Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk User talk:Ziv 3 10102 39033 35545 2026-06-07T11:02:17Z Ziv 11705 /* Hello dear visitor */ corr 39033 wikitext text/x-wiki == Hello dear visitor == [[Image:Anna Purni.jpg|left|240px]] <div style="text-align: center">''Welcome!''</div> <div style="text-align: center">''Feel free to leave me a message here,<br />but you will get a quicker response if you visit my [[:de:Benutzer Diskussion:Ziv|German Wikipedia]] or [[:Commons:User talk:Ziv|Commons Wikimedia]] user talk page.<br />Preferably in English, and I will be happy to answer your questions.'' ''Have a nice day! Best regards,''</div> <div style="text-align: center">[[User:Ziv|Ziv]] ([[User talk:Ziv|talk]]) 12:57, 17 Pudungwana 2025 (UTC)</div> 2dzvuj4synv042z13lcaa5fgbl8on24 Lebogang Boemo 0 10270 38984 38888 2026-06-06T19:44:03Z Lefcentreright 7422 38984 wikitext text/x-wiki {{delete|Cross-wiki spam}} {{databox}}'''Lebogang Boemo''' ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo ya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tshiheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa [[SADiLaR]] ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata sa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/</ref> [[File:Lebogang_Boemo.jpg|Lebogang Boemo]] == Semelo le mesebetsi == Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phunyelletsa le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/staff/?utm_source=chatgpt.com</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.<ref>https://sadilar.org/en/lebogang-boeme/?utm_source=chatgpt.com</ref> == Ditlhaloso tsa puo == Lebogang Boemo ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa disebediswa tsa Puo eya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa SADiLaR ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata tsa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://www.clarin.eu/news/south-africa-joins-clarin-eric-member</ref> Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phatlalla le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://news.nwu.ac.za/sites/news.nwu.ac.za/files/files/Robert.Balfour/Address%202019_10_18.UNISA.Impact-of-4IR-on-indigenous-languages.doc</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary. Boemo ho SADiLaR e bile Tlhahlobo ya disebediswa tsa puo, mohato wa naha ka bophara wa ho lekola le ho etsa dimmapa tsa thepa ya puo ditsing tsa thuto e phahameng tsa Afrika Borwa. Tlhahlobo ke karolo ya tshebetsong ya Lekala la Thuto e Phahameng le Kwetliso ya Puo , e kgothalletsang ntshetsopele e lekanang ya tshebediso ya dipuo tsohle tse 11 tsa semmuso ka hare ho ruta, ho ithuta le tsamaiso. Boemo e laola merero e meng ya bohlokwa ya SADiLaR, ho akarelletsa le merero ya tshebedisano e atolosang ponahalo ya puo le ho fihlella. Mohlala, o kopantswe le projeke ya SADiLaR-Wikipedia-PanSALB [[Leano la SWiP| (SWiP)]] , e ikemiseditseng ho eketsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia le ho kgothaletsa ho nka karolo ho hoholo ha sechaba sa dipuo ho ntshetsapele ditaba tsa mahala, tse bulehileng tsa dijithale.<ref>https://journals.bilpubgroup.com/index.php/fls/article/view/9068</ref> Boemo boeta-pele bahae bo atolosetsa ho emela SADiLaR diforamong tsa naha tse shebaneng le thuto, dipuo tse ngata le tekano ya bong. Sebokeng sa baetapele tsa Basadi ba Thuto e Phahameng, o ile a buella ho kenyeletswa ho hoholo ha Basadi ba ditsebi dipatlisisong tsa leano le mekgweng wa maano, a matlafatsa bohlokwa ba boetapele bo fapaneng ho rala dibaka tsa dipatlisiso tsa Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/empowering-voices-sadilar-women-champion-leadership-at-the-women-leaders-in-higher-education-summit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://escalator.sadilar.org/champions/dh-oer/</ref> == Sheba hape == [[Langa Khumalo]] [[Leano la SWiP]] == Mehlodi == ix4dgqq82m4p24xjbyw58j44gpu5izb 38985 38984 2026-06-06T19:47:06Z Lefcentreright 7422 Added 38985 wikitext text/x-wiki {{delete|Cross-wiki spam. Been deleted on the English Wikipedia [[:en:Wikipedia:Articles for deletion/Lebogang Boemo]] and Afrikaans Wikipedia [[:af:Wikipedia:Bladsyverwydering#Lebogang Boemo]]}} {{databox}}'''Lebogang Boemo''' ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo ya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tshiheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa [[SADiLaR]] ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata sa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/</ref> [[File:Lebogang_Boemo.jpg|Lebogang Boemo]] == Semelo le mesebetsi == Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phunyelletsa le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/staff/?utm_source=chatgpt.com</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.<ref>https://sadilar.org/en/lebogang-boeme/?utm_source=chatgpt.com</ref> == Ditlhaloso tsa puo == Lebogang Boemo ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa disebediswa tsa Puo eya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa SADiLaR ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata tsa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://www.clarin.eu/news/south-africa-joins-clarin-eric-member</ref> Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phatlalla le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://news.nwu.ac.za/sites/news.nwu.ac.za/files/files/Robert.Balfour/Address%202019_10_18.UNISA.Impact-of-4IR-on-indigenous-languages.doc</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary. Boemo ho SADiLaR e bile Tlhahlobo ya disebediswa tsa puo, mohato wa naha ka bophara wa ho lekola le ho etsa dimmapa tsa thepa ya puo ditsing tsa thuto e phahameng tsa Afrika Borwa. Tlhahlobo ke karolo ya tshebetsong ya Lekala la Thuto e Phahameng le Kwetliso ya Puo , e kgothalletsang ntshetsopele e lekanang ya tshebediso ya dipuo tsohle tse 11 tsa semmuso ka hare ho ruta, ho ithuta le tsamaiso. Boemo e laola merero e meng ya bohlokwa ya SADiLaR, ho akarelletsa le merero ya tshebedisano e atolosang ponahalo ya puo le ho fihlella. Mohlala, o kopantswe le projeke ya SADiLaR-Wikipedia-PanSALB [[Leano la SWiP| (SWiP)]] , e ikemiseditseng ho eketsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia le ho kgothaletsa ho nka karolo ho hoholo ha sechaba sa dipuo ho ntshetsapele ditaba tsa mahala, tse bulehileng tsa dijithale.<ref>https://journals.bilpubgroup.com/index.php/fls/article/view/9068</ref> Boemo boeta-pele bahae bo atolosetsa ho emela SADiLaR diforamong tsa naha tse shebaneng le thuto, dipuo tse ngata le tekano ya bong. Sebokeng sa baetapele tsa Basadi ba Thuto e Phahameng, o ile a buella ho kenyeletswa ho hoholo ha Basadi ba ditsebi dipatlisisong tsa leano le mekgweng wa maano, a matlafatsa bohlokwa ba boetapele bo fapaneng ho rala dibaka tsa dipatlisiso tsa Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/empowering-voices-sadilar-women-champion-leadership-at-the-women-leaders-in-higher-education-summit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://escalator.sadilar.org/champions/dh-oer/</ref> == Sheba hape == [[Langa Khumalo]] [[Leano la SWiP]] == Mehlodi == 16qrksnbqc2h75exevk326iwoptkqoz Thebe Magugu 0 10502 38995 38705 2026-06-06T20:01:26Z KeMang?? 6412 ke ya lokisa 38995 wikitext text/x-wiki [[File:Thebe Magugu at the IFS 2019.png|thumb|Thebe Magugu]] '''Thebe''' "Thebe" '''Magugu'''<ref>https://www.papermag.com/thebe-magugu-wear-me-out-2651172476.html</ref>O hlahile ka la 1 Lwetse 1993, ke moqapi wa feshene wa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.vogue.com/article/lvmh-prize-2019-thebe-magugu-winner</ref> O hlahetse [[Kimberley]] mme o dula [[Johannesburg]], o ile a tsebahala haholo jwalo ka moqapi wa moputso wa Moqapi wa feshene ya LVMH wa 2019, le moqapi ya qetellang Moputso wa matjhaba wa Woolmark wa 2021.Magugu o phatlaladitse pokeletso tse leshome le motso o mong tlasa lebitso la hae le tshwanang ho tloha ka 2017, hammoho le di-capsules tse mmalwa ka tshebedisano le dihlahiswa tsa matjhabeng tse kang Dior, Adidas le AZ Factory. == Mosebetsi == 2016–2018: Mosebetsi wa pele le katleho wa naha Kamora ho fumana lengolo la LISOF, Magugu o ile a theha lebitso la hae la lebitso la hae [[Johannesburg]] ka 2016. O lokollotswe sehleng sa selemo/lehlabula sa 2017, pokello ya hae ya pele e bitswang Geology e hlahisitswe Vogue Italia. Dipokello tse latelang tsa Magugu di ne di kenyelletsa Home Economics bakeng sa nako ya hoetla/mariha 2018, le Dithuto tsa Tekano bakeng sa nako ea selemo/lehlabula 2018, tseo ka bobeli li ileng tsa bontšoa ho South African Fashion Week 'me haholo-holo li ile tsa nkoa lifoto tsa li-scarecrows ho e-na le li-supermodel. Sena se ile sa lateloa ke pokello ea Nalane ea Art nakong ea selemo/lehlabula 2019, le African Studies ka hoetla/mariha 2019.<ref>https://www.news24.com/life/lifestyle-trends/beauty-and-fashion/sa-creatives-take-centre-stage-olympic-champ-stuns-in-thebe-magugu-for-british-vogue-20260526-1003</ref> === 2019-hona jwale: Katleho ya matjhaba === Ka 2019, Magugu o ile a phatlalatswa e le mohlodi wa International Fashion Showcase ke British Fashion Council.[15] Eaba e ba Moafrika oa pele wa ho fuoa Khau ea 2019 LVMH Young Fashion Designer, e mo fumaneng di-euro tse 300,000 le koetliso ea selemo ho tswa ho LVMH.[8]Mopresidente oa Afrika Borwa, [[Cyril Ramaphosa]], ka mor'a moo o ile a babatsa Magugu mme a ngola hore "boemo ba hae ba kelello boo a bo tlisang mosebetsing oa hae wa bonono bo kgothatsa haholo ebile bo mo kgetholla ho batho ba mehleng ea hae". Magugu o ile a hlahisa pokello ea hae ea pele Palais de Tokyo nakong ea Beke ea Feshene ea Paris bakeng sa nako ya hoetla / mariha e bitsoang Anthro 1. Mohala oa hae oa pele oa liaparo tsa banna o ile oa lokolloa ka tshebelisano 'moho le Dover Street Market e London ka Lwetse selemong seo. <ref>https://singita.com/2023/08/thebe-magugu-and-singita-a-collaboration-of-high-design-and-heritage/</ref> ==Mehlodi== {{reflist}} 61s3yqi7ixbswtdh2j0bjhiztg8mm02 38996 38995 2026-06-06T20:02:22Z KeMang?? 6412 38996 wikitext text/x-wiki [[File:Thebe Magugu at the IFS 2019.png|thumb|Thebe Magugu]] '''Thebe''' "Thebe" '''Magugu'''<ref>https://www.papermag.com/thebe-magugu-wear-me-out-2651172476.html</ref>O hlahile ka la 1 Lwetse 1993, ke moqapi wa feshene wa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.vogue.com/article/lvmh-prize-2019-thebe-magugu-winner</ref> O hlahetse [[Kimberley]] mme o dula [[Johannesburg]], o ile a tsebahala haholo jwalo ka moqapi wa moputso wa Moqapi wa feshene ya LVMH wa 2019, le moqapi ya qetellang Moputso wa matjhaba wa Woolmark wa 2021.Magugu o phatlaladitse pokeletso tse leshome le motso o mong tlasa lebitso la hae le tshwanang ho tloha ka 2017, hammoho le di-capsules tse mmalwa ka tshebedisano le dihlahiswa tsa matjhabeng tse kang Dior, Adidas le AZ Factory. == Mosebetsi == 2016–2018: Mosebetsi wa pele le katleho wa naha Kamora ho fumana lengolo la LISOF, Magugu o ile a theha lebitso la hae la lebitso la hae [[Johannesburg]] ka 2016. O lokollotswe sehleng sa selemo/lehlabula sa 2017, pokello ya hae ya pele e bitswang Geology e hlahisitswe Vogue Italia. Dipokello tse latelang tsa Magugu di ne di kenyelletsa Home Economics bakeng sa nako ya hoetla/mariha 2018, le Dithuto tsa Tekano bakeng sa nako ea selemo/lehlabula 2018, tseo ka bobeli li ileng tsa bontšoa ho South African Fashion Week 'me haholo-holo li ile tsa nkoa lifoto tsa li-scarecrows ho e-na le li-supermodel. Sena se ile sa lateloa ke pokello ea Nalane ea Art nakong ea selemo/lehlabula 2019, le African Studies ka hoetla/mariha 2019.<ref>https://www.news24.com/life/lifestyle-trends/beauty-and-fashion/sa-creatives-take-centre-stage-olympic-champ-stuns-in-thebe-magugu-for-british-vogue-20260526-1003</ref> === 2019-hona jwale: Katleho ya matjhaba === Ka 2019, Magugu o ile a phatlalatswa e le mohlodi wa International Fashion Showcase ke British Fashion Council.[15] Eaba e ba Moafrika oa pele wa ho fuoa Khau ea 2019 LVMH Young Fashion Designer, e mo fumaneng di-euro tse 300,000 le koetliso ea selemo ho tswa ho LVMH.[8]Mopresidente wa Afrika Borwa, [[Cyril Ramaphosa]], ka mora moo o ile a babatsa Magugu mme a ngola hore "boemo ba hae ba kelello boo a bo tlisang mosebetsing wa hae wa bonono bo kgothatsa haholo ebile bo mo kgetholla ho batho ba mehleng ya hae". Magugu o ile a hlahisa pokello ea hae ea pele Palais de Tokyo nakong ya Beke ea Feshene ea Paris bakeng sa nako ya hoetla / mariha e bitswang Anthro 1. Mohala oa hae oa pele wa diaparo tsa banna o ile oa lokolloa ka tshebedisano mmoho le Dover Street Market e London ka Lwetse selemong seo. <ref>https://singita.com/2023/08/thebe-magugu-and-singita-a-collaboration-of-high-design-and-heritage/</ref> ==Mehlodi== {{reflist}} mhkla2sk4nmi0rcl13l78golwvww2p4 Desire Marea 0 10522 38991 38709 2026-06-06T19:57:42Z KeMang?? 6412 ke ya lokisa 38991 wikitext text/x-wiki '''Desire Marea''' (ya tswetsweng '''Buyani Duma'''; 1991) ke sebini, sebini, mongodi sa dipina le sebini sa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/arts/i-was-called-desire-marea-melds-zulu-roots-queerness-and-spirituality-in-artistic-expression-20240707-2</ref> Ba ile ba qala ho hlahella machaba e le halofo ya botaki ba tshebetso e thehilweng [[Johannesburg]] le ba babeli ba GQOM FAKA pele ba qala mosebetsi o mongata wa "Solo" wa "Browrenton". mosebetsi wa mmino le wa tshebetso o akaretsa mmino wa sehlopha sa elektroniki, mmino wa rock wa diteko, le jazz ya moya, e tshepisitsweng haholo ke dinnete tsa setso sa Afurika Borwa, boitsebahatso ba bohlanya, le meetlo ya baholo-holo ba Nguni. == Bophelo ba bongoaneng le thuto == Marea o hlahetse toropong e lebopong la lewatle la Scottburgh, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]], ka 1991.<ref>https://latitudes.online/collections/desire-marea?srsltid=AfmBOooNtFwA7xiohQDHrWeqpVxHuW6k7mVx8y_CPA9rpbkD8FjeSFRe</ref> Ba holetse mme ba dula toropong ya Amandawe, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]], ba hodisitswe ke leloko le leholo kamora ho hlokahala ha batswadi ba bona nakong ya bongwana. boqapi bo tsebahalang bo tsoang Lamontville, Durban.<ref>https://www.disk-agency.de/artists/d/desire-marea</ref> Marea o phethile dithuto tsa bona tsa sekolo se se phagamego Sekolong sa Bosetjhaba sa Bokgabo ka Johannesburg gomme ka morago ga moo a hwetša Bachelor of Arts (BA) in Visual Communication go tšwa Sekolong sa Vega. == Mosebetsi == === FAKA (2015–2019) === Ka 2015, Marea e ile ea theha sehlopha sa dihlopha tse fapaneng tsa bonono le tsa mmino tsa FAKA hammoho le molekane oa boqapi Fela Gucci (Thato Ramaisa).Ba sebetsa ba le Johannesburg, ba babedi ba sebelisitse 'mino, livideo le bonono ho tsamaisa tikoloho e rarahaneng ea batho ba batsho Afrika Boroa. Joaloka FAKA, ba babedi ba ile ba etela matjhaba, ba bapala liketsahalong tse kgolo tsa setso le mekete ya lefatshe ho kenyeletsa le 9th Berlin Biennale bakeng sa Art Contemporary Art, MELT! Mokete, Mokete oa Roskilde, Sonar, Mokete o sa tsitsang, le Mofo o Lefifi. Ba fihletse phetoho e kgolo indastering ya feshene, e leng se ileng sa etsa hore Amerika ya bona e qale ho fana ka pontsho ya difofane bakeng sa Telfar New York Fashion Week (NYFW) feshene house Versace e sebedisane le FAKA ho sebelisa mmino oa bona e le pina e khethehileng bakeng sa pontsho ya diaparo tsa banna tsa Versace Spring/Summer 2019 Milan. Tshusumetso e pharalletseng ea FAKA ea setso e entse hore ba behoe lethathamong la ''Vogue'' World 10'0 le ''Vogue'' World 10'0'. <ref>https://www.musicinafrica.net/node/137521</ref> === Mosebetsi wa mmino wa Solo (2020-hona jwale) === Ka Pherekhong 2020, Marea ba ile ba qala mosebetsi wa bona ba le bang ka ho lokolla alebamo ea bona e ipitsang, ''Desire'', tlasa lebitso la bona la Izimakade Records. Morero o tshwaile karohano e ikgethang ea setaele ho tloha ho sehlopha sa FAKA se nang le matla a hodimo, a bohlale le tsebo ya elektroniki. medumo ya morao-rao ea diindasteri ho hlahloba ditaba tsa lerato la sejwale-jwale, phalliso le tahlehelo.Albamo e ile ea thoholetsoa haholo, e leng se entseng hore Marea a tekene le leibole e ikemetseng ya Mute Record. Dipina tse hlahelletseng ho tloha qalong di ne di kenyelletsa "Tavern Kween", eo Marea a e ngotseng e le mokgwa o matlafatsang ho bo-rakdgadi ba bona ba neng ba ipelaetsa ka ho batla dibaka dibakeng tsa makgaola-kgang tse laolwang ke banna, le "O nahana hore ke Horny". Marea o tla bina moketeng oa hae o hlophisitsweng oa Meltdown Setsing sa Southbank London.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-06-05-album-review-desire-mareas-on-the-romance-of-being/</ref> Ka 2023, Marea o ile a lokolla alebamo ea bona ea bobeli ea nako e tletseng, ''On the Romance of Being'', ka Mute Records. Ka mokhoa o makatsang oa ho tloha tlhahisong ea elektroniki ea rekoto ea bona ea pele, albamo ena e rekotiloe ka botlalo le sehlopha sa libini tsa liteko tse leshome le metso e meraro. Ka mokhoa o makatsang, projeke e ile ea kopanya likarolo tsa poso ea evangeli, jazz ea moea, le art rock, e tsepamisitseng maikutlo holim'a meetlo, mekete, le mekhoa ea pholiso ea sechaba. Album e na le pina e qalang ea "Be Free" le litšebelisano-'moho le lipina tse tummeng tsa Zore Raël tsa Afrika Boroa "Mogadi oa Zore".<ref>https://www.nytimes.com/2023/11/07/arts/music/desire-marea-baddies-of-isandlwana.html</ref> == Mehlodi == gsmvrqx2ohtlwci5g9pwuqh4mdd7sfs 38993 38991 2026-06-06T19:59:16Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 38993 wikitext text/x-wiki '''Desire Marea''' (ya tswetsweng '''Buyani Duma'''; 1991) ke sebini, sebini, mongodi sa dipina le sebini sa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/arts/i-was-called-desire-marea-melds-zulu-roots-queerness-and-spirituality-in-artistic-expression-20240707-2</ref> Ba ile ba qala ho hlahella machaba e le halofo ya botaki ba tshebetso e thehilweng [[Johannesburg]] le ba babeli ba GQOM FAKA pele ba qala mosebetsi o mongata wa "Solo" wa "Browrenton". mosebetsi wa mmino le wa tshebetso o akaretsa mmino wa sehlopha sa elektroniki, mmino wa rock wa diteko, le jazz ya moya, e tshepisitsweng haholo ke dinnete tsa setso sa Afurika Borwa, boitsebahatso ba bohlanya, le meetlo ya baholo-holo ba Nguni. == Bophelo ba bongoaneng le thuto == Marea o hlahetse toropong e lebopong la lewatle la Scottburgh, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]], ka 1991.<ref>https://latitudes.online/collections/desire-marea?srsltid=AfmBOooNtFwA7xiohQDHrWeqpVxHuW6k7mVx8y_CPA9rpbkD8FjeSFRe</ref> Ba holetse mme ba dula toropong ya Amandawe, [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]], ba hodisitswe ke leloko le leholo kamora ho hlokahala ha batswadi ba bona nakong ya bongwana. boqapi bo tsebahalang bo tsoang Lamontville, Durban.<ref>https://www.disk-agency.de/artists/d/desire-marea</ref> Marea o phethile dithuto tsa bona tsa sekolo se se phagamego Sekolong sa Bosetjhaba sa Bokgabo ka Johannesburg gomme ka morago ga moo a hwetša Bachelor of Arts (BA) in Visual Communication go tšwa Sekolong sa Vega. == Mosebetsi == === FAKA (2015–2019) === Ka 2015, Marea e ile ea theha sehlopha sa dihlopha tse fapaneng tsa bonono le tsa mmino tsa FAKA hammoho le molekane oa boqapi Fela Gucci (Thato Ramaisa).Ba sebetsa ba le Johannesburg, ba babedi ba sebelisitse 'mino, livideo le bonono ho tsamaisa tikoloho e rarahaneng ea batho ba batsho Afrika Boroa. Joaloka FAKA, ba babedi ba ile ba etela matjhaba, ba bapala liketsahalong tse kgolo tsa setso le mekete ya lefatshe ho kenyeletsa le 9th Berlin Biennale bakeng sa Art Contemporary Art, MELT! Mokete, Mokete oa Roskilde, Sonar, Mokete o sa tsitsang, le Mofo o Lefifi. Ba fihletse phetoho e kgolo indastering ya feshene, e leng se ileng sa etsa hore Amerika ya bona e qale ho fana ka pontsho ya difofane bakeng sa Telfar New York Fashion Week (NYFW) feshene house Versace e sebedisane le FAKA ho sebelisa mmino oa bona e le pina e khethehileng bakeng sa pontsho ya diaparo tsa banna tsa Versace Spring/Summer 2019 Milan. Tshusumetso e pharalletseng ea FAKA ea setso e entse hore ba behoe lethathamong la ''Vogue'' World 10'0 le ''Vogue'' World 10'0'. <ref>https://www.musicinafrica.net/node/137521</ref> === Mosebetsi wa mmino wa Solo (2020-hona jwale) === Ka Pherekhong 2020, Marea ba ile ba qala mosebetsi wa bona ba le bang ka ho lokolla alebamo ea bona e ipitsang, ''Desire'', tlasa lebitso la bona la Izimakade Records. Morero o tshwaile karohano e ikgethang ea setaele ho tloha ho sehlopha sa FAKA se nang le matla a hodimo, a bohlale le tsebo ya elektroniki. medumo ya morao-rao ea diindasteri ho hlahloba ditaba tsa lerato la sejwale-jwale, phalliso le tahlehelo.Albamo e ile ea thoholetsoa haholo, e leng se entseng hore Marea a tekene le leibole e ikemetseng ya Mute Record. Dipina tse hlahelletseng ho tloha qalong di ne di kenyelletsa "Tavern Kween", eo Marea a e ngotseng e le mokgwa o matlafatsang ho bo-rakdgadi ba bona ba neng ba ipelaetsa ka ho batla dibaka dibakeng tsa makgaola-kgang tse laolwang ke banna, le "O nahana hore ke Horny". Marea o tla bina moketeng oa hae o hlophisitsweng oa Meltdown Setsing sa Southbank London.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-06-05-album-review-desire-mareas-on-the-romance-of-being/</ref> Ka 2023, Marea o ile a lokolla alebamo ea bona ea bobedi ya nako e tletseng, ''On the Romance of Being'', ka Mute Records. Ka mokgwa o makatsang wa ho tloha tlhahisong ya elektroniki ya rekoto ya bona ya pele, albamo ena e rekotilwe ka botlalo le sehlopha sa dibini tsa diteko tse leshome le metso e meraro. Ka mokgwa o makatsang, projeke e ile ea kopanya dikarolo tsa poso ea evangeli, jazz ya moya, le art rock, e tsepamisitseng maikutlo hodima meetlo, mekete, le mekgwa ya phodiso ya setjhaba. Album e na le pina e qalang ea "Be Free" le litšebelisano-'moho le lipina tse tummeng tsa Zore Raël tsa Afrika Borwa "Mogadi oa Zore".<ref>https://www.nytimes.com/2023/11/07/arts/music/desire-marea-baddies-of-isandlwana.html</ref> == Mehlodi == l06c2q6bsd6ay9vwj0zc0lup8nr1ydu African National Congress 0 10551 38986 38940 2026-06-06T19:51:03Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 38986 wikitext text/x-wiki [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ('''ANC''') ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]]. O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref><ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etswa tlasa lepheo la yona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-mmoho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Borwa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokgatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa.<ref>https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-11-04/anc-support-falls-below-50-for-first-time-in-south-african-vote</ref> Nakong eya kamora kgethollo ya morabe, ANC e ntse e tswela pele ho iponahatsa e le mokgatlo wa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngodisitsweng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba dikgetho boemong ba naha le liprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba likhetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokhoa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme dikhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ea dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le liqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona.<ref>https://www.npr.org/2024/06/01/nx-s1-4987616/south-africa-election-results</ref> Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa lihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kholo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone .<ref>https://books.google.co.za/books?id=AY5tmwEACAAJ&redir_esc=y</ref> [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ya MK e ile ya etsa hore mebuso ya Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlaloswa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste .<ref>https://www.news24.com/opinions/columnists/cyrilramaphosa/cyril-ramaphosa-to-grow-our-economy-we-need-both-a-developmental-state-and-vibrant-private-sector-20220214</ref> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang.<ref>https://sahistory.org.za/sites/default/files/the_reconstruction_and_development_programm_1994.pdf</ref> ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP.<ref>https://sahistory.org.za/archive/gear-and-neo-liberalism-part-1-thabo-mbeki-21-march-2016</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo".<ref>https://www.unisa.ac.za/static/corporate_web/Content/tmali/documents/GEAR%20AND%20NEO-LIBERALISM%20part%20I.pdf</ref> Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano .<ref>https://www.treasury.gov.za/publications/other/gear/chapters.pdf</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1994-a-basic-guide-to-the-reconstruction-and-development-programme/</ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<ref>https://www.dawn.com/news/675108/mandelas-office-comments-on-s-africas-secrecy-bill</ref><blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha.<ref>https://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S2077-49072021000100015&lng=en&nrm=iso</ref> == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Mekga ya dipolotiki]] [[Category:Mokgatlo wa dipolotiki Aforika Borwa]] ghpqvqhtdmj88hzmafvt0bneu1qgai9 38987 38986 2026-06-06T19:52:03Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 38987 wikitext text/x-wiki [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ('''ANC''') ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]]. O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref><ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etswa tlasa lepheo la yona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-mmoho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Borwa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokgatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa.<ref>https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-11-04/anc-support-falls-below-50-for-first-time-in-south-african-vote</ref> Nakong eya kamora kgethollo ya morabe, ANC e ntse e tswela pele ho iponahatsa e le mokgatlo wa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngodisitsweng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba dikgetho boemong ba naha le diprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba dikgetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokgwa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme dikhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ya dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le diqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona.<ref>https://www.npr.org/2024/06/01/nx-s1-4987616/south-africa-election-results</ref> Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa dihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kgolo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa libaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Boroa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le litletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea libetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba likete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meeli ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ea dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme khakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha liketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone .<ref>https://books.google.co.za/books?id=AY5tmwEACAAJ&redir_esc=y</ref> [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ya MK e ile ya etsa hore mebuso ya Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlaloswa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste .<ref>https://www.news24.com/opinions/columnists/cyrilramaphosa/cyril-ramaphosa-to-grow-our-economy-we-need-both-a-developmental-state-and-vibrant-private-sector-20220214</ref> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang.<ref>https://sahistory.org.za/sites/default/files/the_reconstruction_and_development_programm_1994.pdf</ref> ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP.<ref>https://sahistory.org.za/archive/gear-and-neo-liberalism-part-1-thabo-mbeki-21-march-2016</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo".<ref>https://www.unisa.ac.za/static/corporate_web/Content/tmali/documents/GEAR%20AND%20NEO-LIBERALISM%20part%20I.pdf</ref> Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano .<ref>https://www.treasury.gov.za/publications/other/gear/chapters.pdf</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1994-a-basic-guide-to-the-reconstruction-and-development-programme/</ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<ref>https://www.dawn.com/news/675108/mandelas-office-comments-on-s-africas-secrecy-bill</ref><blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha.<ref>https://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S2077-49072021000100015&lng=en&nrm=iso</ref> == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Mekga ya dipolotiki]] [[Category:Mokgatlo wa dipolotiki Aforika Borwa]] btf12q07x3pb60yd6inxjq6t1g1i4c0 38988 38987 2026-06-06T19:53:15Z KeMang?? 6412 ke ya lokisa 38988 wikitext text/x-wiki [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ('''ANC''') ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]]. O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref><ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etswa tlasa lepheo la yona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-mmoho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Borwa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokgatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa.<ref>https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-11-04/anc-support-falls-below-50-for-first-time-in-south-african-vote</ref> Nakong eya kamora kgethollo ya morabe, ANC e ntse e tswela pele ho iponahatsa e le mokgatlo wa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngodisitsweng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba dikgetho boemong ba naha le diprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba dikgetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokgwa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme dikhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ya dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le diqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona.<ref>https://www.npr.org/2024/06/01/nx-s1-4987616/south-africa-election-results</ref> Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa dihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kgolo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa dibaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Borwa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le ditletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea dibetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba dikete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meedi ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ya dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme kgakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha diketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone .<ref>https://books.google.co.za/books?id=AY5tmwEACAAJ&redir_esc=y</ref> [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ya MK e ile ya etsa hore mebuso ya Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlaloswa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho lula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC likhethong tse akaretsang tsa Afrika Boroa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letšolo la mokha o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho khetha baemeli ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang lilemo tse ling le tse ling tse hlano. Pakeng tsa likopano, mokhatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ea litho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba khethoa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlas'a molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea likopano tsa naha, li tšoaroa joalo ka liprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho khetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste .<ref>https://www.news24.com/opinions/columnists/cyrilramaphosa/cyril-ramaphosa-to-grow-our-economy-we-need-both-a-developmental-state-and-vibrant-private-sector-20220214</ref> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang.<ref>https://sahistory.org.za/sites/default/files/the_reconstruction_and_development_programm_1994.pdf</ref> ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP.<ref>https://sahistory.org.za/archive/gear-and-neo-liberalism-part-1-thabo-mbeki-21-march-2016</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo".<ref>https://www.unisa.ac.za/static/corporate_web/Content/tmali/documents/GEAR%20AND%20NEO-LIBERALISM%20part%20I.pdf</ref> Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano .<ref>https://www.treasury.gov.za/publications/other/gear/chapters.pdf</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1994-a-basic-guide-to-the-reconstruction-and-development-programme/</ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<ref>https://www.dawn.com/news/675108/mandelas-office-comments-on-s-africas-secrecy-bill</ref><blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha.<ref>https://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S2077-49072021000100015&lng=en&nrm=iso</ref> == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Mekga ya dipolotiki]] [[Category:Mokgatlo wa dipolotiki Aforika Borwa]] 2hicax4l86t8161za3nr2bb7vpe866p 38989 38988 2026-06-06T19:55:24Z KeMang?? 6412 ke ya lokisa 38989 wikitext text/x-wiki [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ('''ANC''') ke mokha oa dipolotiki [[Afrika Borwa]]. O simolohile e le mokhatlo wa tokoloho o tsejoang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ea morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ea kamora khethollo ea morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a khethoe e le Mopresidente oa Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ea seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref><ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakoana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etswa tlasa lepheo la yona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka 1961 ka tshebedisano-mmoho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Borwa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokgatlo wa dikhukhuni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]]  . Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapali sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa.<ref>https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-11-04/anc-support-falls-below-50-for-first-time-in-south-african-vote</ref> Nakong eya kamora kgethollo ya morabe, ANC e ntse e tswela pele ho iponahatsa e le mokgatlo wa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngodisitsweng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba dikgetho boemong ba naha le diprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong oa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le joalo, bongata ba dikgetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokgwa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme dikhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ya dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le diqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona.<ref>https://www.npr.org/2024/06/01/nx-s1-4987616/south-africa-election-results</ref> Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa dihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kgolo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa dibaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Borwa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le ditletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea dibetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba dikete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meedi ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ya dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme kgakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha diketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone .<ref>https://books.google.co.za/books?id=AY5tmwEACAAJ&redir_esc=y</ref> [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ya MK e ile ya etsa hore mebuso ya Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlaloswa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho dula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borowa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letsholo la mokga o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho kgetha baemedi ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang dilemo tse ding le tse ding tse hlano. Pakeng tsa dikopano, mokgatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ya ditho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba kgethwa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlasa molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea dikopano tsa naha, di tshwarwa jwalo ka diprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho kgetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste .<ref>https://www.news24.com/opinions/columnists/cyrilramaphosa/cyril-ramaphosa-to-grow-our-economy-we-need-both-a-developmental-state-and-vibrant-private-sector-20220214</ref> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang.<ref>https://sahistory.org.za/sites/default/files/the_reconstruction_and_development_programm_1994.pdf</ref> ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP.<ref>https://sahistory.org.za/archive/gear-and-neo-liberalism-part-1-thabo-mbeki-21-march-2016</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo".<ref>https://www.unisa.ac.za/static/corporate_web/Content/tmali/documents/GEAR%20AND%20NEO-LIBERALISM%20part%20I.pdf</ref> Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano .<ref>https://www.treasury.gov.za/publications/other/gear/chapters.pdf</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1994-a-basic-guide-to-the-reconstruction-and-development-programme/</ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<ref>https://www.dawn.com/news/675108/mandelas-office-comments-on-s-africas-secrecy-bill</ref><blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha.<ref>https://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S2077-49072021000100015&lng=en&nrm=iso</ref> == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Mekga ya dipolotiki]] [[Category:Mokgatlo wa dipolotiki Aforika Borwa]] l2tei7d9ulb64oxf5cibsldcxl7ontb Motshidisi Koloi 0 10578 38990 38965 2026-06-06T19:57:03Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Background" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348204075|Motshidisi Koloi]]" 38990 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala. Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016. 7ff6o40byr4ad0ncaarcvw7mflneq1b 38992 38990 2026-06-06T19:58:30Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 38992 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016. 3umn7m4yg799h5gunm0erjpjhycvi9c 38994 38992 2026-06-06T19:59:27Z SANKOMOTA 11165 /* Tlaleho ya ka Pele */ 38994 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> fznptnd4h2uquv5hnijfk8wh7190w5g 38997 38994 2026-06-06T20:13:34Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Provincial government" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348204075|Motshidisi Koloi]]" 38997 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense. Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso. Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso. Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023. faozdv1i3vqcp4kxu8ed65l181u2oag 38998 38997 2026-06-06T20:15:56Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 38998 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso. Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso. Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023. jealtd7o4lxmozp9d7cpgd3a9qat5da 38999 38998 2026-06-06T20:17:00Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 38999 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref><ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/274843/anc-youth-leader-in-fs-appointed-as-mec-tasked-with-unemployment-</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso. Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso. Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023. 429izkili9oairad7przaalf9ttwmjp 39000 38999 2026-06-06T20:19:05Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 39000 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref><ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/274843/anc-youth-leader-in-fs-appointed-as-mec-tasked-with-unemployment-</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso.<ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/magashules-nemesis-dukwana-named-as-free-state-anc-convenor/</ref> Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso. Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023. fsox2loyc4pjdqlvndz5hifkof60ieb 39001 39000 2026-06-06T20:20:12Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 39001 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref><ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/274843/anc-youth-leader-in-fs-appointed-as-mec-tasked-with-unemployment-</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso.<ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/magashules-nemesis-dukwana-named-as-free-state-anc-convenor/</ref> Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso.<ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/322609/dukwanas-exco-out-with-the-old-in-with-the-new</ref> Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023. tpmp5hwfq5ri3krtmnrth4x1o53v07y 39002 39001 2026-06-06T20:22:06Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 39002 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref><ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/274843/anc-youth-leader-in-fs-appointed-as-mec-tasked-with-unemployment-</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso.<ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/magashules-nemesis-dukwana-named-as-free-state-anc-convenor/</ref> Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso.<ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/322609/dukwanas-exco-out-with-the-old-in-with-the-new</ref> Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. <ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2023-10-13-free-state-mec-two-others-in-court-for-fraud-corruption/</ref>Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023. hqjyb2lbxztksk02bwbxn4qgl6gbcjj 39003 39002 2026-06-06T20:23:07Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 39003 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref><ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/274843/anc-youth-leader-in-fs-appointed-as-mec-tasked-with-unemployment-</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso.<ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/magashules-nemesis-dukwana-named-as-free-state-anc-convenor/</ref> Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso.<ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/322609/dukwanas-exco-out-with-the-old-in-with-the-new</ref> Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. <ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2023-10-13-free-state-mec-two-others-in-court-for-fraud-corruption/</ref>Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023.<ref>https://www.news24.com/news24/community-newspaper/express-news/koloi-quits-as-free-state-mec-over-corruption-charges-20231018</ref> ojyaauw9gp3gbntoci6leuoq03zfftn 39004 39003 2026-06-06T20:23:31Z SANKOMOTA 11165 /* Mmuso wa diprofinse */ 39004 wikitext text/x-wiki '''Motshidisi Agnes Koloi''' (O hlahile ka 1970 kapa 1971), eo hape a neng a ngotsweng '''Motshidise''', ke madipolotiki le mosuwe wa Afrika Borwa ya ileng a sebeletsa e le Setho sa lekgotla la tsamaiso ya Ntshetsopele ya setjhaba mmusong wa profinse ya Free State dipakeng tsa Hlakubele le Mphalane 2023. Pele ho moo, e ne e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba le ditlhophiso tsa Batho ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela ka Hlakubele 2023. O sebeditse lekgotleng la naha la profensi ya Free State e le moemedi wa ANC ho tloha ka Motsheanong 2019 ho fihlela Mphalane 2023. Pele a kgethwa lekgotleng la Naha la profensi, Koloi o ne a sebeditse e le ramotse wa phethahatso wa masepala wa lehae wa Moqhaka. == Tlaleho ya ka Pele == Koloi o na le diploma ya Matitjhere a mathomo le diploma ya tsamaiso ya thuto. O ile a sebetsa e le titjhere pele a kena dipolotiking. Koloi e ne e le lekgotla la African National Congress lekgotleng la masepala wa Mmasepala wa moqhaka. O ile a nyoloha butle-butle maemong a boetapele ba masepala, a tloha ho setho sa lekgotla sa nakwana ho ya ho hlooho ya lekgotla , pele e ba ramotse wa phethahatso wa masepala.<ref>http://www.publicworks.fs.gov.za/?page_id=2844</ref> Jwaloka ramotse wa moqhaka, o ile a khethwa e le e mong wa batlatsi ba bararo ba ditulo tsa profinse tsa mokgatlo wa mmuso wa dibaka wa Afrika Borwa ka Pudungwana 2016.<ref>https://www.ofm.co.za/article/local-news/210157/fs-salga-elects-new-pec-</ref> == Mmuso wa diprofinse == Koloi o ile a kgethwa ho Lekgotla la Naha la Free State dikgetho tsa kakaretso tsa 2019 e le e mong wa baemedi ba 19 ba ANC. Nakwana ka mora moo, Tonakgolo e khethilweng botjha Sisi Ntombela o phatlaladitse lekgotla la hae le letjha la phethahatso bakeng sa tsamaiso ya botshelela moo Koloi a neng a khethwa e le setho sa lekgotla la phethahatso la Mesebetsi ya setjhaba le diphumano tsa batho, a nka sebaka sa Dorah Kotzee, ea ileng a tloha lekgotleng la molao la profense.<ref>https://www.ofm.co.za/article/sa/274852/opposition-concerned-over-lack-of-experience-size-of-fscabinet</ref><ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/274843/anc-youth-leader-in-fs-appointed-as-mec-tasked-with-unemployment-</ref> Ka Motsheanong 2021, Koloi o ile a kgethwa ho sebeletsa komiti ya tsamaiso ya Porofense ya nakwana ya ANC kamora hore kopano ya dikgetho ya profinse ya Free State ANC ya 2018 moo PEC e fetileng e kgethilweng, e phatlalatswe e le e seng molaong ke Lekgotla le Phahameng la Boipiletso.<ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/magashules-nemesis-dukwana-named-as-free-state-anc-convenor/</ref> Kamora ho kgethwa ha Mxolisi Dukwana e le tonakgolo ya naha ya mahala, o ile a fallela Koloi ho ya ho Social Development portfolio ya lekgotla la phethahatso.<ref>https://www.ofm.co.za/article/centralsa/322609/dukwanas-exco-out-with-the-old-in-with-the-new</ref> Ka la 12 Mphalane 2023, Koloi le batho ba bang ba babedi ba ile ba tshwarwa ke yuniti ya dipatlisiso e tebileng ya bobodu ya di-Hawks ka diqoso tse amanang le ho hira sistimi ya modumo bakeng sa puo ya sehopotso sa Nelson Mandela e sa kang ya etsahala ha a ne a le ramotse wa masepala wa lehae wa moqhaka ka 2017. Ba ile ba hlaha ka lekgotleng la Kroonstad Magistrate ka letsatsi le hlahlamang moo ba ileng ba qoswa ka bolotsana, bobodu, ho hlakola tjhelete le ho tlola Molao wa tsamaiso ya ditjhelete tsa Masepala mme ba lokollwa ka tefo ya tjhelete. <ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2023-10-13-free-state-mec-two-others-in-court-for-fraud-corruption/</ref>Koloi o ile a itokolla pusong ya profense ka la 18 Mphalane 2023.<ref>https://www.news24.com/news24/community-newspaper/express-news/koloi-quits-as-free-state-mec-over-corruption-charges-20231018</ref> == Mehlodi == 0m8wqibk2j214uihjyu1cxvtaedemy0 Module:POTW 828 10579 38981 2026-06-06T12:42:16Z Derek J Moore 10963 Added POTW 38981 Scribunto text/plain local p = {} -- Current time and year local absolutetime = os.time() local current_year = tonumber(os.date("%Y", absolutetime)) -- Load data modules local pictures_curr = mw.loadData("Module:POTW/" .. current_year) local pictures_prev = mw.loadData("Module:POTW/" .. (current_year - 1)) local pictures_ant = mw.loadData("Module:POTW/" .. (current_year - 2)) local pictures_next = mw.loadData("Module:POTW/" .. (current_year + 1)) -- Return ISO week number (01–53) local function getWeek(time) return os.date("%V", time) end -- Build gallery of weeks local function gallerator(scope) local buildgallery = "" local range = 0 local iter = 1 if scope == "all" then range = 53 elseif tonumber(scope) then range = tonumber(scope) iter = range < 0 and -1 or 1 end local time = os.time() for weeks = iter, range, iter do time = time + (7 * 86400 * iter) local week = getWeek(time) local year = tonumber(os.date("%Y", time)) local data if year > current_year then data = pictures_next else data = pictures_curr end if data.file[week] then buildgallery = buildgallery .. "\nFile:" .. data.file[week] .. "|Week " .. week .. ": " .. (data.footer[week] or "") elseif pictures_prev.file[week] then buildgallery = buildgallery .. "\nFile:" .. pictures_prev.file[week] .. "|Week " .. week .. ": " .. (pictures_prev.footer[week] or "") elseif pictures_ant.file[week] then buildgallery = buildgallery .. "\nFile:" .. pictures_ant.file[week] .. "|Week " .. week .. ": " .. (pictures_ant.footer[week] or "") else buildgallery = buildgallery .. "\nFile:Empty set.svg|Week " .. week end end return buildgallery end -- Main function function p.thisweek(frame) local args = frame:getParent().args local option = args[1] or "" local week = getWeek(absolutetime) -- Allow explicit week selection if option:match("^%d%d$") then week = option end -- Find nearest previous populated week while not pictures_curr.file[week] and not pictures_prev.file[week] and not pictures_ant.file[week] do absolutetime = absolutetime - (7 * 86400) week = getWeek(absolutetime) end local filename = pictures_curr.file[week] local description = pictures_curr.footer[week] or "" if not filename then filename = pictures_prev.file[week] description = pictures_prev.footer[week] or "" if not filename then filename = pictures_ant.file[week] description = pictures_ant.footer[week] or "" end end -- Expand templates in descriptions if string.match(description, "%b{}") then description = frame:preprocess(description) end local show if option == "filename" then show = filename elseif option == "description" then show = description else show = "[[File:" .. filename .. "|350x350px]]<br />" .. description end local gallery = "" if option == "all" or tonumber(option) then gallery = frame:extensionTag{ name = "gallery", content = gallerator(option), args = { mode = "packed-hover", heights = "150px" } } end return show .. gallery end -- Archive generator -- Usage: {{subst:#invoke:POTW|archive|2026}} function p.archive(frame) local year = tonumber(frame.args[1]) if mw.title.new("Module:POTW/" .. year).exists then local pictures = mw.loadData("Module:POTW/" .. year) local buildgallery = {} local seen = {} local starttime = os.time({ year = year, month = 1, day = 1 }) for i = 0, 365 do local day = starttime + (86400 * i) local week = getWeek(day) if not seen[week] and pictures.file[week] then seen[week] = true table.insert( buildgallery, "File:" .. pictures.file[week] .. "|Week " .. week .. ": " .. (pictures.footer[week] or "") ) end end return frame:extensionTag{ name = "gallery", content = table.concat(buildgallery, "\n"), args = { mode = "packed", heights = "150px" } } end end return p o2nk4d6fmafk5j4dy0f139j2m5w3koo Module:POTW/2026 828 10580 38982 2026-06-06T12:43:46Z Derek J Moore 10963 Created page with "return { file = { ["01"] = "Example1.jpg", ["02"] = "Example2.jpg", ["03"] = "Example3.jpg", }, footer = { ["01"] = "Caption for week 1", ["02"] = "Caption for week 2", ["03"] = "Caption for week 3", } }" 38982 Scribunto text/plain return { file = { ["01"] = "Example1.jpg", ["02"] = "Example2.jpg", ["03"] = "Example3.jpg", }, footer = { ["01"] = "Caption for week 1", ["02"] = "Caption for week 2", ["03"] = "Caption for week 3", } } eayndl8hi9tw79rabk1nhmwm9f8trzx Mluleki George 0 10581 38983 2026-06-06T14:15:40Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349189181|Mluleki George]]" 38983 wikitext text/x-wiki '''Mluleki Editor George''' (2 Hlakola 1948 - 5 Pherekhong 2021) e ne e le moitseki, radipolotiki le motsamaisi oa dipapali wa [[Afrika Borwa]]. O sebeleditse e le Motlatsi oa Letona la Tshireletso ho tloha ka 2004 ho isa ho 2008. == Mosebetsi oa lipolotiki == George o ile a ikopanya le [[African National Congress]] (ANC) e neng e thibetswe ka selemo sa 1972, mme a tšoaroa ke mmuso oa khethollo ea morabe, mme a ahloleloa dilemo tse hlano teronkong ka 1978, tseo tse ling tsa tsona a ileng a di qeta sehlekehlekeng sa Robben Island . Ha a lokollwa, e ne e le setho sa mothehi oa United Democratic Front ka 1983. <ref>"Former Thabo Mbeki loyalist, Mluleki George, dies of Covid complications". ''www.iol.co.za''. Retrieved 9 January 2021.</ref> O kgethilwe ho ba Setho sa Seboka sa Naha sa Afrika Borwa bakeng sa ANC dikgethong tsa pele tse se nang kgethollo ya morabe ka 1994, mme a dula boemong boo ho fihlela ka 2013. Qalong a kgethilwe ho ba setho sa ANC, yena hammoho le balatedi ba bang ba bangata ba [[Thabo Mbeki]], o ile a kenela Seboka sa Batho se ikarotseng kamora ho kgethwa ha [[Jacob Zuma]] jwalo ka mopresidente wa mokga ka 2008. <ref>"Mluleki Editor George, Mr &#x7C; South African Government".</ref> <ref>"Mluleki Editor George".</ref> O sebeleditse e le ramatlotlo-kakaretso wa Kopano ya Batho . Ka 2013, a nyahamisitswe ke boetapele ba moetapele Mosiuoa Lekota, o ile a theha mokga o motjha wa dipolotiki, United Congress, oo a itseng o tla tsosolosa boitshwaro ba setjhaba. == Mosebetsi dipapading == George o bile le mosebetsi o molelele tsamaisong ya dipapadi, mme karolo ea hae ea pele e hlahelletseng e bile mopresidente oa Border Rugby Union . O bile le karolo ena ho fihlela ka 1976, ha a tshwarwa. Kamora ho lokolloa teronkong, o ile a kgethwa hape e le mopresidente, mme a dula boemong boo ho tloha ka 1986 ho isa ho selemong sa 1991. <ref>"RIP - Former 'rugby man' Mluleki George dies of Covid-19". ''The South African''. 6 January 2021. Retrieved 9 January 2021.</ref> George e ne e le setho sa mothehi oa Lekhotla la Naha la Lipapali ka 1988, mothehi le setho sa phethahatso sa Komiti ea Naha ea Liolimpiki ea Afrika Boroa ka 1989, le modulasetulo oa Mokhatlo oa Bolo ea Maoto oa Afrika Boroa selemong sa pele sa ho ba teng ha oona, ho tloha ka 1991. E ne e le mopresidente wa Lekgotla la Lipapali la Naha le United Border Rugby Union ho tloha ka 1991 ho isa ho 2001, motlatsi wa mopresidente wa South African Rugby Football Union ho tloha ka 1993 ho isa ho 1998 le setho sa International Rugby Board ho tloha ka 1994 ho isa ho 1997. George e ne e le setho sa boto ya South African Rugby Union ho tloha ka 2003. == Lefu == George o hlokahetse ka lebaka la [[Coronavirus|COVID-19]] ka la 5 Pherekhong 2021, nakong ea sewa sa COVID-19 Afrika Borwa . O ne a le dilemo di 72. == Mehlodi == [[Category:Pages with unreviewed translations]] lrf76ppq2myqxpvj58w5h6qwnybrj5r Mondli Chiliza 0 10582 39005 2026-06-07T09:00:39Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350905732|Mondli Chiliza]]" 39005 wikitext text/x-wiki '''Mondli Abednego Chiliza''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya nnileng a emela [[African National Congress]] (ANC) Lekhotleng la Molao la Profense ea KwaZulu-Natal ho tloha ka selemo sa 2019. E ne e kile ya e-ba Ramotse wa Masepala oa Setereke sa Ugu ho tloha ka 2017 ho isa ho 2019, mme ka Mmesa 2022 o ile a kgethwa e le Modulasetulo wa Setereke wa lekala la ANC la Lower South Coast [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] . Chiliza e ne e le Motlatsi wa Ramotse wa Ugu tlasaa Ramotse Tolomane Mnyayiza, ea hlokahetseng ka Tshitwe selemong sa 2016; Chiliza o khethiloe ho mo hlahlama ka la 29 Hlakubele 2017. <ref>"New Ugu District Municipality Mayor Sworn In". ''Ugu District Municipality''. 29 May 2017. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref name=":1">https://risingsunnewspapers.co.za/8353/new-ugu-district-municipality-mayor-sworn/</ref> Hamorao selemong seo, ho tlalehoa hore o ile a tshehetsa boiteko bo sa atlehang ba Nkosazana Dlamini-Zuma ba ho khethoa e le Mopresidente wa ANC Sebokeng sa Naha sa bo-54 sa mokha. <ref name=":1" /> O ile a dula ofising ya ramotse ho fihlela dikgethong tse akaretsang tsa 2019, ha a kgethwa setulong sa Lekgotla la ketsamolao la Profense ya KwaZulu-Natala, a le boemong ba bo-31 lenaneng la mekga ya profense ya ANC. <ref>"Mondli Abednego Chiliza". ''People's Assembly''. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref>"Ugu mayor moves on". ''South Coast Herald''. 30 May 2019. Retrieved 25 January 2023.</ref> O ile a hlahlangwa ke Sizwe Ngcobo e le ramotse. Ka la 3 Mmesa selemong sa 2022, kopanong ya dikgetho tsa mokga, Chiliza o ile a kgethwa ho ba Modulasetulo wa Setereke wa lekala la ANC la Lower South Coast, a hlola Phumlile Mthiyane, Ramotse ya seng a ntse a le teng wa Ugu, ka voutu. Yena le motlatsi wa hae e motjha, Skhumbuzo "Zero" Mqadi, ba ile ba latola menyenyetsi ya hore ba amana le Mopresidente wa mehleng wa ANC [[Jacob Zuma|, Jacob Zuma,]] le mokgethwa wa mopresidente wa ANC, Zweli Mkhize . <ref>"'We owe our allegiance to the ANC'". ''Daily Sun''. 5 April 2022. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref>Hunter, Qaanitah (4 April 2022). "'We are not RET' – newly elected ANC regional leaders in KZN lower South Coast deny Zuma support". ''News24''. Retrieved 25 January 2023.</ref> == Bophelo ba botho == Moradi wa Chiliza ya dilemo di 13 o hlokahetse ka Mmesa selemong sa 2022, bekeng yona eo a kgethilweng ho ba Modulasetulo wa Setereke sa ANC; ho tlalehwa hore o ile a otlwa ke lehadima . <ref name=":0">Phungula, Willem (11 April 2022). "Harry Gwala chair's re-election a 'boost for Zweli Mkhize's ANC presidential ambitions'". ''IOL''. Retrieved 25 January 2023.</ref> == Mhelodi == dqzk58srqybn257vjhvfknjmvziqs5r 39006 39005 2026-06-07T09:01:16Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39006 wikitext text/x-wiki '''Mondli Abednego Chiliza''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya nnileng a emela [[African National Congress]] (ANC) Lekhotleng la Molao la Profense ya KwaZulu-Natal ho tloha ka selemo sa 2019. E ne e kile ya e-ba Ramotse wa Masepala oa Setereke sa Ugu ho tloha ka 2017 ho isa ho 2019, mme ka Mmesa 2022 o ile a kgethwa e le Modulasetulo wa Setereke wa lekala la ANC la Lower South Coast [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] . Chiliza e ne e le Motlatsi wa Ramotse wa Ugu tlasaa Ramotse Tolomane Mnyayiza, ea hlokahetseng ka Tshitwe selemong sa 2016; Chiliza o khethiloe ho mo hlahlama ka la 29 Hlakubele 2017. <ref>"New Ugu District Municipality Mayor Sworn In". ''Ugu District Municipality''. 29 May 2017. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref name=":1">https://risingsunnewspapers.co.za/8353/new-ugu-district-municipality-mayor-sworn/</ref> Hamorao selemong seo, ho tlalehoa hore o ile a tshehetsa boiteko bo sa atlehang ba Nkosazana Dlamini-Zuma ba ho khethoa e le Mopresidente wa ANC Sebokeng sa Naha sa bo-54 sa mokga. <ref name=":1" /> O ile a dula ofising ya ramotse ho fihlela dikgethong tse akaretsang tsa 2019, ha a kgethwa setulong sa Lekgotla la ketsamolao la Profense ya KwaZulu-Natala, a le boemong ba bo-31 lenaneng la mekga ya profense ya ANC. <ref>"Mondli Abednego Chiliza". ''People's Assembly''. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref>"Ugu mayor moves on". ''South Coast Herald''. 30 May 2019. Retrieved 25 January 2023.</ref> O ile a hlahlangwa ke Sizwe Ngcobo e le ramotse. Ka la 3 Mmesa selemong sa 2022, kopanong ya dikgetho tsa mokga, Chiliza o ile a kgethwa ho ba Modulasetulo wa Setereke wa lekala la ANC la Lower South Coast, a hlola Phumlile Mthiyane, Ramotse ya seng a ntse a le teng wa Ugu, ka voutu. Yena le motlatsi wa hae e motjha, Skhumbuzo "Zero" Mqadi, ba ile ba latola menyenyetsi ya hore ba amana le Mopresidente wa mehleng wa ANC [[Jacob Zuma|, Jacob Zuma,]] le mokgethwa wa mopresidente wa ANC, Zweli Mkhize . <ref>"'We owe our allegiance to the ANC'". ''Daily Sun''. 5 April 2022. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref>Hunter, Qaanitah (4 April 2022). "'We are not RET' – newly elected ANC regional leaders in KZN lower South Coast deny Zuma support". ''News24''. Retrieved 25 January 2023.</ref> == Bophelo ba botho == Moradi wa Chiliza ya dilemo di 13 o hlokahetse ka Mmesa selemong sa 2022, bekeng yona eo a kgethilweng ho ba Modulasetulo wa Setereke sa ANC; ho tlalehwa hore o ile a otlwa ke lehadima . <ref name=":0">Phungula, Willem (11 April 2022). "Harry Gwala chair's re-election a 'boost for Zweli Mkhize's ANC presidential ambitions'". ''IOL''. Retrieved 25 January 2023.</ref> == Mhelodi == 4145rvphuyfxte9pqyljn3wx4uhfr1b 39009 39006 2026-06-07T09:15:13Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39009 wikitext text/x-wiki '''Mondli Abednego Chiliza''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya nnileng a emela [[African National Congress]] (ANC) Lekhotleng la Molao la Profense ya KwaZulu-Natal ho tloha ka selemo sa 2019. E ne e kile ya e-ba Ramotse wa Masepala wa Setereke sa Ugu ho tloha ka 2017 ho isa ho 2019, mme ka Mmesa 2022 o ile a kgethwa e le Modulasetulo wa Setereke wa lekala la ANC la Lower South Coast [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] . Chiliza e ne e le Motlatsi wa Ramotse wa Ugu tlasaa Ramotse Tolomane Mnyayiza, ea hlokahetseng ka Tshitwe selemong sa 2016; Chiliza o kgethilwe ho mo hlahlama ka la 29 Hlakubele 2017. <ref>"New Ugu District Municipality Mayor Sworn In". ''Ugu District Municipality''. 29 May 2017. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref name=":1">https://risingsunnewspapers.co.za/8353/new-ugu-district-municipality-mayor-sworn/</ref> Hamorao selemong seo, ho tlalehwa hore o ile a tshehetsa boiteko bo sa atlehang ba Nkosazana Dlamini-Zuma ba ho khethoa e le Mopresidente wa ANC Sebokeng sa Naha sa bo-54 sa mokga. <ref name=":1" /> O ile a dula ofising ya ramotse ho fihlela dikgethong tse akaretsang tsa 2019, ha a kgethwa setulong sa Lekgotla la ketsamolao la Profense ya KwaZulu-Natala, a le boemong ba bo-31 lenaneng la mekga ya profense ya ANC. <ref>"Mondli Abednego Chiliza". ''People's Assembly''. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref>"Ugu mayor moves on". ''South Coast Herald''. 30 May 2019. Retrieved 25 January 2023.</ref> O ile a hlahlangwa ke Sizwe Ngcobo e le ramotse. Ka la 3 Mmesa selemong sa 2022, kopanong ya dikgetho tsa mokga, Chiliza o ile a kgethwa ho ba Modulasetulo wa Setereke wa lekala la ANC la Lower South Coast, a hlola Phumlile Mthiyane, Ramotse ya seng a ntse a le teng wa Ugu, ka voutu. Yena le motlatsi wa hae e motjha, Skhumbuzo "Zero" Mqadi, ba ile ba latola menyenyetsi ya hore ba amana le Mopresidente wa mehleng wa ANC [[Jacob Zuma|, Jacob Zuma,]] le mokgethwa wa mopresidente wa ANC, Zweli Mkhize . <ref>"'We owe our allegiance to the ANC'". ''Daily Sun''. 5 April 2022. Retrieved 25 January 2023.</ref> <ref>Hunter, Qaanitah (4 April 2022). "'We are not RET' – newly elected ANC regional leaders in KZN lower South Coast deny Zuma support". ''News24''. Retrieved 25 January 2023.</ref> == Bophelo ba botho == Moradi wa Chiliza ya dilemo di 13 o hlokahetse ka Mmesa selemong sa 2022, bekeng yona eo a kgethilweng ho ba Modulasetulo wa Setereke sa ANC; ho tlalehwa hore o ile a otlwa ke lehadima . <ref name=":0">Phungula, Willem (11 April 2022). "Harry Gwala chair's re-election a 'boost for Zweli Mkhize's ANC presidential ambitions'". ''IOL''. Retrieved 25 January 2023.</ref> == Mhelodi == hxfi0idw27tq2651kqn8phgmwah8xs7 Nomhle Mahlawe 0 10583 39007 2026-06-07T09:11:13Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350906375|Nomhle Mahlawe]]" 39007 wikitext text/x-wiki '''Nomhle Maria Mahlawe''' (ya hlahileng ka la 19 Hlakola 1941) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]]. O emetse [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka 2001 ho isa ho 2009 le pele ho moo Sebokeng sa Molao sa Profense ya Botjhabela ba Kapa . O ile a fetohela ho Congress of the People (COPE) e qothisanang lehlokwa le yena ka selemo sa 2009. == Mosebetsi wa dipolotiki == Pele a kena Palamenteng ya naha, Mahlawe e ne e le setho sa Lekgotla la Ketsamelao la Profense ya Kapa Botjhabela . <ref name=":02">{{cite magazine|date=11 June 1999|title=General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures|url=https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf|magazine=[[Government Gazette of South Africa]]|location=Pretoria, South Africa|publisher=[[Government of South Africa]]|volume=408|issue=20203|pages=|access-date=26 March 2021}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="">[https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf "General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''[[Government Gazette of South Africa]]''. Vol.&nbsp;408, no.&nbsp;20203. Pretoria, South Africa: [[Government of South Africa]]. 11 June 1999<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 March</span> 2021</span>.</cite></ref> O tlohile profenseng ka la 16 Hlakola selemong sa 2001, ha a ne a hlapanngwa setulong sa ANC ho caucus ya Kapa Botjhabela ya Lekgotla la Naha; o nkile sebaka sa Rosemary Capa, ya neng a tlohile setulong sa hae kamora dikgetho tsa lehae tsa Tshitwe selemong sa selemo sa 2000. <ref>"ANC gets another Afrikaner MP". News24. 20 February 2001. Retrieved 19 May 2023.</ref> Mahlawe o ile a kgethwa hape bakeng sa nako e felletseng Sebokeng sa Naha dikgethong tse akaretsang tsa selemong sa 2004. <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele ho dikgetho tse akaretsang tsa selemo sa 2009, Mahlawe o ile a tloha ho mokga wa ANC ho ya ho mokga wa COPE, mokga o motjha wa kganyetso o ikarotseng. O ile a ema tlasa folaga ya COPE bakeng sa ho kgethwa hape Sebokeng sa Naha, seo jwale se leng sehlopheng sa KwaZulu-Natal, <ref>"Final candidates list" (PDF). ''Electoral Commission of South Africa''. 6 April 2009. Retrieved 19 May 2023.</ref> empa ha a ka a kgethwa. Leha ho le jwalo, Mahlawe o ile a dula a le mafolofolo ho COPE, a sebeletsa e le mmuelli wa mokga <ref>Sewchurran, Rowan (15 May 2011). "Cope's big guns visit coast". ''Witness''. Retrieved 19 May 2023.</ref> le e le motlatsi wa mongodi wa provense ho [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] . Kamora hore mokga o arohane pakeng tsa balatedi ba Sam Shilowa le balatedi ba Mosiuoa Lekota, Mahlawe o ile a ikamahanya ka thata le kampo ya morao. <ref name=":1" /> == Mhelodi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" /> avwirhk575drjsqhmp66ifc63rukaga 39008 39007 2026-06-07T09:12:28Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39008 wikitext text/x-wiki '''Nomhle Maria Mahlawe''' (ya hlahileng ka la 19 Hlakola 1941) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]]. O emetse [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka 2001 ho isa ho 2009 le pele ho moo Sebokeng sa Molao sa Profense ya Botjhabela ba Kapa . O ile a fetohela ho Congress of the People (COPE) e qothisanang lehlokwa le yena ka selemo sa 2009. == Mosebetsi wa dipolotiki == Pele a kena Palamenteng ya naha, Mahlawe e ne e le setho sa Lekgotla la Ketsamelao la Profense ya Kapa Botjhabela . O tlohile profenseng ka la 16 Hlakola selemong sa 2001, ha a ne a hlapanngwa setulong sa ANC ho caucus ya Kapa Botjhabela ya Lekgotla la Naha; o nkile sebaka sa Rosemary Capa, ya neng a tlohile setulong sa hae kamora dikgetho tsa lehae tsa Tshitwe selemong sa selemo sa 2000. <ref>"ANC gets another Afrikaner MP". News24. 20 February 2001. Retrieved 19 May 2023.</ref> Mahlawe o ile a kgethwa hape bakeng sa nako e felletseng Sebokeng sa Naha dikgethong tse akaretsang tsa selemong sa 2004. <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele ho dikgetho tse akaretsang tsa selemo sa 2009, Mahlawe o ile a tloha ho mokga wa ANC ho ya ho mokga wa COPE, mokga o motjha wa kganyetso o ikarotseng. O ile a ema tlasa folaga ya COPE bakeng sa ho kgethwa hape Sebokeng sa Naha, seo jwale se leng sehlopheng sa KwaZulu-Natal, <ref>"Final candidates list" (PDF). ''Electoral Commission of South Africa''. 6 April 2009. Retrieved 19 May 2023.</ref> empa ha a ka a kgethwa. Leha ho le jwalo, Mahlawe o ile a dula a le mafolofolo ho COPE, a sebeletsa e le mmuelli wa mokga <ref>Sewchurran, Rowan (15 May 2011). "Cope's big guns visit coast". ''Witness''. Retrieved 19 May 2023.</ref> le e le motlatsi wa mongodi wa provense ho [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] . Kamora hore mokga o arohane pakeng tsa balatedi ba Sam Shilowa le balatedi ba Mosiuoa Lekota, Mahlawe o ile a ikamahanya ka thata le kampo ya morao. <ref name=":1" /> == Mehlodi == 5prtjflfyngs45263wjb87uabu0waee 39030 39008 2026-06-07T10:14:12Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39030 wikitext text/x-wiki '''Nomhle Maria Mahlawe''' (ya hlahileng ka la 19 Hlakola 1941) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]]. O emetse [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka 2001 ho isa ho 2009 le pele ho moo Sebokeng sa Molao sa Profense ya Botjhabela ba Kapa . O ile a fetohela ho Congress of the People (COPE) e qothisanang lehlokwa le yena ka selemo sa 2009. == Mosebetsi wa dipolotiki == Pele a kena Palamenteng ya naha, Mahlawe e ne e le setho sa Lekgotla la Ketsamelao la Profense ya Kapa Botjhabela . O tlohile profenseng ka la 16 Hlakola selemong sa 2001, ha a ne a hlapanngwa setulong sa ANC ho caucus ya Kapa Botjhabela ya Lekgotla la Naha; o nkile sebaka sa Rosemary Capa, ya neng a tlohile setulong sa hae kamora dikgetho tsa lehae tsa Tshitwe selemong sa selemo sa 2000. <ref>"ANC gets another Afrikaner MP". News24. 20 February 2001. Retrieved 19 May 2023.</ref> Mahlawe o ile a kgethwa hape bakeng sa nako e felletseng Sebokeng sa Naha dikgethong tse akaretsang tsa selemong sa 2004. <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele ho dikgetho tse akaretsang tsa selemo sa 2009, Mahlawe o ile a tloha ho mokga wa ANC ho ya ho mokga wa COPE, mokga o motjha wa kganyetso o ikarotseng. O ile a ema tlasa folaga ya COPE bakeng sa ho kgethwa hape Sebokeng sa Naha, seo jwale se leng sehlopheng sa KwaZulu-Natal, <ref>"Final candidates list" (PDF). ''Electoral Commission of South Africa''. 6 April 2009. Retrieved 19 May 2023.</ref> empa ha a ka a kgethwa. Leha ho le jwalo, Mahlawe o ile a dula a le mafolofolo ho COPE, a sebeletsa e le mmuelli wa mokga <ref>Sewchurran, Rowan (15 May 2011). "Cope's big guns visit coast". ''Witness''. Retrieved 19 May 2023.</ref> le e le motlatsi wa mongodi wa provense ho [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] . Kamora hore mokga o arohane pakeng tsa balatedi ba Sam Shilowa le balatedi ba Mosiuoa Lekota, Mahlawe o ile a ikamahanya ka thata le kampo ya morao. == Mehlodi == eh0d11qv0e11teopo1fnryqtiq76yxy Dimakatso Morobi 0 10584 39010 2026-06-07T09:19:26Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350901068|Dimakatso Morobi]]" 39010 wikitext text/x-wiki '''Dimakatso Martha Morobi''' (ya hlahileng ka la 6 Phupu 1941) e ne e le radipolotiki wa Afrika Borwa ya tlohetseng mosebetsi ya neng a emetse mokgatlo wa [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho selemong sa 2009. O ile a kgethwa ka selemo sa 1999 ho sebeletsa lebatowa [[Gauteng|la Gauteng]] <ref name=":02" /> mme a kgethwa hape ka selemo sa 2004 ho tswa lenaneng la mekga ya naha ya ANC. <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> Nakong ya hae ya bobedi, e ne e le setho sa Komiti e Kopaneng ya Tlhokomelo ya Palamente mabapi le Ntlafatso ya Boleng ba Bophelo le Boemo ba Basadi. <ref>"Fix the gender machine". ''The Mail & Guardian''. 25 May 2009. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mehlodi == sg93cbbg9wpyw915351p15uhgvreifk 39011 39010 2026-06-07T09:19:56Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39011 wikitext text/x-wiki '''Dimakatso Martha Morobi''' (ya hlahileng ka la 6 Phupu 1941) e ne e le radipolotiki wa Afrika Borwa ya tlohetseng mosebetsi ya neng a emetse mokgatlo wa [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho selemong sa 2009. O ile a kgethwa ka selemo sa 1999 ho sebeletsa lebatowa [[Gauteng|la Gauteng]] mme a kgethwa hape ka selemo sa 2004 ho tswa lenaneng la mekga ya naha ya ANC. <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> Nakong ya hae ya bobedi, e ne e le setho sa Komiti e Kopaneng ya Tlhokomelo ya Palamente mabapi le Ntlafatso ya Boleng ba Bophelo le Boemo ba Basadi. <ref>"Fix the gender machine". ''The Mail & Guardian''. 25 May 2009. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mehlodi == n9nf83d7zvyg9jdquinj1u9qljhnyk4 39012 39011 2026-06-07T09:23:16Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39012 wikitext text/x-wiki '''Dimakatso Martha Morobi''' (ya hlahileng ka la 6 Phupu 1941) e ne e le radipolotiki wa Afrika Borwa ya tlohetseng mosebetsi ya neng a emetse mokgatlo wa [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho selemong sa 2009. O ile a kgethwa ka selemo sa 1999 ho sebeletsa lebatowa [[Gauteng|la Gauteng]] mme a kgethwa hape ka selemo sa 2004 ho tswa lenaneng la mekga ya naha ya ANC. <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> Nakong ya hae ya bobedi, e ne e le setho sa Komiti e Kopaneng ya Tlhokomelo ya Palamente mabapi le Ntlafatso ya Boleng ba Bophelo le Boemo ba Basadi. <ref>"Fix the gender machine". ''The Mail & Guardian''. 25 May 2009. Retrieved 11 May 2023.</ref> Morobi o hlohaketse ka la 15 Hlakola selemong sa 2024, a hlokahalla Bophelong ,Kgutlo Tharo Ya Lekwa.<ref>https://www.citizen.co.za/sedibeng-ster/news/2024/02/15/anc-sedibeng-mourns-stalwart/</ref> == Mehlodi == nk1ueuejq5el7m573z6pym9wyasssvw Happy Blose 0 10585 39013 2026-06-07T09:35:28Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350902218|Happy Blose]]" 39013 wikitext text/x-wiki '''Happy Mamlili Blose''' (ya hlahileng ka la 7 Phupu 1951) ke ralipolotiki oa Afrika Boroa ea neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Lekgotleng la Molao la Profense ya KwaZulu-Natala hoo e ka bang ka ho sa feleng pakeng tsa dilemong tsa1994 le 2019. O boetse a sebeletsa nako e kgutshwanyane Lekgotleng la Naha ho tloha ka dilemo tsa 2004 ho isa ho 2006. O ile a hlahella haholo nakong ya [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] e le moetapele wa mokgatlo wa basadi Natal Midlands, moo a ileng a etella pele lekala la dibaka la Mokgatlo wa Basadi wa ANC bohareng ba dilemo tsa bo-1990. == Bophelo ba pele le boitseko == Blose o hlahile ka la 7 Phupu selemong sa 1951. <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele a kena lipolotiking tsa ketsamolao, e ne e le mosebetsi oa lapeng. <ref name=":1">Francis, Suzanne (23 December 2011). ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature''. Brill. p.&#x20;128. ISBN&#x20;<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>.</ref> Nakong [[Kgethollo ya merabe|ya kgethollo ya morabe]], o ne a le mafolofolo mokgatlong wa basadi Midlands wa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] (eo ka nako eo e neng e le Profinse ya Natal ), ho kenyeletsoa le moetapele wa Sehlopha sa Basadi ba Midland se nang le tshusumetso dilemong tsa bo-1980. <ref>Landsman, Christina (2013). "Oral History: Representing the Hidden, the Untold and the Veiled". ''South African History Online''. p.&#x20;181. Retrieved 11 May 2023.</ref> Mathwasong a bo-1990, e ne e le motho wa bohlokwa lekaleng la Natal Midlands la ANC Women's League, <ref name=":1" /> leo a ileng a tswela pele ho ba molula-setulo wa lona. <ref>"Women's League rebels get a lashing from the regions". ''The Mail & Guardian''. 24 February 1995. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mosebetsi wa molao: 1994–2019 == Dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ka selemo sa 1994, Blose o ile a kgethwa ho emela ANC Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal . <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa hape setulong sa hae ka 1999. Leha ho le jwalo, ha pheletso ya nako ya hae ya bobedi e atamela, ''Mail &amp;amp; Guardian'' e tlalehile hore Blose o theotswe haholo lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa dikgetho tse akaretsang tsa 2004, e leng se ileng sa makatsa batshehetsi ba hae. <ref>"Alliance split over election list". ''The Mail & Guardian''. 21 November 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> Qetellong o ile a kgethwa bakeng sa kgetho ya Seboka sa Naha, ntlo e ka tlase ya Palamente ya naha, moo a neng a emetse lebatowa la KwaZulu-Natal ho tloha ka 2004 ho isa ho 2006. O ile a itokolla sebokeng ka la 7 Phato selemong sa 2006 mme a nkelwa sebaka ke Mandla Mbili . <ref name=":0">"National Assembly Members". ''Parliamentary Monitoring Group''. 15 January 2009. Archived from the original on 14 May 2009. Retrieved 8 April 2023.</ref> Kamora moo Blose o ile a kgutlela Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal, moo a ileng a sebeletsa karolo e setseng ya mosebetsi wa hae. <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng ka 2009 <ref>"KwaZulu-Natal MPLs elected April 22". ''Politicsweb''. 29 April 2009. Retrieved 1 February 2023.</ref> le 2014, <ref name=":2" /> mme hape a sebeletsa ka nako e itseng e le Motlatsi wa Modulasetulo wa Dikomiti lekgotleng la ketsamelao. <ref>Mazibila, Suprise (30 May 2010). "Residents march over lack of service delivery". ''Witness''. Retrieved 11 May 2023.</ref> O ile a tloha lekgotleng la ketsamelao la profense kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2019. <ref name=":2" /> == Bophelo ba botho == E mong wa bara ba Blose, Sithembiso Mkhize, e ne e le mohlanka Lefapheng la Naha la Ditshebeletso tsa Tokoloho ; ka selemo sa 2003, ho kgethwa ha hae ho ile ha hlahlojwa ke komisi ya dipatlisiso mabapi le diqoso tsa ho hloka leeme . <ref>"Jobs-for-pals: Links emerge". ''News24''. 3 March 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> E mong wa bara ba Blose, Nathi, e ne e le mokganni wa semmuso wa mmae ha a ntse a sebeletsa lekgotleng la profense; ba bile kotsing ya koloi hammoho [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] ka 2013. == Mehlodi == 1j0s5zm1w6ngw8rxy9ru7plxw9xjfgp 39014 39013 2026-06-07T09:36:49Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39014 wikitext text/x-wiki '''Happy Mamlili Blose''' (ya hlahileng ka la 7 Phupu 1951) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Lekgotleng la Molao la Profense ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] hoo e ka bang ka ho sa feleng pakeng tsa dilemong tsa1994 le 2019. O boetse a sebeletsa nako e kgutshwanyane Lekgotleng la Naha ho tloha ka dilemo tsa 2004 ho isa ho 2006. O ile a hlahella haholo nakong ya [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] e le moetapele wa mokgatlo wa basadi Natal Midlands, moo a ileng a etella pele lekala la dibaka la Mokgatlo wa Basadi wa ANC bohareng ba dilemo tsa bo-1990. == Bophelo ba pele le boitseko == Blose o hlahile ka la 7 Phupu selemong sa 1951. <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele a kena dipolotiking tsa ketsamolao, e ne e le mosebetsi wa lapeng. <ref name=":1">Francis, Suzanne (23 December 2011). ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature''. Brill. p.&#x20;128. ISBN&#x20;<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>.</ref> Nakong [[Kgethollo ya merabe|ya kgethollo ya morabe]], o ne a le mafolofolo mokgatlong wa basadi Midlands wa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] (eo ka nako eo e neng e le Profinse ya Natal ), ho kenyeletswa le moetapele wa Sehlopha sa Basadi ba Midland se nang le tshusumetso dilemong tsa bo-1980. <ref>Landsman, Christina (2013). "Oral History: Representing the Hidden, the Untold and the Veiled". ''South African History Online''. p.&#x20;181. Retrieved 11 May 2023.</ref> Mathwasong a bo-1990, e ne e le motho wa bohlokwa lekaleng la Natal Midlands la ANC Women's League, <ref name=":1" /> leo a ileng a tswela pele ho ba modula-setulo wa lona. <ref>"Women's League rebels get a lashing from the regions". ''The Mail & Guardian''. 24 February 1995. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mosebetsi wa molao: 1994–2019 == Dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ka selemo sa 1994, Blose o ile a kgethwa ho emela ANC Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natala . <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa hape setulong sa hae ka 1999. Leha ho le jwalo, ha pheletso ya nako ya hae ya bobedi e atamela, ''Mail &amp;amp; Guardian'' e tlalehile hore Blose o theotswe haholo lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa dikgetho tse akaretsang tsa 2004, e leng se ileng sa makatsa batshehetsi ba hae. <ref>"Alliance split over election list". ''The Mail & Guardian''. 21 November 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> Qetellong o ile a kgethwa bakeng sa kgetho ya Seboka sa Naha, ntlo e ka tlase ya Palamente ya naha, moo a neng a emetse lebatowa la KwaZulu-Natal ho tloha ka 2004 ho isa ho 2006. O ile a itokolla sebokeng ka la 7 Phato selemong sa 2006 mme a nkelwa sebaka ke Mandla Mbili . <ref name=":0">"National Assembly Members". ''Parliamentary Monitoring Group''. 15 January 2009. Archived from the original on 14 May 2009. Retrieved 8 April 2023.</ref> Kamora moo Blose o ile a kgutlela Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal, moo a ileng a sebeletsa karolo e setseng ya mosebetsi wa hae. <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng ka 2009 <ref>"KwaZulu-Natal MPLs elected April 22". ''Politicsweb''. 29 April 2009. Retrieved 1 February 2023.</ref> le 2014, <ref name=":2" /> mme hape a sebeletsa ka nako e itseng e le Motlatsi wa Modulasetulo wa Dikomiti lekgotleng la ketsamelao. <ref>Mazibila, Suprise (30 May 2010). "Residents march over lack of service delivery". ''Witness''. Retrieved 11 May 2023.</ref> O ile a tloha lekgotleng la ketsamelao la profense kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2019. <ref name=":2" /> == Bophelo ba botho == E mong wa bara ba Blose, Sithembiso Mkhize, e ne e le mohlanka Lefapheng la Naha la Ditshebeletso tsa Tokoloho ; ka selemo sa 2003, ho kgethwa ha hae ho ile ha hlahlojwa ke komisi ya dipatlisiso mabapi le diqoso tsa ho hloka leeme . <ref>"Jobs-for-pals: Links emerge". ''News24''. 3 March 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> E mong wa bara ba Blose, Nathi, e ne e le mokganni wa semmuso wa mmae ha a ntse a sebeletsa lekgotleng la profense; ba bile kotsing ya koloi hammoho [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] ka 2013. == Mehlodi == 5rq6da2uhnwdabjdr0z43hzz0b0id0g 39015 39014 2026-06-07T09:37:56Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39015 wikitext text/x-wiki '''Happy Mamlili Blose''' (ya hlahileng ka la 7 Phupu 1951) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Lekgotleng la Molao la Profense ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] hoo e ka bang ka ho sa feleng pakeng tsa dilemong tsa1994 le 2019. O boetse a sebeletsa nako e kgutshwanyane Lekgotleng la Naha ho tloha ka dilemo tsa 2004 ho isa ho 2006. O ile a hlahella haholo nakong ya [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] e le moetapele wa mokgatlo wa basadi Natal Midlands, moo a ileng a etella pele lekala la dibaka la Mokgatlo wa Basadi wa ANC bohareng ba dilemo tsa bo-1990. == Bophelo ba pele le boitseko == Blose o hlahile ka la 7 Phupu selemong sa 1951. <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele a kena dipolotiking tsa ketsamolao, e ne e le mosebetsi wa lapeng. Nakong [[Kgethollo ya merabe|ya kgethollo ya morabe]], o ne a le mafolofolo mokgatlong wa basadi Midlands wa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] (eo ka nako eo e neng e le Profinse ya Natal ), ho kenyeletswa le moetapele wa Sehlopha sa Basadi ba Midland se nang le tshusumetso dilemong tsa bo-1980. <ref>Landsman, Christina (2013). "Oral History: Representing the Hidden, the Untold and the Veiled". ''South African History Online''. p.&#x20;181. Retrieved 11 May 2023.</ref> Mathwasong a bo-1990, e ne e le motho wa bohlokwa lekaleng la Natal Midlands la ANC Women's League, <ref name=":1">Francis, Suzanne (23 December 2011). ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature''. Brill. p.&#x20;128. ISBN&#x20;<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>.</ref> leo a ileng a tswela pele ho ba modula-setulo wa lona. <ref>"Women's League rebels get a lashing from the regions". ''The Mail & Guardian''. 24 February 1995. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mosebetsi wa molao: 1994–2019 == Dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ka selemo sa 1994, Blose o ile a kgethwa ho emela ANC Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natala . <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa hape setulong sa hae ka 1999. Leha ho le jwalo, ha pheletso ya nako ya hae ya bobedi e atamela, ''Mail &amp;amp; Guardian'' e tlalehile hore Blose o theotswe haholo lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa dikgetho tse akaretsang tsa 2004, e leng se ileng sa makatsa batshehetsi ba hae. <ref>"Alliance split over election list". ''The Mail & Guardian''. 21 November 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> Qetellong o ile a kgethwa bakeng sa kgetho ya Seboka sa Naha, ntlo e ka tlase ya Palamente ya naha, moo a neng a emetse lebatowa la KwaZulu-Natal ho tloha ka 2004 ho isa ho 2006. O ile a itokolla sebokeng ka la 7 Phato selemong sa 2006 mme a nkelwa sebaka ke Mandla Mbili . <ref name=":0">"National Assembly Members". ''Parliamentary Monitoring Group''. 15 January 2009. Archived from the original on 14 May 2009. Retrieved 8 April 2023.</ref> Kamora moo Blose o ile a kgutlela Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal, moo a ileng a sebeletsa karolo e setseng ya mosebetsi wa hae. <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng ka 2009 <ref>"KwaZulu-Natal MPLs elected April 22". ''Politicsweb''. 29 April 2009. Retrieved 1 February 2023.</ref> le 2014, mme hape a sebeletsa ka nako e itseng e le Motlatsi wa Modulasetulo wa Dikomiti lekgotleng la ketsamelao. <ref>Mazibila, Suprise (30 May 2010). "Residents march over lack of service delivery". ''Witness''. Retrieved 11 May 2023.</ref> O ile a tloha lekgotleng la ketsamelao la profense kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2019. <ref name=":2" /> == Bophelo ba botho == E mong wa bara ba Blose, Sithembiso Mkhize, e ne e le mohlanka Lefapheng la Naha la Ditshebeletso tsa Tokoloho ; ka selemo sa 2003, ho kgethwa ha hae ho ile ha hlahlojwa ke komisi ya dipatlisiso mabapi le diqoso tsa ho hloka leeme . <ref>"Jobs-for-pals: Links emerge". ''News24''. 3 March 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> E mong wa bara ba Blose, Nathi, e ne e le mokganni wa semmuso wa mmae ha a ntse a sebeletsa lekgotleng la profense; ba bile kotsing ya koloi hammoho [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] ka 2013. == Mehlodi == mo5aajhq4g3p2oy76iny86aaevtarls 39016 39015 2026-06-07T09:38:24Z Nakengtsapoho 11385 39016 wikitext text/x-wiki '''Happy Mamlili Blose''' (ya hlahileng ka la 7 Phupu 1951) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Lekgotleng la Molao la Profense ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] hoo e ka bang ka ho sa feleng pakeng tsa dilemong tsa1994 le 2019. O boetse a sebeletsa nako e kgutshwanyane Lekgotleng la Naha ho tloha ka dilemo tsa 2004 ho isa ho 2006. O ile a hlahella haholo nakong ya [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] e le moetapele wa mokgatlo wa basadi Natal Midlands, moo a ileng a etella pele lekala la dibaka la Mokgatlo wa Basadi wa ANC bohareng ba dilemo tsa bo-1990. == Bophelo ba pele le boitseko == Blose o hlahile ka la 7 Phupu selemong sa 1951. <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele a kena dipolotiking tsa ketsamolao, e ne e le mosebetsi wa lapeng. Nakong [[Kgethollo ya merabe|ya kgethollo ya morabe]], o ne a le mafolofolo mokgatlong wa basadi Midlands wa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] (eo ka nako eo e neng e le Profinse ya Natal ), ho kenyeletswa le moetapele wa Sehlopha sa Basadi ba Midland se nang le tshusumetso dilemong tsa bo-1980. <ref>Landsman, Christina (2013). "Oral History: Representing the Hidden, the Untold and the Veiled". ''South African History Online''. p.&#x20;181. Retrieved 11 May 2023.</ref> Mathwasong a bo-1990, e ne e le motho wa bohlokwa lekaleng la Natal Midlands la ANC Women's League, leo a ileng a tswela pele ho ba modula-setulo wa lona. <ref>"Women's League rebels get a lashing from the regions". ''The Mail & Guardian''. 24 February 1995. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mosebetsi wa molao: 1994–2019 == Dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ka selemo sa 1994, Blose o ile a kgethwa ho emela ANC Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natala . <ref name=":1">Francis, Suzanne (23 December 2011). ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature''. Brill. p.&#x20;128. ISBN&#x20;<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>.</ref> O ile a kgethwa hape setulong sa hae ka 1999. Leha ho le jwalo, ha pheletso ya nako ya hae ya bobedi e atamela, ''Mail &amp;amp; Guardian'' e tlalehile hore Blose o theotswe haholo lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa dikgetho tse akaretsang tsa 2004, e leng se ileng sa makatsa batshehetsi ba hae. <ref>"Alliance split over election list". ''The Mail & Guardian''. 21 November 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> Qetellong o ile a kgethwa bakeng sa kgetho ya Seboka sa Naha, ntlo e ka tlase ya Palamente ya naha, moo a neng a emetse lebatowa la KwaZulu-Natal ho tloha ka 2004 ho isa ho 2006. O ile a itokolla sebokeng ka la 7 Phato selemong sa 2006 mme a nkelwa sebaka ke Mandla Mbili . <ref name=":0">"National Assembly Members". ''Parliamentary Monitoring Group''. 15 January 2009. Archived from the original on 14 May 2009. Retrieved 8 April 2023.</ref> Kamora moo Blose o ile a kgutlela Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal, moo a ileng a sebeletsa karolo e setseng ya mosebetsi wa hae. <ref name=":1">{{Cite book|pages=128}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFFrancis2011">Francis, Suzanne (23 December 2011). [https://books.google.com/books?id=lxWVucYcyxkC&q=%22happy+blose%22 ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature'']. Brill. p.&nbsp;128. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-90-04-21922-9|<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>]].</cite></ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng ka 2009 <ref>"KwaZulu-Natal MPLs elected April 22". ''Politicsweb''. 29 April 2009. Retrieved 1 February 2023.</ref> le 2014, mme hape a sebeletsa ka nako e itseng e le Motlatsi wa Modulasetulo wa Dikomiti lekgotleng la ketsamelao. <ref>Mazibila, Suprise (30 May 2010). "Residents march over lack of service delivery". ''Witness''. Retrieved 11 May 2023.</ref> O ile a tloha lekgotleng la ketsamelao la profense kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2019. == Bophelo ba botho == E mong wa bara ba Blose, Sithembiso Mkhize, e ne e le mohlanka Lefapheng la Naha la Ditshebeletso tsa Tokoloho ; ka selemo sa 2003, ho kgethwa ha hae ho ile ha hlahlojwa ke komisi ya dipatlisiso mabapi le diqoso tsa ho hloka leeme . <ref>"Jobs-for-pals: Links emerge". ''News24''. 3 March 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> E mong wa bara ba Blose, Nathi, e ne e le mokganni wa semmuso wa mmae ha a ntse a sebeletsa lekgotleng la profense; ba bile kotsing ya koloi hammoho [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] ka 2013. == Mehlodi == 4iwewhrpsfm77w1xj6knpxv6wcbmikc 39017 39016 2026-06-07T09:39:47Z Nakengtsapoho 11385 39017 wikitext text/x-wiki '''Happy Mamlili Blose''' (ya hlahileng ka la 7 Phupu 1951) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Lekgotleng la Molao la Profense ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] hoo e ka bang ka ho sa feleng pakeng tsa dilemong tsa1994 le 2019. O boetse a sebeletsa nako e kgutshwanyane Lekgotleng la Naha ho tloha ka dilemo tsa 2004 ho isa ho 2006. O ile a hlahella haholo nakong ya [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] e le moetapele wa mokgatlo wa basadi Natal Midlands, moo a ileng a etella pele lekala la dibaka la Mokgatlo wa Basadi wa ANC bohareng ba dilemo tsa bo-1990. == Bophelo ba pele le boitseko == Blose o hlahile ka la 7 Phupu selemong sa 1951. <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele a kena dipolotiking tsa ketsamolao, e ne e le mosebetsi wa lapeng. Nakong [[Kgethollo ya merabe|ya kgethollo ya morabe]], o ne a le mafolofolo mokgatlong wa basadi Midlands wa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] (eo ka nako eo e neng e le Profinse ya Natal ), ho kenyeletswa le moetapele wa Sehlopha sa Basadi ba Midland se nang le tshusumetso dilemong tsa bo-1980. <ref>Landsman, Christina (2013). "Oral History: Representing the Hidden, the Untold and the Veiled". ''South African History Online''. p.&#x20;181. Retrieved 11 May 2023.</ref> Mathwasong a bo-1990, e ne e le motho wa bohlokwa lekaleng la Natal Midlands la ANC Women's League, leo a ileng a tswela pele ho ba modula-setulo wa lona. <ref>"Women's League rebels get a lashing from the regions". ''The Mail & Guardian''. 24 February 1995. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mosebetsi wa molao: 1994–2019 == Dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ka selemo sa 1994, Blose o ile a kgethwa ho emela ANC Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natala . O ile a kgethwa hape setulong sa hae ka 1999. Leha ho le jwalo, ha pheletso ya nako ya hae ya bobedi e atamela, ''Mail &amp;amp; Guardian'' e tlalehile hore Blose o theotswe haholo lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa dikgetho tse akaretsang tsa 2004, e leng se ileng sa makatsa batshehetsi ba hae. <ref>"Alliance split over election list". ''The Mail & Guardian''. 21 November 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> Qetellong o ile a kgethwa bakeng sa kgetho ya Seboka sa Naha, ntlo e ka tlase ya Palamente ya naha, moo a neng a emetse lebatowa la KwaZulu-Natal ho tloha ka 2004 ho isa ho 2006. O ile a itokolla sebokeng ka la 7 Phato selemong sa 2006 mme a nkelwa sebaka ke Mandla Mbili . <ref name=":0">"National Assembly Members". ''Parliamentary Monitoring Group''. 15 January 2009. Archived from the original on 14 May 2009. Retrieved 8 April 2023.</ref> Kamora moo Blose o ile a kgutlela Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal, moo a ileng a sebeletsa karolo e setseng ya mosebetsi wa hae. <ref name=":1">Francis, Suzanne (23 December 2011). ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature''. Brill. p.&#x20;128. ISBN&#x20;<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>.</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng ka 2009 <ref>"KwaZulu-Natal MPLs elected April 22". ''Politicsweb''. 29 April 2009. Retrieved 1 February 2023.</ref> le 2014, mme hape a sebeletsa ka nako e itseng e le Motlatsi wa Modulasetulo wa Dikomiti lekgotleng la ketsamelao. <ref>Mazibila, Suprise (30 May 2010). "Residents march over lack of service delivery". ''Witness''. Retrieved 11 May 2023.</ref> O ile a tloha lekgotleng la ketsamelao la profense kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2019.<ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2013-02-25-son-writes-off-senior-anc-leaders-vehicle/</ref> == Bophelo ba botho == E mong wa bara ba Blose, Sithembiso Mkhize, e ne e le mohlanka Lefapheng la Naha la Ditshebeletso tsa Tokoloho ; ka selemo sa 2003, ho kgethwa ha hae ho ile ha hlahlojwa ke komisi ya dipatlisiso mabapi le diqoso tsa ho hloka leeme . <ref>"Jobs-for-pals: Links emerge". ''News24''. 3 March 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> E mong wa bara ba Blose, Nathi, e ne e le mokganni wa semmuso wa mmae ha a ntse a sebeletsa lekgotleng la profense; ba bile kotsing ya koloi hammoho [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] ka 2013. == Mehlodi == nem09sw2kfy6qfb4m8ssa9mkfsoeoiv 39018 39017 2026-06-07T09:41:05Z Nakengtsapoho 11385 ke suntse mohlodi 39018 wikitext text/x-wiki '''Happy Mamlili Blose''' (ya hlahileng ka la 7 Phupu 1951) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Lekgotleng la Molao la Profense ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] hoo e ka bang ka ho sa feleng pakeng tsa dilemong tsa1994 le 2019.<ref>https://parliament.gov.rw/news-detail?tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Bnews%5D=7745&cHash=508eb1d40bc6d42f0055125e7ba0b355</ref> O boetse a sebeletsa nako e kgutshwanyane Lekgotleng la Naha ho tloha ka dilemo tsa 2004 ho isa ho 2006. O ile a hlahella haholo nakong ya [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] e le moetapele wa mokgatlo wa basadi Natal Midlands, moo a ileng a etella pele lekala la dibaka la Mokgatlo wa Basadi wa ANC bohareng ba dilemo tsa bo-1990. == Bophelo ba pele le boitseko == Blose o hlahile ka la 7 Phupu selemong sa 1951. <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> Pele a kena dipolotiking tsa ketsamolao, e ne e le mosebetsi wa lapeng. Nakong [[Kgethollo ya merabe|ya kgethollo ya morabe]], o ne a le mafolofolo mokgatlong wa basadi Midlands wa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] (eo ka nako eo e neng e le Profinse ya Natal ), ho kenyeletswa le moetapele wa Sehlopha sa Basadi ba Midland se nang le tshusumetso dilemong tsa bo-1980. <ref>Landsman, Christina (2013). "Oral History: Representing the Hidden, the Untold and the Veiled". ''South African History Online''. p.&#x20;181. Retrieved 11 May 2023.</ref> Mathwasong a bo-1990, e ne e le motho wa bohlokwa lekaleng la Natal Midlands la ANC Women's League, leo a ileng a tswela pele ho ba modula-setulo wa lona. <ref>"Women's League rebels get a lashing from the regions". ''The Mail & Guardian''. 24 February 1995. Retrieved 11 May 2023.</ref> == Mosebetsi wa molao: 1994–2019 == Dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ka selemo sa 1994, Blose o ile a kgethwa ho emela ANC Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natala . O ile a kgethwa hape setulong sa hae ka 1999. Leha ho le jwalo, ha pheletso ya nako ya hae ya bobedi e atamela, ''Mail &amp;amp; Guardian'' e tlalehile hore Blose o theotswe haholo lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa dikgetho tse akaretsang tsa 2004, e leng se ileng sa makatsa batshehetsi ba hae. <ref>"Alliance split over election list". ''The Mail & Guardian''. 21 November 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> Qetellong o ile a kgethwa bakeng sa kgetho ya Seboka sa Naha, ntlo e ka tlase ya Palamente ya naha, moo a neng a emetse lebatowa la KwaZulu-Natal ho tloha ka 2004 ho isa ho 2006. O ile a itokolla sebokeng ka la 7 Phato selemong sa 2006 mme a nkelwa sebaka ke Mandla Mbili . <ref name=":0">"National Assembly Members". ''Parliamentary Monitoring Group''. 15 January 2009. Archived from the original on 14 May 2009. Retrieved 8 April 2023.</ref> Kamora moo Blose o ile a kgutlela Lekgotleng la Ketsamelao la Profense ya KwaZulu-Natal, moo a ileng a sebeletsa karolo e setseng ya mosebetsi wa hae. <ref name=":1">Francis, Suzanne (23 December 2011). ''Institutionalizing Elites: Political Elite Formation and Change in the KwaZulu-Natal Provincial Legislature''. Brill. p.&#x20;128. ISBN&#x20;<bdi>978-90-04-21922-9</bdi>.</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng ka 2009 <ref>"KwaZulu-Natal MPLs elected April 22". ''Politicsweb''. 29 April 2009. Retrieved 1 February 2023.</ref> le 2014, mme hape a sebeletsa ka nako e itseng e le Motlatsi wa Modulasetulo wa Dikomiti lekgotleng la ketsamelao. <ref>Mazibila, Suprise (30 May 2010). "Residents march over lack of service delivery". ''Witness''. Retrieved 11 May 2023.</ref> O ile a tloha lekgotleng la ketsamelao la profense kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2019.<ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2013-02-25-son-writes-off-senior-anc-leaders-vehicle/</ref> == Bophelo ba botho == E mong wa bara ba Blose, Sithembiso Mkhize, e ne e le mohlanka Lefapheng la Naha la Ditshebeletso tsa Tokoloho ; ka selemo sa 2003, ho kgethwa ha hae ho ile ha hlahlojwa ke komisi ya dipatlisiso mabapi le diqoso tsa ho hloka leeme . <ref>"Jobs-for-pals: Links emerge". ''News24''. 3 March 2003. Retrieved 11 May 2023.</ref> E mong wa bara ba Blose, Nathi, e ne e le mokganni wa semmuso wa mmae ha a ntse a sebeletsa lekgotleng la profense; ba bile kotsing ya koloi hammoho [[Mokokotlofo|Pietermaritzburg]] ka 2013. == Mehlodi == mwghw3y341wbejz068thkrsv913cbma Sally Nqodi 0 10586 39019 2026-06-07T09:46:28Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350654184|Sally Nqodi]]" 39019 wikitext text/x-wiki '''Sally''' '''Belvia Moiloa-Nqodi''' (ya hlahileng ka la 16 Phuptjane 1955) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho 2004. O kgethilwe ka selemo sa 1999 mme a sebeletsa lebatowa la [[Kapa Botjhabela|Eastern Cape]] . <ref name=":02" /> Leha a sa ka a kgethwa hape qalong ka selemo sa 2004, <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> o ile a kgutlela setulong sa hae ho tloha ka Mphalane selemong sa 2008 ho isa Motsheanong selemong sa 2009, a tlatsa sekgeo se sa rerwang se ileng sa hlaha kamora hore Essop Pahad a itokolle mosebetsing. <ref name=":0">"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> <ref>"We won't conduct a witchhunt, says ANC". ''IOL''. 5 November 2008. Retrieved 24 April 2023.</ref> Ka selemo sa 2006, o ile a botswa dipotso nakong ya dipatlisiso tsa ho qhalwa ha mopresidente tse bakwang ke sekgobo sa Travelgate . <ref>"Travel scam: Marshoff in court". ''News24''. 23 May 2006. Retrieved 24 April 2023.</ref> == Mehlodi == 4t4xtj4gi31v9ty92n301tl7gf0a52z 39020 39019 2026-06-07T09:47:06Z Nakengtsapoho 11385 39020 wikitext text/x-wiki '''Sally''' '''Belvia Moiloa-Nqodi''' (ya hlahileng ka la 16 Phuptjane 1955) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho 2004. O kgethilwe ka selemo sa 1999 mme a sebeletsa lebatowa la [[Kapa Botjhabela|Eastern Cape]] . Leha a sa ka a kgethwa hape qalong ka selemo sa 2004, <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> o ile a kgutlela setulong sa hae ho tloha ka Mphalane selemong sa 2008 ho isa Motsheanong selemong sa 2009, a tlatsa sekgeo se sa rerwang se ileng sa hlaha kamora hore Essop Pahad a itokolle mosebetsing. <ref name=":0">"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> <ref>"We won't conduct a witchhunt, says ANC". ''IOL''. 5 November 2008. Retrieved 24 April 2023.</ref> Ka selemo sa 2006, o ile a botswa dipotso nakong ya dipatlisiso tsa ho qhalwa ha mopresidente tse bakwang ke sekgobo sa Travelgate . <ref>"Travel scam: Marshoff in court". ''News24''. 23 May 2006. Retrieved 24 April 2023.</ref> == Mehlodi == 2d51mrlrfhjys5glkhf66k2km770k77 39021 39020 2026-06-07T09:48:43Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39021 wikitext text/x-wiki '''Sally''' '''Belvia Moiloa-Nqodi''' (ya hlahileng ka la 16 Phuptjane 1955) ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho 2004. O kgethilwe ka selemo sa 1999 mme a sebeletsa lebatowa la [[Kapa Botjhabela|Eastern Cape]] . Leha a sa ka a kgethwa hape qalong ka selemo sa 2004, <ref>"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> o ile a kgutlela setulong sa hae ho tloha ka Mphalane selemong sa 2008 ho isa Motsheanong selemong sa 2009, a tlatsa sekgeo se sa rerwang se ileng sa hlaha kamora hore Essop Pahad a itokolle mosebetsing. <ref name=":0">"General Notice: Notice 717 of 2004 - Electoral Commission – List of Names of Representatives in the National Assembly and the Nine Provincial Legislatures in Respect of the Elections Held on 14 April 2004" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;466, no.&#x20;2677. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 20 April 2004. pp.&#x20;4–95. Retrieved 26 March 2021.</ref> <ref>"We won't conduct a witchhunt, says ANC". ''IOL''. 5 November 2008. Retrieved 24 April 2023.</ref> Ka selemo sa 2006, o ile a botswa dipotso nakong ya dipatlisiso tsa ho qhalwa ha mopresidente tse bakwang ke sekgobo sa Travelgate . <ref>"Travel scam: Marshoff in court". ''News24''. 23 May 2006. Retrieved 24 April 2023.</ref><ref>https://www.news24.com/travel-scam-marshoff-in-court-20060523</ref> == Mehlodi == 4fos382n6pexswepcqizsz48a88e50v Malebo Kobe 0 10587 39022 2026-06-07T09:53:08Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1349263819|Malebo Kobe]]" 39022 wikitext text/x-wiki '''Malebo Patricia Kobe''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] le setho sa Palamente (MP) bakeng sa mokga wa ActionSA . <ref>"List of members (alphabetical): 7th Parliament" (PDF). Parliament of South Africa. 25 June 2024. Retrieved 5 September 2024.</ref> O khethiloe ho ba Seboka sa Naha sa Afrika Boroa dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borwa tsa selemo sa 2024. <ref>"Ms Malebo Patricia Kobe - Parliament of South Africa". ''www.parliament.gov.za''. Archived from the original on 6 November 2024. Retrieved 2 January 2026.</ref> O na le lengolo la masters la dikamano tsa matjhaba ho tswa Univesithing ya Jilin, naheng ya Chaena. <ref>Jeffrey, Lauren (12 June 2024). "Malebo Kobe". ''ActionSA''. Retrieved 2 January 2026.</ref> == Mehlodi == i5i86csgyyi0kzr2vy2nrx5fylibear 39023 39022 2026-06-07T09:53:54Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39023 wikitext text/x-wiki '''Malebo Patricia Kobe''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] le setho sa Palamente (MP) bakeng sa mokga wa ActionSA . <ref>"List of members (alphabetical): 7th Parliament" (PDF). Parliament of South Africa. 25 June 2024. Retrieved 5 September 2024.</ref> O kgethilwe ho ba Seboka sa Naha sa Afrika Borwa dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borwa tsa selemo sa 2024. <ref>"Ms Malebo Patricia Kobe - Parliament of South Africa". ''www.parliament.gov.za''. Archived from the original on 6 November 2024. Retrieved 2 January 2026.</ref> O na le lengolo la masters la dikamano tsa matjhaba ho tswa Univesithing ya Jilin, naheng ya Chaena. <ref>Jeffrey, Lauren (12 June 2024). "Malebo Kobe". ''ActionSA''. Retrieved 2 January 2026.</ref> == Mehlodi == 03xzob7ul69bnq0nc0y40old22tgclk Sharon Letlape 0 10588 39024 2026-06-07T10:02:08Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347139238|Sharon Letlape]]" 39024 wikitext text/x-wiki   '''Molebogeng Sharon Letlape''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] wa Mokga wa [[African National Congress|Economic Freedom Front.]] Ho tloha ka Pudungwana selemong sa 2023 e bile setho sa Seboka sa Naha sa Afrika Borwa . <ref>"Molebogeng Sharon Letlape". ''People's Assembly''. Retrieved 30 November 2023.</ref> Pele a kena Palamenteng, Letlape e ne e le setho sa Sehlopha sa Taolo se Seholo sa EFF mme e le lekhanselara masepaleng wa Rustenburg . <ref>Letlape, Sharon. "OPINION | Sharon Letlape: Let us remember the women of 1976". ''News24''. Retrieved 2 March 2024.</ref> == Mehlodi == pjndzgbte22jm4hjuk9dt3wfdgp01sq 39025 39024 2026-06-07T10:03:48Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 39025 wikitext text/x-wiki   [[File:Sharon Letlape, March 2024 (cropped).jpg|thumb|Sharon Letlape ka Hlakubele selemong sa 2024]] '''Molebogeng Sharon Letlape''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] wa Mokga wa [[African National Congress|Economic Freedom Front.]] Ho tloha ka Pudungwana selemong sa 2023 e bile setho sa Seboka sa Naha sa Afrika Borwa . <ref>"Molebogeng Sharon Letlape". ''People's Assembly''. Retrieved 30 November 2023.</ref> Pele a kena Palamenteng, Letlape e ne e le setho sa Sehlopha sa Taolo se Seholo sa EFF mme e le lekhanselara masepaleng wa Rustenburg . <ref>Letlape, Sharon. "OPINION | Sharon Letlape: Let us remember the women of 1976". ''News24''. Retrieved 2 March 2024.</ref> == Mehlodi == 76mc60ssqfp9t6kup875yrancuxmidw 39026 39025 2026-06-07T10:04:47Z Nakengtsapoho 11385 Kenya mehlodi 39026 wikitext text/x-wiki   [[File:Sharon Letlape, March 2024 (cropped).jpg|thumb|Sharon Letlape ka Hlakubele selemong sa 2024]] '''Molebogeng Sharon Letlape''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] wa Mokga wa [[African National Congress|Economic Freedom Front.]] Ho tloha ka Pudungwana selemong sa 2023 e bile setho sa Seboka sa Naha sa Afrika Borwa . <ref>"Molebogeng Sharon Letlape". ''People's Assembly''. Retrieved 30 November 2023.</ref><ref>https://www.parliament.gov.za/person-details/5915</ref> Pele a kena Palamenteng, Letlape e ne e le setho sa Sehlopha sa Taolo se Seholo sa EFF mme e le lekhanselara masepaleng wa Rustenburg . <ref>Letlape, Sharon. "OPINION | Sharon Letlape: Let us remember the women of 1976". ''News24''. Retrieved 2 March 2024.</ref> == Mehlodi == ebi7is5ouxx7jsdx772hkpqd1410ypa 39027 39026 2026-06-07T10:06:20Z Nakengtsapoho 11385 Ke suntse setshwantsho 39027 wikitext text/x-wiki   [[File:Sharon Letlape, March 2024 (cropped).jpg|thumb|Sharon Letlape ka Hlakubele selemong sa 2024]] '''Molebogeng Sharon Letlape''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] wa Mokga wa [[African National Congress|Economic Freedom Front.]] Ho tloha ka Pudungwana selemong sa 2023 e bile setho sa Seboka sa Naha sa Afrika Borwa . <ref>"Molebogeng Sharon Letlape". ''People's Assembly''. Retrieved 30 November 2023.</ref><ref>https://www.parliament.gov.za/person-details/5915</ref><ref>https://www.pa.org.za/blog/get-know-ms-molebogeng-sharon-letlape</ref> Pele a kena Palamenteng, Letlape e ne e le setho sa Sehlopha sa Taolo se Seholo sa EFF mme e le lekhanselara masepaleng wa Rustenburg . <ref>Letlape, Sharon. "OPINION | Sharon Letlape: Let us remember the women of 1976". ''News24''. Retrieved 2 March 2024.</ref> == Mehlodi == 5n3ax6e16ubwrv9pcq3u23sknq99h6w Rosina Komane 0 10589 39028 2026-06-07T10:11:24Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350282307|Rosina Komane]]" 39028 wikitext text/x-wiki '''Rosina Ntshetsana Komane''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya sebeleditseng e le Setho sa Palamente (MP) Sebokeng sa Naha sa Afrika Borwa ho tloha ka Motsheanong selemong sa 2019 ho fihlela ka Motsheanong 2024. <ref>"National Assembly Members"''.''</ref> Komane ke setho sa mokga wa [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]] . Ka Phuptjane selemng sa 2019, o ile a kgethwa e le setho se seng sa Komiti e Emeng ya Dikabo. <ref>"announcements, tablings and committee reports - APRAV" ''(PDF).''</ref> E bile setho se seng sa Komiti ya Dikabo tsa Mekgahlo ya Mmuso ka la 6 Motsheanong selemong sa 2020. <ref name="PA">"Rosina Ntshetsana Komane"''.''</ref> Komane o ile a kgethwa ho ba Komiti ya Dikabo tsa Mekgahlo ya Tshebeletso ya Mmuso le Tsamaiso, Tlhokomelo ya Tshebetso le Tlhahlobo ka la 4 Lwetse selemong sa 2020. <ref name="PA" /> == Mehlodi == rabq413vogek7xhshd6ndvasj2c75x6 39029 39028 2026-06-07T10:12:32Z Nakengtsapoho 11385 ke suntse mohlodi 39029 wikitext text/x-wiki '''Rosina Ntshetsana Komane''' ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya sebeleditseng e le Setho sa Palamente (MP) Sebokeng sa Naha sa Afrika Borwa ho tloha ka Motsheanong selemong sa 2019 ho fihlela ka Motsheanong 2024. <ref>"National Assembly Members"''.''</ref> Komane ke setho sa mokga wa [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]] .<ref>https://www.pa.org.za/person/rosina-ntshetsana-komane/appearances/hansard</ref> Ka Phuptjane selemng sa 2019, o ile a kgethwa e le setho se seng sa Komiti e Emeng ya Dikabo. <ref>"announcements, tablings and committee reports - APRAV" ''(PDF).''</ref> E bile setho se seng sa Komiti ya Dikabo tsa Mekgahlo ya Mmuso ka la 6 Motsheanong selemong sa 2020. <ref name="PA">"Rosina Ntshetsana Komane"''.''</ref> Komane o ile a kgethwa ho ba Komiti ya Dikabo tsa Mekgahlo ya Tshebeletso ya Mmuso le Tsamaiso, Tlhokomelo ya Tshebetso le Tlhahlobo ka la 4 Lwetse selemong sa 2020. <ref name="PA" /> == Mehlodi == jsylvxozzkaxtozi5onhstasnq9x04r Nonceba Cindi 0 10590 39031 2026-06-07T10:19:41Z Nakengtsapoho 11385 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350906387|Nonceba Cindi]]" 39031 wikitext text/x-wiki '''Nonceba Veronica Cindi''' (o hlahile ka la 20 Mphalane 1951) <ref name=":022">"General Notice: Electoral Commission Notice 1113 of 1999 – Final List of Candidates" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 26 May 1999. p.&#x20;242. Retrieved 9 May 2023.</ref> ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse mokgatlo wa [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho 2004. O ile a kgethwa ka selemo sa 1999, a ba wa pele lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa profinse ya [[Leboya Bophirimela (Afrika Borwa)|Leboya-Bophirima]] . <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> O sebeleditse e le setho sa Komiti e Kopaneng ya Tlhokomelo ya Bana le ba nang le Bokowa ya Palamente. <ref>"ANC MPs slam British documentary on baby rape". ''The Mail & Guardian''. 15 March 2002. Retrieved 20 May 2023.</ref> == Mehlodi == 9r2aesxbu9qiplr4p18623fzwi71m8l 39032 39031 2026-06-07T10:20:10Z Nakengtsapoho 11385 Ke lokisa phoso 39032 wikitext text/x-wiki '''Nonceba Veronica Cindi''' (o hlahile ka la 20 Mphalane 1951) <ref name=":022">"General Notice: Electoral Commission Notice 1113 of 1999 – Final List of Candidates" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 26 May 1999. p.&#x20;242. Retrieved 9 May 2023.</ref> ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya neng a emetse mokgatlo wa [[African National Congress]] (ANC) Sebokeng sa Naha ho tloha ka selemo sa 1999 ho isa ho 2004. O ile a kgethwa ka selemo sa 1999, a ba wa pele lenaneng la mokga wa ANC bakeng sa profinse ya [[Leboya Bophirimela (Afrika Borwa)|Leboya-Bophirima]] . <ref name=":02">"General Notice: Notice 1319 of 1999 – Electoral Commission: Representatives Elected to the Various Legislatures" (PDF). ''Government Gazette of South Africa''. Vol.&#x20;408, no.&#x20;20203. Pretoria, South Africa: Government of South Africa. 11 June 1999. Retrieved 26 March 2021.</ref> O sebeditse e le setho sa Komiti e Kopaneng ya Tlhokomelo ya Bana le ba nang le Bokowa ya Palamente. <ref>"ANC MPs slam British documentary on baby rape". ''The Mail & Guardian''. 15 March 2002. Retrieved 20 May 2023.</ref> == Mehlodi == rop55l446c2tdrr6n5z1n82mqyvk2r6