Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Leqephe la pele 0 1 38850 36972 2026-06-03T09:10:27Z KeMang?? 6412 ke fetola leqephe lena. Honeng?? Uwele BASOTHO 38850 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:<span style="position: absolute; clip: rect(1px 1px 1px 1px); clip: rect(1px, 1px, 1px, 1px);">{{FULLPAGENAME}}</span>}} <templatestyles src="Main Page/minerva.css" /> <!-- BANNER ACROSS TOP OF PAGE --> {| id="mp-topbanner" style="width:100%; background:#f6f6f6; margin-top:1.2em; border:1px solid #ddd;" | style="width:61%; color:#000;" | <!-- "WELCOME TO WIKIPEDIA" AND ARTICLE COUNT --> {| style="width:280px; border:none; background:none;" | style="width:280px; text-align:center; white-space:nowrap; color:#000;" | <div style="font-size:162%; border:none; margin:0; padding:.1em; color:#000;">Re a o amohela ho [[Wikipedia]] ya [[Sesotho]],</div> <div style="top:+0.2em; font-size:95%;">Sesiu sa tsebo seo e mong le e mong a ka se hlophisang. </div> <div id="articlecount" style="width:100%; text-align:center; font-size:85%;">Hona jwale ho na le dihlooho tse '''[[Special:Statistics|{{NUMBEROFARTICLES}}]] tse ngotsweng ka [[Sesotho]]. Ha re ngoleng!''' <inputbox> type=create width=45 break=no bgcolor=#f0f0f0 buttonlabel=Bopa sehlooho se setjha searchbuttonlabel=Search </inputbox><div style="font-size:90%;"></div> |} <!-- PORTAL LIST ON RIGHT-HAND SIDE --> | style="width:13%; font-size:95%;" | * Dinaha * Diteme * Bonono * [[Portal:Ekonomi|Moruo]] | style="width:13%; font-size:95%;" | * Makgefu * Dipapadi * Diphoofolo * Tlhaho | style="width:13%; font-size:95%;" | * Dijo * Dikolo * [[Sayense]] * Mmino |} <!-- TODAY'S FEATURED ARTICLE; DID YOU KNOW --> {| id="mp-upper" style="width: 100%; margin:6px 0 0 0; background:none; border-spacing: 0px;" | class="MainPageBG" style="width:55%; border:1px solid #cef2e0; background:#f5fffa; vertical-align:top; color:#000;" | {| id="mp-left" style="vertical-align:top; background:#f5fffa;" ! style="padding:2px;" | <h2 id="mp-tfa-h2" style="margin:3px; background:#cef2e0; font-size:120%; font-weight:bold; border:1px solid #a3bfb1; text-align:left; color:#000; padding:0.2em 0.4em;">Mangolo a lokisitsweng</h2> |- | style="color:#000;" | <div id="mp-tfa" style="padding:2px 5px">{{Today's featured article}}</div> |- ! style="padding:2px" | <h2 id="mp-dyk-h2" style="margin:3px; background:#cef2e0; font-size:120%; font-weight:bold; border:1px solid #a3bfb1; text-align:left; color:#000; padding:0.2em 0.4em;">Na u ne u tseba...</h2> |- | style="color:#000;padding:2px 5px 5px" | <div id="mp-dyk">{{Did you know}}</div> |- ! style="padding:2px" | <h2 id="mp-otd-h2" style="margin:3px; background:#cedff2; font-size:120%; font-weight:bold; border:1px solid #a3b0bf; text-align:left; color:#000; padding:0.2em 0.4em;">Dintlha...</h2> |- | style="color:#000;padding:2px 5px 5px" | <div id="mp-otd">{{Did you know2}}</div> |} | style="border:1px solid transparent;" | <!-- TOPICS --> | class="MainPageBG" style="width:45%; border:1px solid #cedff2; background:#f5faff; vertical-align:top;" | {| id="mp-right" style="width:100%; vertical-align:top; background:#f5faff;" ! style="padding:2px" | <h2 id="mp-itn-h2" style="margin:3px; background:#cedff2; font-size:120%; font-weight:bold; border:1px solid #a3b0bf; text-align:left; color:#000; padding:0.2em 0.4em;">Dithuto</h2>{{Topics}}</div> |} |} <!-- TODAY'S FEATURED PICTURE --> {| style="margin:4px 0 0 0; width:100%; background:none; border-spacing: 0px;" | class="MainPageBG" style="width:100%; border:1px solid #ddcef2; background:#faf5ff; vertical-align:top; color:#000;"| {| id="mp-bottom" style="vertical-align:top; background:#faf5ff; color:#000; width:100%" ! style="padding:2px" | <h2 id="mp-tfp-h2" style="margin:3px; background:#ddcef2; font-size:120%; font-weight:bold; border:1px solid #afa3bf; text-align:left; color:#000; padding:0.2em 0.4em">{{#ifexist:Template:POTD protected/{{#time:Y-m-d}}|Today's featured picture|Setshwantsho se hlahisitsweng kajeno}}</h2> |- | style="color:#000;padding: 2px" | <div id="mp-tfp">{{Today's featured picture}}</div> |} |} <!-- SECTIONS AT BOTTOM OF PAGE --> <div id="mp-other" style="padding-top:4px; padding-bottom:2px;"></div> <!-- INTERWIKI STRAPLINE --> __NOTOC____NOEDITSECTION__ <center>'''[[:meta:Help:Editing|Thusa ho fetola]]''' Feel free to try your formatting and editing skills at the [[Wikipedia:Sandbox|Sandbox]]. == Wikipedia ka lipuo tse ding== <td style="background: #ffffec; border: 2px solid #faf9b2; border-top: none; padding: 0.6em; padding-top: none;"> <b>Ho ngola maqephe</b><br> [[Amohela]] — [[Morero]] — [[Ho ngola leqephe le letjha]] <b>[http://www.wikipedia.com/wiki/International_Wikipedia Dipuo tse ding]</b><br> <small> [[:af:|Afrikaans]]&nbsp; - [[:ar:|‮العربية‬ (Araby)]]&nbsp; [[:de:|Deutsch]]&nbsp; - [[:el:|Ελληνικά (Ellenika)]]&nbsp; - [[:en:|English]]&nbsp; - [[:gu:|ગુજરાતી]]&nbsp; - [[:he:|עברית (Ivrit)]]&nbsp; - [[:hi:|हिन्दी (Hindi)]]&nbsp; - [[:pt:|Português]]&nbsp; - [[:sa:|संस्कृतम् (Saṃskṛtam)]]&nbsp; - [[:ss:|SiSwati]]&nbsp; - [[:ta:|தமிழ் (Tamiḻ)]]&nbsp; - [[:te:|తెలుగు (Telugu)]]&nbsp; - [[:tn:|Setswana]]&nbsp; - [[:ts:|Xitsonga]]&nbsp; - [[:ur:|اردو (Urdū)]]&nbsp; - [[:ve:|Tshivenda]]&nbsp; - [[:xh:|isiXhosa]] &nbsp; - [[:nr:|Isindebele]]&nbsp; - [[:zu:|isiZulu]]&nbsp; - [[:nso:|Sepedi]] </small></td></tr></table> <div align="center"> '''[[m:Complete list of language Wikipedias available|Lenane le feletseng la Wikipedia dikgatiso]]'''&nbsp;· '''[[m:Language_committee/Handbook_(requesters)#Making_a_new_request|Qala Wikipedia bakeng sa puo e ntjha]]''' </div> </div> <br> {| width="100%" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border:1px solid #006699;" |- ! bgcolor="#D0E2EE" style="border-bottom:1px solid #006699; font: 125% Verdana; color:black" |Morali'abo rona merero |- | bgcolor="#FFFFFF" style="font: 95% Verdana;" align="left" |{{Wikipediasister}} |} [[Category:Leqephe la pele]] p6wx7kwoau2lesqqla39xc2sphgd96x Jerry phele 0 9235 38866 38825 2026-06-03T11:52:38Z Dumbassman 7165 38866 wikitext text/x-wiki '''Jerry Phele''' ke sebapadi se hlwahlwa sa thelebeshene se tswalletsweng [[Afrika Borwa]] se tsebahalang haholo ka karolo ya hae ya "Mofokeng" ho [[Emzini Wezinsizwa]]. O hlahile ka di 1 Phupu 1956. O bapetse le mananehong a mang a thelebeshene a tshwanang le Skwizas, The Throne ,o hlahella ho Smoke & Mirrors. Jerry o se a tsebahala jwalo ka motsamaisi le mohlahisi wa mananeo.<ref name=":0">https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/tv/from-laughter-to-lawlessness-etvs-new-dramas-with-sa-icons-jerry-phele-and-dumisani-dlamini-20240625</ref> == Tsa bophelo ba pele == Ntate Jerry Phele o ile a imatahanya jwalo le dibapadi tse ding tse tswanang le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Roland Mqwebu]]. Sebapadi se ka sehlohlolong se tsejwa se nyalane le mosadi a bitswang Sesinyane mme bobedi ba bona ba na le bana ba bararo e leng; Kgaogelo, Ntshepe le moradi wa bona e leng Naledi. <ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/breaking-where-is-the-former-emzini-wezinsizwa-actor-jerry-phele-now-16-august-2023/</ref> Jerry Phele o dula Qwaqwa ha jwale mme o tshehetsa mokgatlo wa ATM wa [[Hlaudi Motsoeneng]]. == Ditshupiso == {{reflist}} qfsdwr0a5pfk213pw3zzjvb0qekbdk6 38867 38866 2026-06-03T11:52:53Z Dumbassman 7165 38867 wikitext text/x-wiki '''Jerry Phele''' ke sebapadi se hlwahlwa sa thelebeshene se tswalletsweng [[Afrika Borwa]] se tsebahalang haholo ka karolo ya hae ya "Mofokeng" ho [[Emzini Wezinsizwa]]. O hlahile ka di 1 Phupu 1956. O bapetse le mananehong a mang a thelebeshene a tshwanang le Skwizas, The Throne, o hlahella ho Smoke & Mirrors. Jerry o se a tsebahala jwalo ka motsamaisi le mohlahisi wa mananeo.<ref name=":0">https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/tv/from-laughter-to-lawlessness-etvs-new-dramas-with-sa-icons-jerry-phele-and-dumisani-dlamini-20240625</ref> == Tsa bophelo ba pele == Ntate Jerry Phele o ile a imatahanya jwalo le dibapadi tse ding tse tswanang le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Roland Mqwebu]]. Sebapadi se ka sehlohlolong se tsejwa se nyalane le mosadi a bitswang Sesinyane mme bobedi ba bona ba na le bana ba bararo e leng; Kgaogelo, Ntshepe le moradi wa bona e leng Naledi. <ref>https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/breaking-where-is-the-former-emzini-wezinsizwa-actor-jerry-phele-now-16-august-2023/</ref> Jerry Phele o dula Qwaqwa ha jwale mme o tshehetsa mokgatlo wa ATM wa [[Hlaudi Motsoeneng]]. == Ditshupiso == {{reflist}} b27torvuyn2snz9bhx5oft0t00726kn Merusu ya Soweto 0 9872 38849 38505 2026-06-03T09:03:38Z KeMang?? 6412 ke suntse setshwantsho 38849 wikitext text/x-wiki '''Phetohelo ya Soweto''', hape e tsebahalang ka merusu ya [[Soweto]] e ne e le letoto la boipelaetso le boipelaetso bo neng bo etelletswe pele ke Bana ba sekolo ba batho batsho naheng ya [[Aforika Borwa]] nakong ya mmuso wa kgatello kapa kgethollo ya merabe e ileng ya qala hoseng ka letsatsi la 16 Phuptjane 1976.<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/575204.stm</ref> [[File:Mbuyisa Makhubu carries Hector Pieterson at Soweto Uprising.jpg|thumb|Mbuyisa Makhubu carries Hector Pieterson after Pieterson was shot and killed at the Soweto Uprising]] Baithuti ba ne ba tswa dikolong tse fapaneng ba ile ba qala ho ipelaetsa mmileng ya motse wa [[Soweto]] moo ba neng ba arabela ka ho kenngwa leleme la [[Seburu|Se-Afrikaans]], e ne e nkwa ke batho ba bangata ba batsho e le "puo yaa bahatelli", e le mokhwa wa ho ruta dikolong tsa batho ba batsho esebediswa jwalonka puo eka pele dithutong .<ref>https://sahistory.org.za/article/youth-struggle</ref>Baithuti ba ka bang dikete tse mashome a mabedi ho utlwahala ba ile ba nka karolo mohwantong. Ba ile ba kopana le maponesa a sehlooho moo bongata ba baithuti ba ileng ba kopana le dikulo ba thunya leho bolawa. Palo hare ya baithuti ba bolailweng morusung wa Soweto e ballwa ho lekgolo le mashome a supileng le metso e tsheletseng mme mehlodi e meng yona e re dipalo palo di ka ballwa ho makgolo a supileng.<ref>https://www.thoughtco.com/student-uprising-soweto-riots-part-1-43425</ref>Diketsahalo tsena di bile karolo ya bohlokwa ntweng ho ya ho lwantsha kgethollo ya merabe kaha di ile tsa tsosa kganyetso kgahlanong le kgethollo ya morabe Afrika Borwa ka bobedi naheng ya Aforika Borwa le matjhabeng. Ho hopoleng ketsahalo tsa letsatsi leo ,16 Phuptjane ke letsatsi la phomolo naheng ya Aforika Borwa ,mme le bitswa Tsatsi la batjha Matjhabeng , Letsatsi la 16 Phuptjane le tsebahala e le Letsatsi la Batjha la Afrika (DAC) .<ref>https://www.acerwc.africa/en/page/about-day-african-child</ref><ref>https://www.unicef.org/gabon/en/press-releases/day-african-child-demonstrates-importance-defending-childrens-rights-digital-space</ref> == Sesosa == [[File:DurbanSign1989.jpg|thumb|Senepe sa kgethollo ya merabe ]] Baithuti ba sekolo se phahameng sa Aforika Borwa sa batho ba batsho Soweto ba ile ba ipelaetsa kgahlanong le Molao wa [[Seburu|Se-Afrikaans]] Medium wa selemo sa 1974, o ileng wa qobella dikolo tsohle tsa batho ba batsho ho sebelisa Afrikaans le [[Senyesemane]] ka mokhwa o lekanang e le dipuo tse ka pele pele thutong.<ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref>Ho amahangwa ha Afrikaans le kgethollo ya merabe ho ile ha etsa hore batho ba batsho ba naheng ya Aforika Borwa ba kgethe Senyesemane.E ka sita le Bantustan ba ile ba kgetha Senyesemane le puo tse ding tsa Aforika Borwa e le puo tsa semmuso.Taelo ya molao wa 1974 o ne o reretswe ho qobella ho se kaba le ho fokotseha ha Seafrikanse ka hara batho ba batsho ba Afrika.Mmuso o neng o buswa ke Maafrikanere o ile wa sebedisa polelwana ya Molao wa Union of South Africa wa selemo sa 1909 o neng o amohela Senyesemane le Madache feela, mme wa ho qetela wa nkelwa sebaka ke Afrikaans ka 1925, e le dipuo tsa molao e le boikaketsi. <ref>https://web.archive.org/web/20150906111057/http://www.praesa.org.za/files/2012/07/Paper14.pdf</ref>Dikolo tsohle di ile tsa tlameha ho fana ka thuto ka Seafrikanse le Senyesemane e le dipuo, empa baithuti ba batho ba basweu ba Aforika Borwa ba ile ba ithuta dithuto tse ding ka puo ya bona ya lapeng eleng afrikaanse. Motsamaisi wa Lebatowa wa Thuto ya Bantu (Lebatowa la Transvaal Leboya), J.G. Erasmus, o ile a bolella Bahlahlobi ba dikolo le Baetapele ba dikolo hore ho tloha ka la 1 Pherekgong 1975, Se-afrikanse se ne se tlameha ho sebediswa bakeng sa thuto ya dipalo le thuto ya kahisano ho tloha sehlopheng sa bohlano,ho latela Afrikaans Medium Decree.Senyesemane e ne e tla ba mokgwa wa ho ruta dithuto tse akaretsang tsa saense le tse sebetsang (ho etsa mosebetsi wa lapeng, ho loha, betla ka mapolanka, mosebetsi wa tshepe, bonono, saense ya tsa temo).<ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref>Dipuo tsa matswallwa a naha di ne di tla sebediswa feela bakeng sa thuto ya bodumedi, mmino le ka setso. Taelo eo e ile ya halefisa batho ba batsho haholo.Desmond Tutu, mobishopo wa Basotho, o boletse hore Se-afrikanse e ne e le “puo ya mohatelli.<ref>http://www.sahistory.org.za/pages/governence-projects/june16/struggle.htm</ref> Punt Janson, Motlatsi wa Letona la Bantu Education, o ile a qotswa a re: "Monna e motsho a ka kwetlisetswa ho sebetsa polasing kapa fekethering.A ka sebeletsa mohiri ya buang Senyesemane kapa Se-afrikanse, mme monna ya lokelang ho mo fa ditaelo e ka ba ya buang Senyesemane kapa Se-afrikanse.Ke hobaneng ha re sa lokela ho qala ho qabana le batho ba batsho? mme ha ke tlo buisana le bona.<ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref> Ho fetoha ha puo ya taelo ho ile ha qobella barutwana ho tsepamisa mohopolo tabeng ya ho utlwisisa puo, ho ena le boitsebiso ba thuto.Seo se ile sa etsa hore tlhahlobo e tebileng ya ditaba e be thata mme ya nyahamisa monahano o tebileng.<ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref> Sekgopi se ile sa hola ho fihlela ka la 30 Mmesa 1976, ha bana ba Orlando West Junior School Soweto ba kena seteraekeng mme ba hana ho kena sekolo.Borabele ba bona bo ile ba namela dikolong tse ding tse ngata Soweto.Baithuti ba Batho ba batsho ba Aforika Borwa ba ile ba ipelaetsa hobane ba ne ba dumela hore ba lokelwa ke ho tshwarwa le ho rutwa jwaloka makgowa a Aforika Borwa.Hape, ke batho ba fokolang haholo ba buang Se-afrikanse Soweto. Moithuti ya tswang Sekolong se Phahameng sa Morris Isaacson, Teboho "Tsietsi" Mashinini, o sisintse kopano ka la 13 Phuptjane 1976 ho buisana ka se lokelang ho etswa.Baithuti ba thehile Komiti ya Tshebetso, eo hamorao e ileng ya tsejwa e le Lekgotla la Baemedi ba Baithuti ba Soweto,<ref>http://www.sahistory.org.za/pages/governence-projects/june16/struggle.htm</ref> e ileng ya hlophisa mokoloko wa baithuti ka bongata bakeng sa la 16 Phuptjane ho etsa hore sello sa bona se sa thehelwe tsebe.<ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref> == Merusu == Hoseng ka di 16 Phuptjane 1976, baithuti ba batho ba batsho ba pakeng tsa 3,000 le 20,000<ref>https://www.sahistory.org.za/article/june-16-soweto-youth-uprising</ref> <ref>https://archive.org/details/rabblerouserforp00john</ref> ba ile ba tsamaya ho tloha dikolong tsa bona ho ya Orlando Stadium bakeng sa mokoloko wa boipelaetso ba ho ithuta Se-afrikanse sekolong. Baithuti ba bangata bao hamorao ba ileng ba kopanela boipelaetsong ba ile ba fihla dikolong hoseng hoo ba sa tsebe letho ka boipelaetso boo empa ba dumela ho kenella. Boipelaetso bona bo ne bo rerilwe ke Komiti ya Tshebetso ya Lekhotla la Baithuti ba Soweto (SSRC) ka tshehetso ya Black Consciousness Movement e pharaletseng.<ref>https://web.archive.org/web/20130515033714/http://www.socialistworld.net/eng/2006/06/19safrica.html</ref> Matitjhere a Soweto le ona a tsheheditse mohwanto ka mora hore Komiti ya Tshebetso e hatise boitshwaro bo botle le diketso tsa kgotso.Tsietsi Mashinini o ile a etella pele baithuti ba sekolo se phahameng sa Morris Isaacson ho ikopanya le ba bang ba tsamaileng sekolong se phahameng sa Naledi.<ref>https://web.archive.org/web/20060614021718/http://www.joburg.org.za/2006/june/jun12_june16.stm</ref>Baithuti ba ile ba qala mohwanto, empa ba ile ba fumana hore mapolesa a ne a thibile tsela,tseleng eo ba neng ba rerile ho e tsamaya.Moetapele wa komiti ya tshebetso o ile a kopa letshwele hore le se ke la qholotsa mapolesa, mme mohwanto o ile wa tswela pele ka tsela e nngwe mme qetellong o ile wa fella haufi le Orlando High School.<ref>https://web.archive.org/web/20061007144442/http://www.joburg.org.za/2006/may/may23_mputhistreet.stm</ref> Letshwele la baithuti le pakeng tsa 3,000 le 10,000 le ile la leba sebakeng sa sekolo.Barutwana ba ne ba bina le ho tsoka dipolakate tse nang le mapetjo a kang, “Down with Afrikaans”, “Viva Azania” le “Haeyba re tlameha ho etsa Se-afrikanse, Vorster o tlameha ho etsa [[Sezulu]]”.Mapolesa a ile a beha ntja ya ona e kwetlisitsweng ho baipelaetsi, ba ileng ba arabela ka ho e bolaya.Jwale mapolesa a ile a qala ho thunya bauthuti.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.vryeafrikaan.co.za/site/lees.php?id=611 |access-date=2025-06-06 |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308053144/http://vryeafrikaan.co.za/site/lees.php?id=611 |dead-url=yes }}</ref> [[File:Hector Pieterson's Grave, Avalon Cemetery, Soweto.jpg|thumb|Lebitla la Hector Pieterson ]] Hara baithuti ba pele ba ileng ba thunngwa ke Hastings Ndlovu ya dilemo di 15 le Hector Pieterson ya dilemo tse 12, ba ileng ba thunngwa Sekolong se Phahameng sa Orlando West.<ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref> Raditshwantsho Sam Nzima o ile a nka senepe sa Hector Pieterson ya neng a shwa ha a ne a nkuwa ke Mbuyisa Makhubo mme a felehetswa ke kgaitsedi ya hae, Antoinette Peterson, e ileng ya fetoha letshwao la merusu ya Soweto. Ditlhaselo tsa mapolesa ho baipelaetsi di ile tsa tswela pele, mme batho ba mashome a mabedi a le metso e meraro ba ile ba hlokahala ka letsatsi la pele merusung ya Soweto.Hara bona ho ne ho ena le Melville Edelstein, eo e neng e le setsebi sa kahisano le thuto mme a nehetse boiteko ba hae mererong ya diphallelo le tsa boiketlo ba setjhaba sa Soweto. A sebetsa e le Motlatsi wa Ofisiri e ka Sehloohong ya Boiketlo, Edelstein o ile a theha merero e mengata e reretsweng ho thusa batjha, ba nang le bokowa, ba futsanehileng, le baahi ba sotlehileng ka hare ho Soweto. O ile a tlepetswa ka majwe ke mokgopi mme a sala a ena le letshwao molaleng la hae le reng, “Hlokomela Se-afrikanse ke sethethefatsi se kotsi ka ho fetisisa bakeng sa bokamoso ba rona”.Tlhekefetso e ile ya mpefala, kaha diholo tsa jwala le diholo tsa dibiri, tse bonwang e le dibaka tse ka thoko tsa mmuso wa Kgatello, di ne di tobane le dibaka tse ka thoko tsa mmuso.Merusu e ile a kokobela bosiu.Dikoloi tsa mapolesa le dikoloi tse hlometseng tsamaya diterateng bosiu bohle.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-877058-35-6</ref> Ditliliniki tsa maemo a tshohanyetso di ne di tletse bana ba lemetseng le ba nang le madi. Maponesa a ile a kopa hore sepetlele se fane ka lenane la bohle ba nang le maqeba a dikulo ho ba qosa bakeng sa merusu. <ref>http://www.sahistory.org.za/pages/governence-projects/june16/struggle.htm</ref>Mookamedi wa sepetlele o ile a fetisetsa kopo eo ho dingaka, empa dingaka di ile tsa hana ho etsa lenane leo. Dingaka di ile tsa tlaleha maqeba a dikulo e le bokgopo.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Soweto_uprising#cite_note-sahistory-14</ref><ref>http://www.sadet.co.za/docs/RTD/vol2/Volume%202%20-%20chapter%207.pdf</ref> Maponesa a hlometseng a 1,500 a ile a romellwa Soweto ka la 17 Phuptjane a nkile dihlomo, ho kenyeletswa dithunya tse itshebetsang, dithunya le dikhabone.<ref>http://www.sahistory.org.za/pages/governence-projects/june16/struggle.htm</ref>Ba ile ba pota-pota ka dikoloi tse hlometseng tse nang le dirwala-nkgwana tse shebileng sebaka ho tswa hodimo. Sesole sa Aforika Borwa le sona se ile sa laelwa se eme jwalo ka tsela ya ho bontsha tshereletso . Mekgwa ya ho laola bongata ba batho e neng e sebediswa ke mapolesa a Aforika Borwa ka nako eo e ne e kenyelletsa haholo mekgwa ya ho qhalakanya. Makgolo kgolo a batho a ile a tshwarwa , ho kopanyelletswa le mohanyetsi Connie Mofokeng, ya ileng a hlokofatswa bakeng sa ho fana ka tlhahisoleseding.<ref>https://www.sahistory.org.za/people/connie-mofokeng</ref> '''Mahlatsipa le ditlamorao''' Palo ya batho ba hlokahetseng hangata e tsebahala e le 176, mme ho hakanngwa hore ke 700. Palo ya pele ya mmuso e boletse hore ke baithuti ba 23 feela ba bolailweng,<ref>https://alansinger.net/wp-content/uploads/2020/01/apartheidsouthafricaandthesowetorebellion.pdf</ref>ha palo ya ba lemetseng e ka ba batho ba fetang 1,000. Baithuti ba batho ba batsho ba ile ba bolaya maponesa a makgowa a mabedi merusung eo , e mong wa bona e le Melville Edelstein.<ref>http://www.justice.gov.za/trc/media%5C1996%5C9607/s960723j.htm</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.kevinharris.co.za/2012/06/the-life-death-of-a-good-man/ |access-date=2025-06-06 |archive-date=2018-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181023160644/http://www.kevinharris.co.za/2012/06/the-life-death-of-a-good-man/ |dead-url=yes }}</ref><ref>http://www.jpost.com/Opinion/Dr-Melville-Edelstein-and-South-Africas-1976-Soweto-uprising-459090</ref> Dikgohlano di ile tsa etsahala ha mmuso wa Aforika Borwa o ntse o qobellwa ho "fetola" apartheid(mmuso wa kgatello) mahlong a matjhaba ho ya ka mokgwa o bo "bebe". Ka Mphalane 1976, Transkei, Bantustan ya pele, e phatlaladitse bo "ikemelo" ke mmuso. Boiteko boo ba ho bontsha "boitlamo" boo ho thweng ke "Aforika Borwa" ba ho ikemela bo ile ba nyopa, leha ho le jwalo, kaha Transkei e ne e songwa seriti matjhaabeng jwalo ka naha ya dipopae. Ho mmuso, merusu e ile tsebahala e le phephetso eya bohlokoa ka ho fetisisa ya mmuso wa kgatello. Ho hloka botsitso moruong le dipolotiking hoo ho bakileng ho ile ha mpefatswa ke ho nyatswa ho matla ke matjhaba. E ne e kaba dilemo tse 14 pele [[Nelson Mandela]] a lokollwa tjhankaneng, empa mmuso o ne o ke ke wa tsosolosa khotso e lekanyeditseng le botsitso setjhabng dilemong tsa pele tsa bo 1970"s, ha kganyetso ya batho ba batsho e ntse e eketseha. Mekgatlo ya tokoloho e neng e fokodisitswe kapa e lelekilwe naheng e ile ya fumana matla a matjha ha letshwele le thaothelang ho kena sesoleng. Batho ba bangata ba basweu ba Aforika Borwa ba ne ba halefisitswe ke diketso tsa mmuso Soweto. Letsatsi ka mora polao, baithuti ba makgowa ba ka bang 400 ba tswang Univesithing ya Witwatersrand ba ile ba hwanta ho potoloha le toropo ya Johannesburg ho ipelaetsa ka polao ya bana. <ref>https://www.sahistory.org.za/archive/year-fire-year-ash-soweto-revolt-roots-revolution-baruch-hirson</ref>Basebetsi ba batho ba batsho le bona ba ile ba kena seteraekeng mme ba ikopanya le bona ha letsholo le ntse le tswela pele. Ho ile ha boela ha qhoma merusu le makeisheneng a batho ba batsho metseng e meng naheng ya Aforika Borwa. Mekgatlo ya baithuti e ile ya lebisa matla le kgalefo ya batjha ho kganyetso ya dipolotiki. Baithuti ba Thembisa ba ile ba hlophisa mohwanto o atlehileng o se nang dikgoka, empa boipelaetso bo tshwanang bo neng bo tshwaretswe Kagiso bo ile ba lebisa hore mapolesa a emise sehlopha sa batho ba neng ba le mohwantong, a ba qobella ho kgutlela morao, le ho bolaya bonyane batho ba bahlano ha ho ntse ho emetswe ho thuswa. merusu e ile ya fela ka la 18 Phuptjane.Direkoto le meaho ya tsamaiso ya Univesithi ya Zululand di ile tsa tjheswa, mme batho ba 33 ba ile ba hlokahala merusung ya [[Port Elizabeth]] ka Phato. Cape Town, batho ba 92 ba ile ba hlokahala pakeng tsa kgwedi ya Phato le Lwetse. Bongata ba tshollo ya madi bo ne bo fokotsehile bofelong ba 1976, ha lenane la ba hlohaketseng le ne le le ka hodimo ho 600. Dikgohlano tse neng di tswelang pele Soweto di ile tsa a baka tsitsipano ho moruo. Ranta ya Aforika Borwa e ile ya hloka boleng ba teng , mme mmuso wa eba mathateng. African National Congress e ile ya hatisa le ho aba dipampitshana tse nang le lepetjo le reng "Free Mandela, Hang Vorster". Hang-hang e ile ya amahanya taba ya puo le lefa la yona la phetoho le lenaneo mme ya thusa ho theha karolo ya yona e ka sehloohong. (Sheba "Selemo sa Mollo, Selemo sa Ash", sa Baruch Hirson, bakeng sa dipuisano tsa bokgoni ba ANC ba ho tsamaisa kgalefo e tsebahalang.) Sehopotso le Musiamo wa Hector Pieterson di ile tsa bulwa Soweto ka selemo sa 2002, haufi le moo Hector ya neng ale dilemo di 12 a ileng a thunngwa ka la 16 Phuptjane 1976.<ref>[https://www.sa-venues.com/attractionsga/hector-pieterson-memorial-site.htm#:~:text=The%20Hector%20Pieterson*%20Memorial%20and%20museum%20opened%20in,brutality%20of%20the%20apartheid%20government.%20Did%20you%20know? https://www.sa-venues.com/attractionsga/hector-pieterson-memorial-site.htm#:~:text=The%20Hector%20Pieterson*%20Memorial%20and%20museum%20opened%20in,brutality%20of%20the%20apartheid%20government.%20Did%20you%20know?]</ref> '''Maikutlo a matjhaba''' Lekhotla la Tshireletso la Matjhaba a Kopaneng le pasisitse Qeto ya 392, e ileng ya nyatsa ka matla ketsahalo ena le mmuso wa kgatello.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://unscr.com/en/resolutions/392 |access-date=2025-06-06 |archive-date=2019-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190111102652/http://unscr.com/en/resolutions/392 |dead-url=yes }}</ref> Beke ka moraa hore merusu e qale, Mongoli wa Naha wa United States Henry Kissinger o ile a kopana le Mopresidente wa Naha ya Aforika Borwa Vorster naheng ya Jeremane Bophirimela ho buisana ka boemo ba Rhodesia, empa moferefere ya Soweto ha ya ka ya hlahella dipuisanong.<ref>https://books.google.com/books?id=EpH4CwAAQBAJ&pg=PA75</ref> <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0804793858</ref>Kissinger le Vorster ba kopane hape Pretoria ka Lwetse 1976, le baithuti ba Soweto le dibakeng tse ding moo ba ipelaetsa ka ketelo ya hae le ho lelekwa ke maponesa.<ref>https://news.google.com/newspapers?nid=1314&dat=19760918&id=tyBOAAAAIBAJ&pg=6309,975130&hl=en</ref> '''Polao ya 1986''' Bosiung ba la 26 Phato 1986, maponesa a ile a thunya pontshong ya White City. Ba ile ba bolaya batho ba pakeng tsa 20 le 25, mohlomong ba fetang 60, mme ba ntsha kotsi ba ka hodimo ho 60.Mmuso wa Aforika Borwa o ile wa bolela ka molao hore ho hlohaketse batho ba 11 empa hamorao ya palo nyolosetsa ho 12.Lefapha la ditaba la Aforika Borwa le boletse hore maponesa a ile a thunya ka makgetlo a mabedi, ka mora hore qhomane e akgelwe mme ya lematsa maponesa a mane.Baahi ba boletse hore ntwa e qalile ha di ofisiri tsa sebaka seo di ne di batla ho leleka bahiri ba neng ba hana ho lefa rente ka dikgwedi tse pedi e le karolo ya boipelaetso bo bongata.Mabotho a tshireletso ho boleloa hore qalong a ile a sebedisa kgase e llisang ho qhalanya matshwele.Hamorao, moahi e mong o ile a letsetsa moqolotsi wa ditaba ho re, "Maponesa a thunya ka ho le letshehadi le ka ho le letona.Ba qeta ho thunya monna-moholo. Ba thunya bohle, ntho e nngwe le e nngwe ".<ref>https://www.nytimes.com/1986/08/27/world/11-reported-slain-and-62-wounded-in-soweto-battle.html</ref> Moetapele wa UDF Frank Chikane o hlalositse diketso tsa maponesa "jwalokaha eka di kena sebakeng sa dira, dithunya di ntse di tuka." Letona la Tlhahisoleseding Louis Nel hamorao o ile a nyatswa ha a bua sebokeng sa boraditaba, "Ho se ke ha eba le ho se utlwisisane mabapi le taba ya sebele e kotsing.Ha se taba ya khiriso, ha se boteng ba mabotho a tshireletso dibakeng tsa bodulo tsa batho ba batsho, ha se matsatsi a itseng a kgopotso, hase mananeo a sekolo.Ho ketolwa ka mabifi ha naha ya Aforika Borwa ke yona taba."<ref>https://www.youtube.com/watch?v=pMAEFsz6PAM</ref> E le ho iphetetsa, lekhanselara la toropo la motho e motsho le ile la bolawa letsatsi le hlahlamang, la bolawa ke setjhaba.Ka la 4 Lwetse, mapolesa a ile a tshela khase e llisang lebaleng le neng le tletse ho emisa lepato le leholo la batho ba neng ba bolaiwe ka bo bangata, a fiela Soweto le ho tlosa ditshebeletso tse ding tse neng di tshwerwe, ho kenyeletsa e neng e tshwaretswe Regina Mundi Roman Catholic, moo dintho tsa kgase e llisang di ileng tsa akgelwa ka beseng e nang le batho ba tlileng mokgohlaneng.Tshebeletso e neng e tshwaretswe Avalon Cemetery eo ho tlalehilweng hore dikete-kete di bokane ho yona e ile ya qhalakanngwa ka khase e llisang le dikoloi tse hlometseng.Ho ile ha tlalehwa hore kgase e llisang e nngwe e ne e theoha hodimo ho tswa serwala-nkgwana ho qhalanya letshwele le neng le bokane mabitleng.<ref>https://apnews.com/article/13f42abb6e4ecedd927dd1b1d2d68ec5</ref> == Metjheng ya ditaba == Ditshwantso tsa merusu di ile tsa tlala lefatsheng lohle mme tsa tshosa batho ba dimilione. Senepe sa setopo sa Hector Pieterson, jwalokaha se nkilwe ke raditshwantsho Sam Nzima, se ile sa baka kgalefo le ho theola lenyatso matjhaba kgahlanong le mmuso wa kgethollo. Merusu ya Soweto e ile ya bontshwa filiming ya 1987 ke motsamaisi Richard Attenborough, Cry Freedom le filiming ya mmino ya 1992 Sarafina! le motlhahisi wa mmino wa lebitso le tshwanang ka Mbongeni Ngema. Merusu e boetse e khothaleditswe buka ya A Dry White Season ka Andre Brink le filiming ya 1989 ya sehlooho se tshwanang. Merusu ena e boetse e hlahile filiming ya 2003 ya Stander e buang ka leshodu le tummeng hampe la banka le mokapotene wa mehleng wa seponesa Andre Stander. Mantswe a pina ya "Soweto Blues" ya Hugh Masekela le Miriam Makeba a hlalosa Merusu ya Soweto le karolo ya bana ho yona. '''Seya-le-moya''' Ka Phuptjane 1996, Ulwazi Educational Radio Project ya Johannesburg e ile ya hlophisa tshwantshiso ya seya-le-moya e nkang hora, dilemo tse 20 ka mora merusu e neng e bontsha diketsahalo tsa 16 Phuptjane ho ya ka pono ya batho ba neng ba dula Soweto ka nako eo.<ref>http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/16/newsid_2514000/2514467.stm</ref> Bongata ba baithuti ba neng ba rera kapa ba kenela merusu, mmoho le dipaki tse ding, ba nkile karolo, ho kenyeletswa raditshwantsho Peter Magubane, motlalehi Sophie Tema le Tim Wilson, ngaka ya lekgowa e boletseng hore Pieterson o hlokahalletse Sepetleleng sa Baragwanath. Lenaneo le ile la haswa ho SABC le diya-le-moya tsa selehae ho phatlalla le Aforika Borwa. Selemong se latelang, BBC Radio 4 le BBC World Service di ile tsa phatlalatsa phetolelo e ntjhafaditsweng e nang le dipuisano tse ntjha, The Day Apartheid Shoed.<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/5085450.stm</ref> Lenaneo le bile boemong ba bobedi dikgaung tsa 1998 tsa European Community Humanitarian Office (ECHO) TV & Radio Awards hape le dikgaung tsa Media tsa 1998 tsa One World International Broadcasting Trust mme le ile la babatswa haholo dikgaung tsa seya-le-moya tsa 1998 tsa Prix Italia. Ka Motsheanong 1999, e ile ya phatlalatswa hape ke BBC Radio 4 e le The Death of Apartheid ka kenyelletso e ntjha e faneng ka moelelo o eketsehileng wa histori bakeng sa bamamedi ba Borithane ke Anthony Sampson, mohlophisi wa mehleng wa Drum magazine le mongodi wa biography e dumelletsweng (1999) ya Nelson Mandela. Sampson o ile a amahanya dintlha tse tswang ho BBC Sound Archive tse ileng tsa rala ntwa ya nako e telele kgahlanong le kgethollo ya merabe ya Sharpeville ya 1960 le merusu ya 1976 le polao ya Steve Biko ho fihlela Mandela a lokollwa tjhankanneng ka 1990 le puo ya mopresidente wa kamoso moo a ileng a amohela molato o kolotwang ke baithuti bohle ba Soweto ba 16 Phuptjane 1976.<ref>http://www.gutenberg-e.org/pohlandt-mccormick</ref> == Mehlodi == <references /> [[Category:Merusu ya 1976]] [[Category:Aforika Borwa ka 1976]] [[Category:Soweto]] [[Category:Dipolao tsa 1976]] [[Category:Sehloho sa 1976]] m0eff4z7lwppr2nn2j3mhav140uw8bd Moud Goba 0 10519 38836 38612 2026-06-03T05:51:42Z KeMang?? 6412 Ke lokisa ho ngola hampe 38836 wikitext text/x-wiki '''Moud Goba''' ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa Zimbabwe wa LGBTIQ+. Ke mofetohedi United Kingdom moo a fihlileng e le mofuputsi e monyane ya batlang setshabelo ya neng a baleha Zimbabwe kamora dilemo tsa mahloriso ka lebaka la ho ba lesbian.<ref>https://www.thepinknews.com/2021/06/17/lady-phyll-moud-goba-queer-bible/</ref> == Bophelo ba pele == Goba o holetse Harare, Zimbabwe.<ref>https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-75af095e-21f7-41b0-9c5f-a96a5e0615c1</ref>O ile a baleha naha nakong ya puso ya Robert Mugabe,<ref>https://www.attitude.co.uk/pride-awards/attitude-pride-award-winner-lgbt-asylum-seeker-activist-moud-goba-285169/</ref> e boneng ditlhekefetso le mahloriso a botho ba bong. Ka mora hore a etse kopo ya ho fumana bodulo naheng ya UK, <ref>https://brill.com/view/journals/bafr/13/3/article-pS1_1.xml?language=en</ref>o ile a leta dilemo tse pedi hore kopo ya hae e amohelwe. Goba o hlalositse ho leta e le "nako ya ho ithaopa mekgatlong e mengata le ho theha ya ka Gay Afrika ho nthusa ho fumana ba bang ba tshwanang le nna ba dulang UK".<ref>https://nehandaradio.com/2017/01/15/letter-zimbabwe-moud-goba-part-gay-human/</ref> == Mehlodi == boaqayt5ogvsaopp72t1oz574go72bv 38837 38836 2026-06-03T05:52:36Z KeMang?? 6412 Ke kentse linki 38837 wikitext text/x-wiki '''Moud Goba''' ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa naha ya [[Zimbabwe]] wa LGBTIQ+. Ke mofetohedi United Kingdom moo a fihlileng e le mofuputsi e monyane ya batlang setshabelo ya neng a baleha Zimbabwe kamora dilemo tsa mahloriso ka lebaka la ho ba lesbian.<ref>https://www.thepinknews.com/2021/06/17/lady-phyll-moud-goba-queer-bible/</ref> == Bophelo ba pele == Goba o holetse Harare, Zimbabwe.<ref>https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-75af095e-21f7-41b0-9c5f-a96a5e0615c1</ref>O ile a baleha naha nakong ya puso ya Robert Mugabe,<ref>https://www.attitude.co.uk/pride-awards/attitude-pride-award-winner-lgbt-asylum-seeker-activist-moud-goba-285169/</ref> e boneng ditlhekefetso le mahloriso a botho ba bong. Ka mora hore a etse kopo ya ho fumana bodulo naheng ya UK, <ref>https://brill.com/view/journals/bafr/13/3/article-pS1_1.xml?language=en</ref>o ile a leta dilemo tse pedi hore kopo ya hae e amohelwe. Goba o hlalositse ho leta e le "nako ya ho ithaopa mekgatlong e mengata le ho theha ya ka Gay Afrika ho nthusa ho fumana ba bang ba tshwanang le nna ba dulang UK".<ref>https://nehandaradio.com/2017/01/15/letter-zimbabwe-moud-goba-part-gay-human/</ref> == Mehlodi == s1v1nmjbqzd61l1s8sbnvofakp016cs 38865 38837 2026-06-03T11:52:01Z Dumbassman 7165 38865 wikitext text/x-wiki '''Moud Goba''' ke mohlabani wa ditokelo tsa botho wa naha ya [[Zimbabwe]] wa LGBTIQ+. Ke mofetohedi United Kingdom moo a fihlileng e le mofuputsi e monyane ya batlang setshabelo ya neng a baleha Zimbabwe kamora dilemo tsa mahloriso ka lebaka la ho ba lesbian.<ref>https://www.thepinknews.com/2021/06/17/lady-phyll-moud-goba-queer-bible/</ref> == Bophelo ba pele == Goba o holetse Harare, Zimbabwe.<ref>https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-75af095e-21f7-41b0-9c5f-a96a5e0615c1</ref> O ile a baleha naha nakong ya puso ya Robert Mugabe,<ref>https://www.attitude.co.uk/pride-awards/attitude-pride-award-winner-lgbt-asylum-seeker-activist-moud-goba-285169/</ref> e boneng ditlhekefetso le mahloriso a botho ba bong. Ka mora hore a etse kopo ya ho fumana bodulo naheng ya UK,<ref>https://brill.com/view/journals/bafr/13/3/article-pS1_1.xml?language=en</ref> o ile a leta dilemo tse pedi hore kopo ya hae e amohelwe. Goba o hlalositse ho leta e le "nako ya ho ithaopa mekgatlong e mengata le ho theha ya ka Gay Afrika ho nthusa ho fumana ba bang ba tshwanang le nna ba dulang UK".<ref>https://nehandaradio.com/2017/01/15/letter-zimbabwe-moud-goba-part-gay-human/</ref> == Mehlodi == {{reflist}} lfjqjygh665qwcpjjxwyslfum4x48jk Mamafubedu Library 0 10526 38840 38754 2026-06-03T07:07:41Z KeMang?? 6412 Ke suntse mehlodi 38840 wikitext text/x-wiki [[File:Laeborari ya petrus steyn 03.jpg|thumb|Laeborari ya Petrus Steyn ]] '''Laeborari ya Petrus Steyn''' (e fumanehang sekgutlong sa diterata tsa Kerk le Groenewald, [[Petrus Steyn]], ke setsi sa setjhaba masepaleng wa sebaka sa Nketoana. Laeborari ena e fana ka ditshebeletso tse fapaneng tsa sethaba, dibaka tsa dipatlisiso le phihlello ya inthanete.<ref>https://www.nketoana.fs.gov.za/wp-content/uploads/2012/10/Library-Information.pdf</ref><ref>https://www.fsonline.fs.gov.za/wp-content/uploads/2025/12/Free-State-Libraries.pdf</ref> == Mehlodi == tpb47u4wb2rworflg7lv1h7wo2fr6dr Noxolo Nogwaza 0 10547 38835 38803 2026-06-03T00:20:05Z InternetArchiveBot 8513 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 38835 wikitext text/x-wiki '''Noxolo Nogwaza''' (1987 – 24 Mmesa 2011) e ne e le molwanedi wa ditokelo tsa dilesbiene wa Afrika Borwa ya tsebahalang ka bobuelli ba hae lebitsong la setjhaba sa dilesbiene, basadi ratanang le ba bong bo fapaneng, ba ba iphetotseng bong, le ba intersex (LGBTI) [[Afrika Borwa]]. E ne e le setho sa Komiti e hlophisang boikakaso ba Ekurhuleni (EPOC) mme a sebeletsa ho kgothaletsa tekatekano, ponahalo, le polokeho bakeng sa basadi ba dilesbiene [[Gauteng|Gauteng.]]<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20120619152547/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5gcxchVno5lup3lpI3_cTYGe1PazA</ref> Polao ya hae ka 2011 e ile ya hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ditlolong tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong kgahlanong le batho ba LGBTI [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.theguardian.com/world/2011/may/03/south-africa-homophobic-attacks</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Noxolo Nogwaza o hlahetse Afrika Borwa mme o ne a dula KwaThema, lekeisheneng le haufi le Springs Profinseng ya Gauteng.<ref name=":0" />O ile a kenella tshebetsong ya setjhaba a sa le monyenyane mme a tsejwa ka boitlamo ba hae ba toka ya setjhaba le ditokelo tsa botho. == Boitseko == Nogwaza e ne e le setho se mafolofolo sa Ekurhuleni Pride Organising Committee (EPOC), mokgatlo o ikemiseditseng ho tshehetsa le ho buella ditokelo tsa batho ba LGBTI. Ka boitseko ba hae, o ile a leka ho lwantsha kgethollo le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene le ho theha dibaka tse sireletsehileng bakeng sa matjhaba a kgelohileng.<ref>https://www.developmentaid.org/organizations/view/651602/epoc-ekurhuleni-pride-organising-committee</ref> O ile a kenya letsoho matsholong a tlhokomediso, mananeo a ho thusa setjhaba, le diketsahalong tsa setjhaba tse reretsweng ho kgothaletsa tekano le ho qholotsa leeme le ipapisitseng le tshekamelo ya ho kopanela diphate le boitsebiso ba bong. == Polao == Ka la 24 Mmesa 2011, Nogwaza o ile a fumanwa a bolailwe KwaThema. Ditlaleho di bontshitse hore o ile a hlaselwa ka sehloho, ho akarelletsa le tlhekefetso ya thobalano. <ref>https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/d-za/dv/d-za_20110524_2_/d-za_20110524_2_en.pdf</ref>Mekgatlo ya litokelo tsa botho le baitseki ba ile ba nyatsa polao eo haholo mme ba e hlalosa e le tlolo ya molao e belaellwang ya lehloyo e amanang le maikutlo a hae a thobalano le boitseko ba hae.<ref>https://www.amnesty.org/en/news/africa-end-discrimination-against-gays-international-day-against-homophobia-2012-05-16</ref> Lefu la hae le ile la hlakisa matshwenyeho mabapi le se bitswang "peto e lokisang" le mefuta e meng ya tlhekefetso e lebisitsweng ho basadi ba dilesbiene Afrika Borwa. <ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-13265300</ref>Nyewe ena e ile ya hohela tlhokomelo ya boraditaba ba matjhaba mme ya susumelletsa mehoo e ntjhafaditsweng ya hore ho nkwe kgato e matla kgahlanong le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415 |access-date=2026-06-01 |archive-date=2012-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121202154323/http://amnesty.org.uk/news_details.asp?NewsID=20415 |dead-url=yes }}</ref> == Mehlodi == slfx9m8m0oas0cximjow6o3flztj5kx African National Congress 0 10551 38839 38793 2026-06-03T06:10:11Z KeMang?? 6412 Ke suntse setshwantsho 38839 wikitext text/x-wiki   [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ( '''ANC''' ) ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]] . O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] r7zrgn13xxat5rs3v0laslzx5f9kulb 38864 38839 2026-06-03T11:51:24Z Dumbassman 7165 38864 wikitext text/x-wiki [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ('''ANC''') ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]]. O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etsoa tlasa lepheo la eona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-'moho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokhatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa. Nakong eya kamora khethollo ea morabe, ANC e ntse e tsoela pele ho iponahatsa e le mokhatlo oa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngolisitsoeng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba likhetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme likhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona. Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng. Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone . [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ea MK e ile ya etsa hore mebuso ea Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlalosoa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong. Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste . === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang. ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP. Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo". Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano . ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha. == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] ss5lgqfjy123du6n0lmh9yrwfsayb0i Emma Powell 0 10555 38868 38802 2026-06-03T11:53:32Z Dumbassman 7165 38868 wikitext text/x-wiki '''Emma Louise Powell''' ke Mmadipolotiki wa Afrika Borwa ya kileng a ba setho sa palamente (MP) bakeng sa mokga wa Democratic Alliance (DA).<ref>"Ms Emma Louise Powell - Parliament of South Africa"''. www.parliament.gov.za. Retrieved 15 December 2019.''</ref> O ile a kgethwa ho ba Motlatsi wa Letona la Moriti la Bodulo ba Batho, Metsi le Bohloeki ka hara kabinete ya moriti ya Mmusi Maimane ka Phuptjane 2019. Ka Tshitwe selemongbsa 2020, o ile a kgethwa ho ba Letona la Moriti la Bodulo ba Batho ke John Steenhuisen . Powell o ile a phahamisetswa boemong ba Letona la Shadow la Dikamano tsa Machaba le Tshebedisano-mmoho nakong ya phetoho ya kabinete ya shadow ka la 21 Mmesa 2023.<ref>https://www.da.org.za/2023/04/shadow-cabinet-da-announces-changes-with-a-focus-on-election-2024</ref> Powell o kgethilwe hape ho ba setho sa palamente dikgethong tse akaretsang tsa 2024. DA e kene mmusong wa naha ka kopanelo le [[African National Congress|ANC]] e ileng ya etsa hore Powell a tlohe ofising jwalo ka Letona la Shadow. Ka selemo sa 2025, o ile a etela naheng ya Iseraele ho sa tsotellehe nyeoe e ntseng e tswela pele ya polao ya morabe e hlahisitsweng ke Afrika Borwa Lekgotleng la Toka la Matjhaba.<ref>''Daniels, Nicola (2025).'' "Israeli trip haunts DA MP"''. Cape Times. Retrieved 3 June 2025.''</ref> Powell o ile a itokolla mosebetsing wa hae ka Phato selemong sa 2025. <ref>https://www.citizen.co.za/news/opinion/jaundiced-eye-what-triggered-emma-powell-fall/</ref> == Mehlodi == {{reflist}} gsm1qmm1ekygczko9k1c22lm7cv7muz 38869 38868 2026-06-03T11:53:41Z Dumbassman 7165 38869 wikitext text/x-wiki '''Emma Louise Powell''' ke Mmadipolotiki wa Afrika Borwa ya kileng a ba setho sa palamente (MP) bakeng sa mokga wa Democratic Alliance (DA).<ref>"Ms Emma Louise Powell - Parliament of South Africa"''. www.parliament.gov.za. Retrieved 15 December 2019.''</ref> O ile a kgethwa ho ba Motlatsi wa Letona la Moriti la Bodulo ba Batho, Metsi le Bohloeki ka hara kabinete ya moriti ya Mmusi Maimane ka Phuptjane 2019. Ka Tshitwe selemongbsa 2020, o ile a kgethwa ho ba Letona la Moriti la Bodulo ba Batho ke John Steenhuisen. Powell o ile a phahamisetswa boemong ba Letona la Shadow la Dikamano tsa Machaba le Tshebedisano-mmoho nakong ya phetoho ya kabinete ya shadow ka la 21 Mmesa 2023.<ref>https://www.da.org.za/2023/04/shadow-cabinet-da-announces-changes-with-a-focus-on-election-2024</ref> Powell o kgethilwe hape ho ba setho sa palamente dikgethong tse akaretsang tsa 2024. DA e kene mmusong wa naha ka kopanelo le [[African National Congress|ANC]] e ileng ya etsa hore Powell a tlohe ofising jwalo ka Letona la Shadow. Ka selemo sa 2025, o ile a etela naheng ya Iseraele ho sa tsotellehe nyeoe e ntseng e tswela pele ya polao ya morabe e hlahisitsweng ke Afrika Borwa Lekgotleng la Toka la Matjhaba.<ref>''Daniels, Nicola (2025).'' "Israeli trip haunts DA MP"''. Cape Times. Retrieved 3 June 2025.''</ref> Powell o ile a itokolla mosebetsing wa hae ka Phato selemong sa 2025. <ref>https://www.citizen.co.za/news/opinion/jaundiced-eye-what-triggered-emma-powell-fall/</ref> == Mehlodi == {{reflist}} luy30pupp1estmi30ew4rhv9cxn9170 Emzini Wezinsizwa 0 10557 38826 38824 2026-06-02T14:43:32Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Plot" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1356771366|Emzini Wezinsizwa]]" 38826 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004. E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele. awxlksv7lpmh204nxt04obnvm1b0qjt 38827 38826 2026-06-02T14:44:40Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38827 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele. 5br1kxacmmplzk65no1vd2jzoqxk8s1 38828 38827 2026-06-02T14:45:27Z SANKOMOTA 11165 /* Setshwantsho */ 38828 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> 0tsqt4g5yxkkoaavmttjkg1xqrqi813 38829 38828 2026-06-02T14:53:16Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Production" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1356771366|Emzini Wezinsizwa]]" 38829 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe". Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya. Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello". 2kxy6caacl4hbbtojv3bmywos3nleqy 38830 38829 2026-06-02T16:00:24Z SANKOMOTA 11165 /* Tlhahiso */ 38830 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe".<ref>https://web.archive.org/web/20150928130029/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/08/17/C1/1/03.html</ref> Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya. Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello". a11sbb6xe4to1qqx9aq8uxyjy96fz7x 38831 38830 2026-06-02T16:01:34Z SANKOMOTA 11165 /* Tlhahiso */ 38831 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe".<ref>https://web.archive.org/web/20150928130029/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/08/17/C1/1/03.html</ref> Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya.<ref>https://web.archive.org/web/20150928135021/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/10/05/C1/30/01.html</ref> Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello". 2sum1e1si74xd7v4cdzk8j08e1t7xjy 38832 38831 2026-06-02T16:02:22Z SANKOMOTA 11165 /* Tlhahiso */ 38832 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe".<ref>https://web.archive.org/web/20150928130029/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/08/17/C1/1/03.html</ref> Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya.<ref>https://web.archive.org/web/20150928135021/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/10/05/C1/30/01.html</ref> Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello".<ref>https://web.archive.org/web/20150928070954/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/08/29/C1/34/02.html</ref> blutfsjf3ik1tmra6lcmgpf7xqdncox 38833 38832 2026-06-02T16:02:40Z SANKOMOTA 11165 /* Tlhahiso */ 38833 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], [[Jabulani Nkosi]], [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe".<ref>https://web.archive.org/web/20150928130029/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/08/17/C1/1/03.html</ref> Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya.<ref>https://web.archive.org/web/20150928135021/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/10/05/C1/30/01.html</ref> Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello".<ref>https://web.archive.org/web/20150928070954/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/08/29/C1/34/02.html</ref> == Mehlodi == dlcillzbm84o1vhqpmhjxq9kioadgdq 38834 38833 2026-06-02T16:03:01Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38834 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke sitcom e neng e hasang ho SABC1 Afrika Borwa dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi, [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe".<ref>https://web.archive.org/web/20150928130029/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/08/17/C1/1/03.html</ref> Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya.<ref>https://web.archive.org/web/20150928135021/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/10/05/C1/30/01.html</ref> Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello".<ref>https://web.archive.org/web/20150928070954/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/08/29/C1/34/02.html</ref> == Mehlodi == 02gimepyavoyxmei1h56u33e4bcwox0 38838 38834 2026-06-03T05:54:57Z KeMang?? 6412 Lenaneo la metlae. eseng sitcom 38838 wikitext text/x-wiki '''''Emzini Wezinsizwa''''' ke lenaneo la metlae le neng le hlahiswa kanaleng ya SABC1 [[Afrika Borwa]] dipakeng tsa 1994 le 2004.<ref>http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=14880</ref> E ne e bapallwa ke dibapadi tse kang [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi, [[Jerry phele|Jerry Phele]], [[Shadrack Ngema]] le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]]. == Setshwantsho == Sethala sena se bua ka diketso tsa banna ba batsofadi ba bahlano ba fallelang ntlong ya bodulo ya Johannesburg ho ya iphedisa. Ba dula Kamoreng ya 8 - kamore e nang le Dikgau le e tummeng ka ho fetisisa hostele - mme kamehla ba iphumana ba le ka lehlakoreng le fosahetseng la ba boholong hostele.<ref>https://web.archive.org/web/20150928075349/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/05/02/C1/5/02.html</ref> == Tlhahiso == Lenaneo le ile la fela ka Phato 2003 kamora hore dibapadi tse tharo tse nang le [[Roland Mqwebu]], Jabulani Nkosi le [[Jerry phele|Jerry Phele]] ba bapalang Mkhize, Chirwali le Mofokeng ka ho latellana ba lelekwe ka lebaka la ho batla moputso o phahameng le ho ba "ba fetohe".<ref>https://web.archive.org/web/20150928130029/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/08/17/C1/1/03.html</ref> Hamorao ba ile ba nkelwa sebaka ke Siyabonga Thwala, Siphiwe Nkosi le Augustine Shotholo hammoho le [[Vusi Thanda A.K.A TJHAWE|Vusi Thanda]] le [[Shadrack Ngema]] bakeng sa nako e latelang ya dikarolo tse 26 tse qadileng ka la 15 Tshitwe 2003. Siyabonga Thwala o hlaha e le Mkhize jnr, Augustine o hlaha e ka ba Pitros Madimetja, Siphiwe o hlaha e ke Mazunya.<ref>https://web.archive.org/web/20150928135021/http://m24arg02.naspers.com/argief/berigte/citypress/2003/10/05/C1/30/01.html</ref> Letoto lena le letjha le ile la amohelwa ka maikutlo a fosahetseng. Mmusi wa Afrika Borwa le sebini se tummeng sa sitcom Jabu Khanyile o hlakisitse hore o kgetha ditlhaku tsa mantlha le hore letoto le letjha le ne le "se na kelello".<ref>https://web.archive.org/web/20150928070954/http://152.111.1.87/argief/berigte/citypress/2004/08/29/C1/34/02.html</ref> == Mehlodi == ku4mk6bw3lpysdcqsevcs1rvsl4usdy Peto esa Nepahalang 0 10558 38841 2026-06-03T08:15:09Z SANKOMOTA 11165 Created page with "Peto e nepahetseng ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong. Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong. Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo..." 38841 wikitext text/x-wiki Peto e nepahetseng ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong. Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong. Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa. Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. hpjsfrx98qnw9eqax36rfdjo58mgn1r 38842 38841 2026-06-03T08:19:13Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38842 wikitext text/x-wiki Peto e nepahetseng<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong. Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong. Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa. Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. briqm276eiyn2d3n12k2ax77tcxzusm 38843 38842 2026-06-03T08:19:32Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38843 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong. Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong. Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa. Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. 4qn8wa706xjhc3qflnb8izzy5evkfz3 38844 38843 2026-06-03T08:20:17Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38844 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong. Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa. Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. joomtdkywn4uoitxa311j78ruwdpog1 38845 38844 2026-06-03T08:20:55Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38845 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong.<ref>https://doi.org/10.1300%2FJ134v04n04_02</ref> Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa. Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. 7nmnju2z8gaif2ymej1zdi800f27b3f 38846 38845 2026-06-03T08:21:31Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38846 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong.<ref>https://doi.org/10.1300%2FJ134v04n04_02</ref> Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa.<ref>https://web.archive.org/web/20210921045926/https://www.academia.edu/9634350</ref> Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. qrswo3k7l5vu4bt61vww50isr7tcqav 38847 38846 2026-06-03T08:22:15Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38847 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong.<ref>https://doi.org/10.1300%2FJ134v04n04_02</ref> Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa.<ref>https://web.archive.org/web/20210921045926/https://www.academia.edu/9634350</ref><ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-4422-1604-4</ref> Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho. == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. g4p3misdwagcvh68x24xvoj968xzskm 38848 38847 2026-06-03T08:22:51Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38848 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong.<ref>https://doi.org/10.1300%2FJ134v04n04_02</ref> Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa.<ref>https://web.archive.org/web/20210921045926/https://www.academia.edu/9634350</ref><ref name=":0">https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-4422-1604-4</ref> Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho.<ref name=":0" /> == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. lc8jtyg3adkibj5dexrcy0qrktdhxhv 38851 38848 2026-06-03T10:10:28Z SANKOMOTA 11165 /* Ketsahalo */ 38851 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong.<ref>https://doi.org/10.1300%2FJ134v04n04_02</ref> Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa.<ref>https://web.archive.org/web/20210921045926/https://www.academia.edu/9634350</ref><ref name=":0">https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-4422-1604-4</ref> Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho.<ref name=":0" /> == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. == Mehlodi == 4wvipny571d0kpp3c6a2m8fnwuoh18d 38863 38851 2026-06-03T11:50:41Z Dumbassman 7165 38863 wikitext text/x-wiki '''Peto e nepahetseng'''<ref>https://www2.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/docs/19session/A.HRC.19.41_English.pdf</ref> ke mofuta wa tlhekefetso ya thobalano eo ho yona motho a betwang ka lebaka la tshekamelo ya hae ya nnete ya thobalano, boitsebiso ba bong, kapa boitlhaloso ba bong.<ref>https://web.archive.org/web/20180907183116/http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/2015_terminology_guidelines_en.pdf</ref> Hangata baetsi ba botlokotsebe ba bolela hore tlhaselo e reretswe ho "lokisa" kapa ho fetola maikutlo a motho ya hlokofaditsweng ka thobalano kapa boitshepo ba bong.<ref>https://doi.org/10.1300%2FJ134v04n04_02</ref> Lentswe lena hangata le amahanngwa le tlhekefetso kgahlanong le basadi ba dilesbiene, leha banna ba di-gay, batho ba bong bo fapaneng, batho ba iphetotseng bong, le ditho tse ding tsa setjhaba sa LGBTQ+ le bona ba ka tobiswa.<ref>https://web.archive.org/web/20210921045926/https://www.academia.edu/9634350</ref><ref name=":0">https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-1-4422-1604-4</ref> Ho beta ho lokisang ho hlokomelwa ka bophara ke mekgatlo ya ditokelo tsa botho e le tlolo ya molao ya lehloyo le tlolo e matla ya ditokelo tsa botho.<ref name=":0" /> == Tlhaloso == Lentsoe "peto e lokisang" le bolela peto e etswang ka sepheo se boletsweng kapa se boletsweng sa ho qobella bahlaselwa ho dumellana le ditlwaelo tsa batho ba bong bo fapaneng kapa ditebello tse tlwaelehileng tsa bong. Tlwaelo ena e thehilwe ho homophobia, transphobia, bong, le mefuta e mengata ya kgethollo. Babuelli ba ditokelo tsa botho ba pheha kgang ya hore peto e lokisang hase feela ketso ya tlhekefetso ya thobalano empa hape ke mofuta wa taolo ya setjhaba e reretsweng ho otla batho ba phephetsang ditebello tsa setjhaba mabapi le thobalano le tekano. == Ketsahalo == Linyeoe tsa peto ea kgalemelo di tlalehilwe dinaheng tse fapaneng, haholo moo batho ba LGBTQ+ ba tobanang le kgethollo e kgolo le sekgobo setjhabeng. Afrika Borwa e fumane tlhokomelo e kgolo ya matjhaba ka lebaka la diketsahalo tse tlalehilweng tse amang basadi ba basodoma ho sa tsotellehe tshireletso ya molaotheo bakeng sa ditokelo tsa LGBTQ+. Bafuputsi le dihlopha tsa ba buelli ba hlokometse hore dinyewe tse ngata ha di tlalehelwe ka lebaka la tshabo ya ho iphetetsa, sekgobo, ho se tshepe ba molao, kapa ho tshwenyeha ka kgethollo e eketsehileng. == Mehlodi == {{reflist}} iv16w5fd41ffwxx4dqzy9xvg23li8nj Funeka Soldaat 0 10559 38852 2026-06-03T10:35:50Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342157635|Funeka Soldaat]]" 38852 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa. O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.) Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005, le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. iay8uda27jwlnz4bs251szif5g870e6 38853 38852 2026-06-03T10:37:37Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38853 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa. O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.) Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005, le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. 4icrmonimba4gv5ww18v061ru8ksj70 38854 38853 2026-06-03T10:39:15Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38854 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.) Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005, le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. l2nmecjtoxcnfm0vj82ghqsdqqi010p 38855 38854 2026-06-03T10:39:53Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38855 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref>http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.) Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005, le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. azpovnd3cjbkprkipo93j5xrual4sd2 38856 38855 2026-06-03T10:40:34Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38856 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref>http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.) Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005, le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. 1elo4py3sfb5rw5chm0kbrqwofzl1wt 38857 38856 2026-06-03T10:42:05Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38857 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref>http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref> Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005, le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. 5kdjbhky35kf2qwkxicxfl6aacc2ij9 38858 38857 2026-06-03T10:44:09Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38858 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref>http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref> Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005,<ref>https://web.archive.org/web/20140408221112/http://www.africanfilmny.org/2012/it%E2%80%99s-me-it%E2%80%99s-me-ndim-ndim/</ref> le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013. 9x790h2xm2csgjplitks14g759kq0e5 38859 38858 2026-06-03T10:44:43Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38859 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref name=":0">http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref> Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005,<ref>https://web.archive.org/web/20140408221112/http://www.africanfilmny.org/2012/it%E2%80%99s-me-it%E2%80%99s-me-ndim-ndim/</ref> le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013.<ref name=":0" /> 7ffnngzev68wmduz26x8raemfigduto 38860 38859 2026-06-03T10:48:47Z SANKOMOTA 11165 /* */ 38860 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref name=":0">http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref> Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005,<ref>https://web.archive.org/web/20140408221112/http://www.africanfilmny.org/2012/it%E2%80%99s-me-it%E2%80%99s-me-ndim-ndim/</ref> le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013.<ref name=":0" /> == Mehlodi == b3cqck70zqhhxhp2yydm9zu0njbsmai 38861 38860 2026-06-03T11:09:59Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Life and activism" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342157635|Funeka Soldaat]]" 38861 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref name=":0">http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref> Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005,<ref>https://web.archive.org/web/20140408221112/http://www.africanfilmny.org/2012/it%E2%80%99s-me-it%E2%80%99s-me-ndim-ndim/</ref> le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013.<ref name=":0" /> == Mehlodi == == Bophelo le boitshebetso == Soldaat o ile a bulelwa ho theha Free Gender kamora ho petwa ha hae, le polao ya ngwanana wa dilemo di leshome le metso e robong Zoliswa Nkonyana ya ileng a tlepetswa ka majwe le ho thibelwa ke sehlopha sa banna ka 2006. Tlolo ya molao ya ho hlekefetsa ya Soldaat e etsahetse ka 1995, haufi le lehae la hae Khayelitsha. Ha a ne a wa mapoleseng a sebakeng seo ho ya batla thuso le ho tlaleha tlolo ya molao, ha a ka a thusa. O ile a re: "Ha ke ne ke lokela ho tletleba, lepolesa le ile la mpona ho tloha hloohong ho ya maotong. La mpotsa hore na ho etsahetseng. Ke ile ka re ke ile ka hlekefetswa. Empa se ileng sa etsahala ke hore ha aa ka a nka polelo ya ka mme a ya bua le mapolesa a mang. Ba ile ba tla mme ba mpotsa hore ho etsahetse eng. Ho ne ho bonahala eka ba nahana ka ho ba le kamano e haufi le nna". O ile a boela a ba le pefo le tlhekefetso, hamorao a re "Ba dikgwebo tsa mapolesa ba ile ba nkenya ka thata ka seleng ya tjhankana, hoo maoto a ka a neng a sa sa sa ame fatshe". Bahlasedi ba Soldaat ha baa ka ba fumanwa. Ka lebaka la sena, o ile a sebedisana le basadi ba bang setjhabeng sa habo ho theha Free Gender ka 2008, ho fumana toka bakeng sa di-lesbian tse tobaneng le pefo ka lebaka la bong ba tsona le / kapa thobalano ya bona. Ka lebaka leo, dilemo tse hlano ka mora polao ya Zoliswa Nkonyana, kahlolo e ile ya etswa mme banna ba bane ba ile ba ahlolelwa dilemo tse 18 tjhankaneng. Funeka Soldaat le eena ke muelli wa thuto ea basadi, mme o lumela hore e nngwe ya ditsela tse molemohadi tsa ho lwantsha ho hloka toka ke ka ho ba le thuto. Soldaat o itse: "Tsela feela ea ho phela ke ho ya sekolong". Ka 2010 setho sa Free Gender, Millicent Gaika o ile a petwa, a otlwa le ho hlokofatswa ka dihora tse hlano ke moahelani ya neng a batla ho mo "phekola" ho ratana le batho ba bong bo tshwanang, mme ka 2013, mohlabani wa hae, Andile Ngocka o ile a ahlolelwa dilemo tse 22 tjhankaneng. Funeka o ile a re ka mora nyewe: "Ba tsebana hobane Millicent o holetse ka pela moshanyana eo. Mme jwale re ne re tshaba haholo, hobane a ka kgutla a qetelle bophelo ba Millicent". Taba ena e ne e bonahala e fa basadi ba batho ba batsho ba bong bo tshwanang tshepo ya hore makgotla a mang a ka nna a ba tshehetsa. Ka 2014, Funeka Soldaat o phatlaladitse hore Free Gender e tla qhekella ketsahalo ya Cape Town Pride ka lebaka la tshekamelo ya yona ya ho rata banna ba tsweu ba ruileng ho fapana le ho bonahatsa setjhaba se fapaneng seo se se emelang, leha Matthew Van As, motsamaisi wa ketsahalo eo, a hanne tseko ena. Basodoma ba bangata ba batho ba batsho, ho kenyeletswa Soldaat ba ile ba ikutlwa ba sa kenngwe moketeng wa Cape Town Pride ba re, "Ha re ne re ea kapa re nka karolo, e ne e le ka memo ya banna ba basodoma ba basweu ba seng bakae ba leng balebeli ba diheke ho Cape Town Prid", o boletse ka ketsahalo eo. Kgang ka lebaka la ho haella ha mefuta-futa diketsahalong tsa Cape Town Pride le ho tsamaiswa ha ketsahalo ya banna ba ba tshweu e ntse e tswela pele. ebiol52tfv9prwhx2u03hok13l7918p 38862 38861 2026-06-03T11:50:18Z Dumbassman 7165 38862 wikitext text/x-wiki '''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>http://triangle.org.za/about/</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/</ref><ref name=":0">http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref> O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995. Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref> Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005,<ref>https://web.archive.org/web/20140408221112/http://www.africanfilmny.org/2012/it%E2%80%99s-me-it%E2%80%99s-me-ndim-ndim/</ref> le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013.<ref name=":0" /> == Bophelo le boitshebetso == Soldaat o ile a bulelwa ho theha Free Gender kamora ho petwa ha hae, le polao ya ngwanana wa dilemo di leshome le metso e robong Zoliswa Nkonyana ya ileng a tlepetswa ka majwe le ho thibelwa ke sehlopha sa banna ka 2006. Tlolo ya molao ya ho hlekefetsa ya Soldaat e etsahetse ka 1995, haufi le lehae la hae Khayelitsha. Ha a ne a wa mapoleseng a sebakeng seo ho ya batla thuso le ho tlaleha tlolo ya molao, ha a ka a thusa. O ile a re: "Ha ke ne ke lokela ho tletleba, lepolesa le ile la mpona ho tloha hloohong ho ya maotong. La mpotsa hore na ho etsahetseng. Ke ile ka re ke ile ka hlekefetswa. Empa se ileng sa etsahala ke hore ha aa ka a nka polelo ya ka mme a ya bua le mapolesa a mang. Ba ile ba tla mme ba mpotsa hore ho etsahetse eng. Ho ne ho bonahala eka ba nahana ka ho ba le kamano e haufi le nna". O ile a boela a ba le pefo le tlhekefetso, hamorao a re "Ba dikgwebo tsa mapolesa ba ile ba nkenya ka thata ka seleng ya tjhankana, hoo maoto a ka a neng a sa sa sa ame fatshe". Bahlasedi ba Soldaat ha baa ka ba fumanwa. Ka lebaka la sena, o ile a sebedisana le basadi ba bang setjhabeng sa habo ho theha Free Gender ka 2008, ho fumana toka bakeng sa di-lesbian tse tobaneng le pefo ka lebaka la bong ba tsona le / kapa thobalano ya bona. Ka lebaka leo, dilemo tse hlano ka mora polao ya Zoliswa Nkonyana, kahlolo e ile ya etswa mme banna ba bane ba ile ba ahlolelwa dilemo tse 18 tjhankaneng. Funeka Soldaat le eena ke muelli wa thuto ea basadi, mme o lumela hore e nngwe ya ditsela tse molemohadi tsa ho lwantsha ho hloka toka ke ka ho ba le thuto. Soldaat o itse: "Tsela feela ea ho phela ke ho ya sekolong". Ka 2010 setho sa Free Gender, Millicent Gaika o ile a petwa, a otlwa le ho hlokofatswa ka dihora tse hlano ke moahelani ya neng a batla ho mo "phekola" ho ratana le batho ba bong bo tshwanang, mme ka 2013, mohlabani wa hae, Andile Ngocka o ile a ahlolelwa dilemo tse 22 tjhankaneng. Funeka o ile a re ka mora nyewe: "Ba tsebana hobane Millicent o holetse ka pela moshanyana eo. Mme jwale re ne re tshaba haholo, hobane a ka kgutla a qetelle bophelo ba Millicent". Taba ena e ne e bonahala e fa basadi ba batho ba batsho ba bong bo tshwanang tshepo ya hore makgotla a mang a ka nna a ba tshehetsa. Ka 2014, Funeka Soldaat o phatlaladitse hore Free Gender e tla qhekella ketsahalo ya Cape Town Pride ka lebaka la tshekamelo ya yona ya ho rata banna ba tsweu ba ruileng ho fapana le ho bonahatsa setjhaba se fapaneng seo se se emelang, leha Matthew Van As, motsamaisi wa ketsahalo eo, a hanne tseko ena. Basodoma ba bangata ba batho ba batsho, ho kenyeletswa Soldaat ba ile ba ikutlwa ba sa kenngwe moketeng wa Cape Town Pride ba re, "Ha re ne re ea kapa re nka karolo, e ne e le ka memo ya banna ba basodoma ba basweu ba seng bakae ba leng balebeli ba diheke ho Cape Town Prid", o boletse ka ketsahalo eo. Kgang ka lebaka la ho haella ha mefuta-futa diketsahalong tsa Cape Town Pride le ho tsamaiswa ha ketsahalo ya banna ba ba tshweu e ntse e tswela pele. == Mehlodi == {{reflist}} deohtkzjsqqop9prdfkvu48wcsmq46z