25''' |- | colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng | 841 | 714 | 1,555 |} == Mehlodi == ki9q78khgtlbfqtvpamfwn1r54a7nq6