Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.6
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Senyesemane
0
1506
39345
30024
2026-06-12T08:32:36Z
DORADO EL PRADO
12959
39345
wikitext
text/x-wiki
<u>'''''Senyesemane''' ke puo ea [[Jeremane Bophirima]] e ileng ea buuoa ka lekhetlo la pele ka [[Anglo-Saxon]] Engelane lilemong tsa pele tsa bohareng. Hona joale ke puo ea boraro e sebelisoang ka ho fetisisa lefatšeng, ka mor'a Semandarine le Sepanishe.''</u>
[[File:Anglospeak (subnational version).svg|center|frameless|upright=2]]
<s>E buuoa linaheng tse ngata ho pota lefatše. Linaha tsa Anglosphere li kenyelletsa [[United Kingdom]], [[United States of America|United States]], [[Canada]], [[Australia]], [[Ireland]], [[New Zealand]] le linaha tse 'maloa tsa Caribbean. Ho na le batho ba ka bang limilione tse 375 ba buang lipuo (batho ba sebelisang Senyesemane ka puo ea bona), e leng kholo ka ho fetisisa ka mor'a Mandarin le Sepanishe. Batho ba ka bang limilione tse 220 ba e sebelisa e le puo ea bona ea bobeli. Hangata e sebelisoa mosebetsing le maeto, 'me bonyane ho na le batho ba libilione ba ithutang eona. Sena se etsa Senyesemane puo ea bobeli e buuoang ka ho fetisisa, le puo ea machaba ka ho fetisisa lefatšeng.</s>
== Bona le tsena ==
# [[Seburu]] (Afrikaans)
# [[Sefora]]
# [[Se-dutch]]
# [[Sejeremane]]
# [[Sesotho]]
# [[Sezulu]]
[[Category:Dipuo]]
iyjkjlug98jcly1tfy6z6ynq8ogwk7e
39346
39345
2026-06-12T08:33:14Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/DORADO EL PRADO|DORADO EL PRADO]] ([[User talk:DORADO EL PRADO|talk]]) to last version by Kwamikagami: test edits, please use the sandbox
30024
wikitext
text/x-wiki
'''Senyesemane''' ke puo ea [[Jeremane Bophirima]] e ileng ea buuoa ka lekhetlo la pele ka [[Anglo-Saxon]] Engelane lilemong tsa pele tsa bohareng. Hona joale ke puo ea boraro e sebelisoang ka ho fetisisa lefatšeng, ka mor'a Semandarine le Sepanishe.
[[File:Anglospeak (subnational version).svg|center|frameless|upright=2]]
E buuoa linaheng tse ngata ho pota lefatše. Linaha tsa Anglosphere li kenyelletsa [[United Kingdom]], [[United States of America|United States]], [[Canada]], [[Australia]], [[Ireland]], [[New Zealand]] le linaha tse 'maloa tsa Caribbean. Ho na le batho ba ka bang limilione tse 375 ba buang lipuo (batho ba sebelisang Senyesemane ka puo ea bona), e leng kholo ka ho fetisisa ka mor'a Mandarin le Sepanishe. Batho ba ka bang limilione tse 220 ba e sebelisa e le puo ea bona ea bobeli. Hangata e sebelisoa mosebetsing le maeto, 'me bonyane ho na le batho ba libilione ba ithutang eona. Sena se etsa Senyesemane puo ea bobeli e buuoang ka ho fetisisa, le puo ea machaba ka ho fetisisa lefatšeng.
== Bona le tsena ==
* [[Seburu]] (Afrikaans)
* [[Sefora]]
* [[Se-dutch]]
* [[Sejeremane]]
* [[Sesotho]]
* [[Sezulu]]
[[Category:Dipuo]]
8h40u47zaqe7atrmrh80p8cc7p1grhn
Fora
0
1513
39323
38667
2026-06-12T08:16:07Z
Dymotee
12955
referencing
39323
wikitext
text/x-wiki
{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|+<big><big>'''République française'''</big></big>
|-
| style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 |
{| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0"
|-
| align="center" width="140px" | [[File:Flag of France (1794–1815, 1830–1974).svg|125px|center]]
| align="center" width="140px" | [[File:Armoiries_r%C3%A9publique_fran%C3%A7aise.svg|125px|center]]
|-
| align="center" width="140px" | ([[Flag of the France|Flag]])
| align="center" width="140px" | ([[Coat of Arms of France|Coat of Arms]])
|}
|-
| align="center" colspan=2 | <small>''[[National motto]]: Liberté, égalité, fraternité''</big>
|-
| align=center colspan=2 | [[File:LocationFrance.png]]
|}
'''Fora''' <ref>[https://www.britannica.com/place/France France | History, Maps, Flag, Population, Cities, Capital, & Facts | Britannica]</ref>ke naha ya [[Uropa]] e nang le badudi ba fetang 65 073 482 ka palo. Fora ka molao Rephaboliki ya Fora,ke naha e fumanehang haholo Uropa Bophirima. Dibaka tsa eona tsa mose ho mawatle di kenyelletsa dinaha tsa French Guiana Amerika Borwa, Saint Pierre le Miquelon tse Atlantic e Leboya, French West Indies, le dihlekehleke tse ngata tsa Oceania le Lewatle la Indian.[[File:Paris_-_Eiffelturm_und_Marsfeld2.jpg|thumb|Paris, motsemoholo wa Fora]]
Metropolitan France e arolelana meedi le [[Belgium]] le Luxembourg ka leboya; [[Jeremane]] ho ya ka leboea-botjhabela; Switzerland ka botjhabela; Italy le Monaco ka boroa-botjhabela; Andorra le Spain ho ea ka borwa; le moedi wa lewatle le United Kingdom ka leboya-bophirima. Sebaka sa yona se seholo se tloha Rhine ho ya Lewatleng la Atlantic le ho tloha Lewatleng la Mediterranean ho ya English Channel le North Sea. Dibaka tsa yona tse 18 tse kopaneng—tse hlano tsa tsona di mose ho mawatle—di nka sebaka se kopaneng sa 632,702 km2 (244,288 sq mi), ka kakaretso ya baahi e hakanyetswang ho feta dimilione tse 69.1 ka 2026. Motse-moholo wa yona, toropo e kgolo le setsi se seholo sa setso le moruo ke Paris.<ref>https://web.archive.org/web/20110824051936/http://www.discoverfrance.net/France/History/DF_history.shtml</ref>
Metropolitan France e ile ya rarollwa nakong ya Iron Age ke merabe ya Macelt e tsejwang e le Gauls pele Roma e hapa sebaka seo ka 51 BC, e lebisang moetlong o ikgethileng wa Ma-Gallo-Roman. Mathwasong a Mehla e Bohareng, Mafrank a thehile mmuso wa Francia, oo e ileng ya e-ba setsi sa Mmuso wa Carolingian. Tumellano ya Verdun ea 843 e ile ya arola mmuso, mme Francia Bophirimela e fetoha Mmuso wa Fora. Mehleng e Phahameng ya Bohareng, Fora e ne e le mmuso o matla empa o arotswe, empa ho tloha bohareng ba dilemo tsa bo-14 ho isa bohareng ba 15th, Fora e ile ya wela kgohlanong e matla le [[Engelane]] e tsejwang e le Ntwa ya Dilemo Tse Lekgolo. Lekgolong la bo16 la dilemo, setso sa Mafora se ile sa ata nakong ya Tsosoloso ya Mafora, mme ho ile ha hlaha muso wa bokolone wa Fora. [[File:Plan_de_Paris_en_1657.JPG|thumb|Mmapa wa Paris]]
Ka hare, Fora e ne e buswa ke kgohlano le Ntlo ya Habsburg le Dintwa tsa Bolumeli tsa Fora pakeng tsa Makhatholike le Mahuguenot. Fora e ile ya atleha Ntweng ya Dilemo Tse Mashome a Mararo mme ya eketsa tshusumetso ya yona ka ho eketsehileng nakong ya puso ya Louis XIV.
==Mehlodi==
[[Category:Fora]]
[[Category:Dinaha]]
5r96a4efakle4fss1m3x00pdfgeyx56
Foreisetata
0
2356
39341
35656
2026-06-12T08:31:34Z
DORADO EL PRADO
12959
improved source
39341
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox PoSA Free State}}
{{PoSA Introduction|Free State}}
== Baahi ==
<u>'''''[[Sesotho]] ke puo e hlahetseng ka mahetla dikarolong tsa naha. Bongata ba ma-Afrika Borwa ke batho ba batsho ba sebedisang puo ya sesotho ele leleme la pele puong tse teng ka hare ho naha, mme ha palo enngwe ele batho ba basweu ba buang puo ya seburu ba tholahalang porofenseng ya Freistata.'''''</u>
== {{SIL|Link}} ==
{{PoSA Commons|Free State}}
== {{SIL|Links}} ==
# <br />
{{
{{pn|Stub}}
}}
{{Provinces of South Africa}}
{{DEFAULTSORT:{{SORT|Free State}}}}
[[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]]
[[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]]
[[Category:{{pn ZAF|Free State}}]]
qrk32hkx2ux10pzszlvc2t5hhdcenr0
39343
39341
2026-06-12T08:32:04Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/DORADO EL PRADO|DORADO EL PRADO]] ([[User talk:DORADO EL PRADO|talk]]) to last version by SANKOMOTA: test edits, please use the sandbox
35656
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox PoSA Free State}}
{{PoSA Introduction|Free State}}
== Baahi ==
[[Sesotho]] ke puo e hlahetseng ka mahetla dikarolong tsa naha. Bongata ba ma-Afrika Borwa ke batho ba batsho ba sebedisang puo ya sesotho ele leleme la pele puong tse teng ka hare ho naha, mme ha palo enngwe ele batho ba basweu ba buang puo ya seburu ba tholahalang porofenseng ya Freistata.
== {{SIL|Link}} ==
{{PoSA Commons|Free State}}
== {{SIL|Links}} ==
{{PoSA Informations|Free State}}
{{
{{pn|Stub}}
}}
{{Provinces of South Africa}}
{{DEFAULTSORT:{{SORT|Free State}}}}
[[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]]
[[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]]
[[Category:{{pn ZAF|Free State}}]]
q05c5xrrjbhie9krerwjcohx2e9pkhs
Nalane ea Lesotho
0
4270
39330
36158
2026-06-12T08:26:11Z
DORADO EL PRADO
12959
Difaqane
39330
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Flag of Lesotho.svg|thumb|Folaga ya Lesotho.]]
Tulo eo hajwale e tsebahalang ka hore ke [[Lesotho]] ena le dilemo tse 40,000.
== Difaqane ==
{{Taba eka sehlohlolong|Difaqane}}
'''Difaqane''' ke nako eo ka yona ho bileng le dintwa tsa mebuso ya batho naheng ya [[Aforika Borwa]] ka bophara ho tloha ka selemo sa 1815, ha ka selemo sa 1840 tsamaiso ya batho e ile ya qala merusu ya kgethollo ya puo le ho leka ho hatella puo tsa batho ba bang ka tsela ya dikotlo-qobello, le ho leka ho tsamaisa [[Lesotho]] ka tsela eo.
== Basutoland ==
{{Taba eka sehlohlolong|Basutoland}}
'''Basutoland''' ene ele tlasa puso ya BRITISH e qadilweng ka selemo sa 1884 ka lebaka la hohloka taolo ha balwanedi ba CAPE COLONY.
== 'Muso wa Lesotho ==
{{Taba eka sehlohlolong|Lesotho}}
'''Lesotho''' ke naha e borwa ho [[Afrika]] teetsweng hare ke naha ea [[Afrika Borwa]]. Motse-moholo wa yona ke [[Maseru]]. Baahi ba Lesotho ba ka ballwa ho '''2 067 000 (2009)'''. Ho buwa Sesotho mme le baahi ba teng ke <u>Basotho</u>. Lesotho ke setho sa
k[[Machaba A Kopaneng|opaneng.]] ([[United Nations]])
[[List of bapresidente of Lesotho]]
== Dibuka ==
# Damane, M. (1986) ''Histori ea Lesotho'', Morija, Lesotho: Sesuto Book Depot.
# Jacottet, E. (1946) ''Bukana Ea Histori Ea Lesotho: E Ngoletsoeng Likolo''
# A. Eldredge, Elizabeth (1993) ''A South African Kingdom: The Pursuit of Security in Nineteenth-Century Lesotho'', Cambridge: Cambridge Unviersity Press.
[[Category:Histori ea Lesotho]]
o2d8yjvbpes22y250fubyg7uiu8vh0u
39331
39330
2026-06-12T08:27:18Z
DORADO EL PRADO
12959
improved source
39331
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Flag of Lesotho.svg|thumb|Folaga ya Lesotho.]]
<u>Tulo eo hajwale e tsebahalang ka hore ke [[Lesotho]] ena le dilemo tse ''40,000.''</u>
== Difaqane ==
{{Taba eka sehlohlolong|Difaqane}}
'''Difaqane''' ke nako eo ka yona ho bileng le dintwa tsa mebuso ya batho naheng ya [[Aforika Borwa]] ka bophara ho tloha ka selemo sa 1815, ha ka selemo sa 1840 tsamaiso ya batho e ile ya qala merusu ya kgethollo ya puo le ho leka ho hatella puo tsa batho ba bang ka tsela ya dikotlo-qobello, le ho leka ho tsamaisa [[Lesotho]] ka tsela eo.
== Basutoland ==
{{Taba eka sehlohlolong|Basutoland}}
'''Basutoland''' ene ele tlasa puso ya BRITISH e qadilweng ka selemo sa 1884 ka lebaka la hohloka taolo ha balwanedi ba CAPE COLONY.
== 'Muso wa Lesotho ==
{{Taba eka sehlohlolong|Lesotho}}
'''Lesotho''' ke naha e borwa ho [[Afrika]] teetsweng hare ke naha ea [[Afrika Borwa]]. Motse-moholo wa yona ke [[Maseru]]. Baahi ba Lesotho ba ka ballwa ho '''2 067 000 (2009)'''. Ho buwa Sesotho mme le baahi ba teng ke <u>Basotho</u>. Lesotho ke setho sa
k[[Machaba A Kopaneng|opaneng.]] ([[United Nations]])
[[List of bapresidente of Lesotho]]
== Dibuka ==
# Damane, M. (1986) ''Histori ea Lesotho'', Morija, Lesotho: Sesuto Book Depot.
# Jacottet, E. (1946) ''Bukana Ea Histori Ea Lesotho: E Ngoletsoeng Likolo''
# A. Eldredge, Elizabeth (1993) ''A South African Kingdom: The Pursuit of Security in Nineteenth-Century Lesotho'', Cambridge: Cambridge Unviersity Press.
[[Category:Histori ea Lesotho]]
5g60jiqsp1p8cfryswd3dbrl16nh5p0
39334
39331
2026-06-12T08:28:25Z
DORADO EL PRADO
12959
improved source
39334
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Flag of Lesotho.svg|thumb|Folaga ya Lesotho.]]
<u>Tulo eo hajwale e tsebahalang ka hore ke [[Lesotho]] ena le dilemo tse ''40,000.''</u>
== Difaqane ==
{{Taba eka sehlohlolong|Difaqane}}
<u>'''''Difaqane ke nako eo ka yona ho bileng le dintwa tsa mebuso ya batho naheng ya [[Aforika Borwa]] ka bophara ho tloha ka selemo sa 1815, ha ka selemo sa 1840 tsamaiso ya batho e ile ya qala merusu ya kgethollo ya puo le ho leka ho hatella puo tsa batho ba bang ka tsela ya dikotlo-qobello, le ho leka ho tsamaisa [[Lesotho]] ka tsela eo.'''''</u>
== Basutoland ==
{{Taba eka sehlohlolong|Basutoland}}
'''Basutoland''' ene ele tlasa puso ya BRITISH e qadilweng ka selemo sa 1884 ka lebaka la hohloka taolo ha balwanedi ba CAPE COLONY.
== '<u>Muso wa Lesotho</u> ==
{{Taba eka sehlohlolong|Lesotho}}
'''Lesotho''' ke naha e borwa ho [[Afrika]] teetsweng hare ke naha ea [[Afrika Borwa]]. Motse-moholo wa yona ke [[Maseru]]. Baahi ba Lesotho ba ka ballwa ho '''2 067 000 (2009)'''. Ho buwa Sesotho mme le baahi ba teng ke <u>Basotho</u>. Lesotho ke setho sa
k[[Machaba A Kopaneng|opaneng.]] ([[United Nations]])
[[List of bapresidente of Lesotho]]
== Dibuka ==
# Damane, M. (1986) ''Histori ea Lesotho'', Morija, Lesotho: Sesuto Book Depot.
# Jacottet, E. (1946) ''Bukana Ea Histori Ea Lesotho: E Ngoletsoeng Likolo''
# A. Eldredge, Elizabeth (1993) ''A South African Kingdom: The Pursuit of Security in Nineteenth-Century Lesotho'', Cambridge: Cambridge Unviersity Press.
[[Category:Histori ea Lesotho]]
g00772708ih0i00scps02e0z9jbkoj6
Moshoeshoe I
0
4300
39245
39179
2026-06-12T07:15:24Z
LeighSeeker
12957
Linked to other page.
39245
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|
| lebitso = Moshoeshoe I
| setshwantsho = [[File:King Moshoeshoe of the Basotho with his ministers.jpg|190px]]
| tsebiso = Moshoeshoe I le ba motshehetsang.
| mosebetsi = Morena
| naha = [[Lesotho]]
| letsatsi la tswalo = c. 1786
| sebaka sa tswalo = [[Menkhoaneng]], [[Lesotho]]
| letsatsi laho hlokahala = 11 Hlakubele 1870
| sebakeng saho hlokahalla =
}}
'''Moshoeshoe''' o hlahetse sebakeng sa [[Menkgwaneng]] moo kajeno lena ho seng ho thwe ke naha ya [[Lesotho]].
== Kgolo ya Morena Moshoshoe 1 ==
Lebitso la Morena Moshoeshoe la tswalo ke Lepoqo. O hlahetse Menkhoaneng, Seterekeng sa [[Butha-Buthe District|Butha-Buthe]], naheng ya [[Lesotho]]. Selemo se nepahetseng sa tswalo ya hae ha se tsejwe, dikhakanyo di tloha ka 1780 ho ya ho 1794; 1786 ke selemo se dumellanang ka ho fetisisa. Lepoqo ke ho bolela leroele hobane ho ne ho sa hlake hantle tsa tlhaho ya hae. Ke mora wa pele wa Mokhachane, e leng hlooho ya Bamokoteli. Mosadi wa hae wa pele ke Kholu. Kholu ke moradi wa hlooho ya lelapa la Bafokeng, Ntsukunyane mme o ne a tswalwa sebakeng sa [[Butha-Buthe]] ka leboea. Bamokoteli ba ne ba na le batho ba ka bang dikete tse nne, e ne e le lekala la moloko wa Koena oo ba neng ba o hlompha kamehla. Lelapa la Lepoqo le ne le dula ka hara setsiketsi se senyenyane haufi le molapo wa Tlotsi, e leng molapo o ka lehlakoreng la Noka ya Mohokare. Ha ho tsejwe letho ka bongwana ba Moshoeshoe. Leha ho le jwalo, o ile a dula a ena le likamano tse ntle le batswadi ba hae ho fihlela ba eshwa. Hoo e ka bang ha a le dilemo di tsheletseng o ile a qala ho hlokomela dinku le dipudi tsa lelapa. Lepoqo o ne a e na le khaitsedi e bitswang Matsouenyane hammoho le bana babo bona ba banyenyane ba bitswang Makhabane le Posholi, le khaitsedi e nyane e bitsoang Mantoetse. Mokhachane o ile a nyala basadi ba bang ba bane mme a ba le bana ba bang. Basotho e ne e le balemi ba dihoai ba chesehang; dikhomo di ne di bapala karolo ya mantlha maphelong a bona mme leruo la monna le ne le lekanywa ka palo ya dikhomo tseo a neng a eba le tsona.[4][5]<ref>Bafokeng</ref>
Ka 1804, Mokhachane o ile a bitsa mokete wa [[ho qala]] Lepoqo le metswalle ya hae. Sekolo sa ho qala se ile sa nka dikgwedi tse tsheletseng, mme nakong ya sona Lepoqo a bolotsa, a ithuta meetlo ya batho ba habo, maqiti a sesole le dipina tsa bohoholo. O ile a boela a ngola thothokiso ya thoriso ka yena mme a fuwa lebitso le lecha; Letlama, le bolelang "Mohlobisi". Ha Letlama, mora wa moetapele wa masole a neng a le teng, ya e ba moetaphala wa bashanyana ba bang ba ileng ba qala ho kopanela le eena, a theha kamano e matla le e mong le e mong wa bona. Nakoana ka mora hore Letlama a fumane lengolo, o ile a etella sehlopha sa hae pele ha se hlasela motse wa RaMonaheng. E le ho ikgopotsa tlhaselo eo o ile a ngola thothokiso e nngwe ya thoriso moo a ileng a ipapisa le seaparo se shahlileng se hahlitseng ditedu tsa Ramonaheng". Kamora moo o ile a tsejwa e le Moshoeshoe, e bolelang "Motlhakisi", ka mora lentswe la Sesotho la onomatopoeic bakeng sa modumo o entsweng ke ho kuta ka lehare. [6]<ref>Moshoeshoe 1</ref>
[[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe]]
== Dibuka ==
* Becker, P. (1969) ''Hill of destiny: the life and times of Moshesh, founder of the Basuto'', London: Longman.
* Grant, N. (1981) ''Moshoeshoe: Founder of a Nation'', London: Longman.
* Monteath Thompson, Leonard (1975) ''Survival in two worlds: Moshoeshoe of Lesotho, 1786-1870'', Michigan:Clarendon Press
* Rosenberg, Scott (2008) ''Promises of Moshoeshoe: Culture, Nationalism and Identity in Lesotho'', Lesotho: National University of Lesotho
* Sanders, P. (1975) ''Moshoeshoe, chief of the Sotho'', London: Heinemann.
{{Marena a Lesotho}}
[[Category:Marena a Lesotho]]
pkin83psecyjhwteg3u579x7g9jsgrt
39246
39245
2026-06-12T07:18:33Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39246
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|
| lebitso = Moshoeshoe I
| setshwantsho = [[File:King Moshoeshoe of the Basotho with his ministers.jpg|190px]]
| tsebiso = Moshoeshoe I le ba motshehetsang.
| mosebetsi = Morena
| naha = [[Lesotho]]
| letsatsi la tswalo = c. 1786
| sebaka sa tswalo = [[Menkhoaneng]], [[Lesotho]]
| letsatsi laho hlokahala = 11 Hlakubele 1870
| sebakeng saho hlokahalla =
}}
'''Moshoeshoe''' o hlahetse sebakeng sa [[Menkgwaneng]] moo kajeno lena ho seng ho thwe ke naha ya [[Lesotho]].
== Kgolo ya Morena Moshoshoe 1 ==
Lebitso la Morena [[Moshoeshoe Chabeli|Moshoeshoe]] la tswalo ke Lepoqo. O hlahetse Menkhoaneng, Seterekeng sa [[Butha-Buthe District|Butha-Buthe]], naheng ya [[Lesotho]]. Selemo se nepahetseng sa tswalo ya hae ha se tsejwe, dikhakanyo di tloha ka 1780 ho ya ho 1794; 1786 ke selemo se dumellanang ka ho fetisisa. Lepoqo ke ho bolela leroele hobane ho ne ho sa hlake hantle tsa tlhaho ya hae. Ke mora wa pele wa Mokhachane, e leng hlooho ya Bamokoteli. Mosadi wa hae wa pele ke Kholu. Kholu ke moradi wa hlooho ya lelapa la Bafokeng, Ntsukunyane mme o ne a tswalwa sebakeng sa [[Butha-Buthe]] ka leboea. Bamokoteli ba ne ba na le batho ba ka bang dikete tse nne, e ne e le lekala la moloko wa Koena oo ba neng ba o hlompha kamehla. Lelapa la Lepoqo le ne le dula ka hara setsiketsi se senyenyane haufi le molapo wa Tlotsi, e leng molapo o ka lehlakoreng la Noka ya Mohokare. Ha ho tsejwe letho ka bongwana ba Moshoeshoe. Leha ho le jwalo, o ile a dula a ena le likamano tse ntle le batswadi ba hae ho fihlela ba eshwa. Hoo e ka bang ha a le dilemo di tsheletseng o ile a qala ho hlokomela dinku le dipudi tsa lelapa. Lepoqo o ne a e na le khaitsedi e bitswang Matsouenyane hammoho le bana babo bona ba banyenyane ba bitswang Makhabane le Posholi, le khaitsedi e nyane e bitsoang Mantoetse. Mokhachane o ile a nyala basadi ba bang ba bane mme a ba le bana ba bang. Basotho e ne e le balemi ba dihoai ba chesehang; dikhomo di ne di bapala karolo ya mantlha maphelong a bona mme leruo la monna le ne le lekanywa ka palo ya dikhomo tseo a neng a eba le tsona.[4][5]<ref>Bafokeng</ref>
Ka 1804, Mokhachane o ile a bitsa mokete wa [[ho qala]] Lepoqo le metswalle ya hae. Sekolo sa ho qala se ile sa nka dikgwedi tse tsheletseng, mme nakong ya sona Lepoqo a bolotsa, a ithuta meetlo ya batho ba habo, maqiti a sesole le dipina tsa bohoholo. O ile a boela a ngola thothokiso ya thoriso ka yena mme a fuwa lebitso le lecha; Letlama, le bolelang "Mohlobisi". Ha Letlama, mora wa moetapele wa masole a neng a le teng, ya e ba moetaphala wa bashanyana ba bang ba ileng ba qala ho kopanela le eena, a theha kamano e matla le e mong le e mong wa bona. Nakoana ka mora hore Letlama a fumane lengolo, o ile a etella sehlopha sa hae pele ha se hlasela motse wa RaMonaheng. E le ho ikgopotsa tlhaselo eo o ile a ngola thothokiso e nngwe ya thoriso moo a ileng a ipapisa le seaparo se shahlileng se hahlitseng ditedu tsa Ramonaheng". Kamora moo o ile a tsejwa e le Moshoeshoe, e bolelang "Motlhakisi", ka mora lentswe la Sesotho la onomatopoeic bakeng sa modumo o entsweng ke ho kuta ka lehare. [6]<ref>Moshoeshoe 1</ref>
[[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe]]
== Dibuka ==
* Becker, P. (1969) ''Hill of destiny: the life and times of Moshesh, founder of the Basuto'', London: Longman.
* Grant, N. (1981) ''Moshoeshoe: Founder of a Nation'', London: Longman.
* Monteath Thompson, Leonard (1975) ''Survival in two worlds: Moshoeshoe of Lesotho, 1786-1870'', Michigan:Clarendon Press
* Rosenberg, Scott (2008) ''Promises of Moshoeshoe: Culture, Nationalism and Identity in Lesotho'', Lesotho: National University of Lesotho
* Sanders, P. (1975) ''Moshoeshoe, chief of the Sotho'', London: Heinemann.
{{Marena a Lesotho}}
[[Category:Marena a Lesotho]]
6xfiknbgjrqrytpp7xxw2klqyr47cog
39247
39246
2026-06-12T07:20:01Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39247
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|
| lebitso = Moshoeshoe I
| setshwantsho = [[File:King Moshoeshoe of the Basotho with his ministers.jpg|190px]]
| tsebiso = Moshoeshoe I le ba motshehetsang.
| mosebetsi = Morena
| naha = [[Lesotho]]
| letsatsi la tswalo = c. 1786
| sebaka sa tswalo = [[Menkhoaneng]], [[Lesotho]]
| letsatsi laho hlokahala = 11 Hlakubele 1870
| sebakeng saho hlokahalla =
}}
'''Moshoeshoe''' o hlahetse sebakeng sa [[Menkgwaneng]] moo kajeno lena ho seng ho thwe ke naha ya [[Lesotho]].
== Kgolo ya Morena Moshoshoe 1 ==
Lebitso la Morena [[Moshoeshoe Chabeli|Moshoeshoe]] la tswalo ke Lepoqo. O hlahetse Menkhoaneng, Seterekeng sa [[Butha-Buthe District|Butha-Buthe]], naheng ya [[Lesotho]]. Selemo se nepahetseng sa tswalo ya hae ha se tsejwe, dikhakanyo di tloha ka 1780 ho ya ho 1794; 1786 ke selemo se dumellanang ka ho fetisisa. Lepoqo ke ho bolela leroele hobane ho ne ho sa hlake hantle tsa tlhaho ya hae. Ke mora wa pele wa Mokhachane, e leng hlooho ya Bamokoteli. Mosadi wa hae wa pele ke Kholu. Kholu ke moradi wa hlooho ya lelapa la Bafokeng, Ntsukunyane mme o ne a tswalwa sebakeng sa [[Butha-Buthe]] ka leboea. Bamokoteli ba ne ba na le batho ba ka bang dikete tse nne, e ne e le lekala la moloko wa Koena oo ba neng ba o hlompha kamehla. Lelapa la Lepoqo le ne le dula ka hara setsiketsi se senyenyane haufi le molapo wa Tlotsi, e leng molapo o ka lehlakoreng la Noka ya Mohokare. Ha ho tsejwe letho ka bongwana ba Moshoeshoe. Leha ho le jwalo, o ile a dula a ena le likamano tse ntle le batswadi ba hae ho fihlela ba eshwa. Hoo e ka bang ha a le dilemo di tsheletseng o ile a qala ho hlokomela dinku le dipudi tsa lelapa. Lepoqo o ne a e na le khaitsedi e bitswang Matsouenyane hammoho le bana babo bona ba banyenyane ba bitswang Makhabane le Posholi, le khaitsedi e nyane e bitsoang Mantoetse. Mokhachane o ile a nyala basadi ba bang ba bane mme a ba le bana ba bang. Basotho e ne e le balemi ba dihoai ba chesehang; dikhomo di ne di bapala karolo ya mantlha maphelong a bona mme leruo la monna le ne le lekanywa ka palo ya dikhomo tseo a neng a eba le tsona.[4][5]<ref>Bafokeng</ref>
Ka 1804, Mokhachane o ile a bitsa mokete wa [[ho qala]] Lepoqo le metswalle ya hae. Sekolo sa ho qala se ile sa nka dikgwedi tse tsheletseng, mme nakong ya sona Lepoqo a bolotsa, a ithuta meetlo ya batho ba habo, maqiti a sesole le dipina tsa bohoholo. O ile a boela a ngola thothokiso ya thoriso ka yena mme a fuwa lebitso le lecha; [[Letamo la Polihali|Letlama]], le bolelang "Mohlobisi". Ha Letlama, mora wa moetapele wa masole a neng a le teng, ya e ba moetaphala wa bashanyana ba bang ba ileng ba qala ho kopanela le eena, a theha kamano e matla le e mong le e mong wa bona. Nakoana ka mora hore Letlama a fumane lengolo, o ile a etella sehlopha sa hae pele ha se hlasela motse wa RaMonaheng. E le ho ikgopotsa tlhaselo eo o ile a ngola thothokiso e nngwe ya thoriso moo a ileng a ipapisa le seaparo se shahlileng se hahlitseng ditedu tsa Ramonaheng". Kamora moo o ile a tsejwa e le Moshoeshoe, e bolelang "Motlhakisi", ka mora lentswe la Sesotho la onomatopoeic bakeng sa modumo o entsweng ke ho kuta ka lehare. [6]<ref>Moshoeshoe 1</ref>
[[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe]]
== Dibuka ==
* Becker, P. (1969) ''Hill of destiny: the life and times of Moshesh, founder of the Basuto'', London: Longman.
* Grant, N. (1981) ''Moshoeshoe: Founder of a Nation'', London: Longman.
* Monteath Thompson, Leonard (1975) ''Survival in two worlds: Moshoeshoe of Lesotho, 1786-1870'', Michigan:Clarendon Press
* Rosenberg, Scott (2008) ''Promises of Moshoeshoe: Culture, Nationalism and Identity in Lesotho'', Lesotho: National University of Lesotho
* Sanders, P. (1975) ''Moshoeshoe, chief of the Sotho'', London: Heinemann.
{{Marena a Lesotho}}
[[Category:Marena a Lesotho]]
0xm9ymczl6rb16xi091jnwo1txbrwcg
39248
39247
2026-06-12T07:21:05Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39248
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|
| lebitso = Moshoeshoe I
| setshwantsho = [[File:King Moshoeshoe of the Basotho with his ministers.jpg|190px]]
| tsebiso = Moshoeshoe I le ba motshehetsang.
| mosebetsi = Morena
| naha = [[Lesotho]]
| letsatsi la tswalo = c. 1786
| sebaka sa tswalo = [[Menkhoaneng]], [[Lesotho]]
| letsatsi laho hlokahala = 11 Hlakubele 1870
| sebakeng saho hlokahalla =
}}
'''Moshoeshoe''' o hlahetse sebakeng sa [[Menkgwaneng]] moo kajeno lena ho seng ho thwe ke naha ya [[Lesotho]].
== Kgolo ya Morena Moshoshoe 1 ==
Lebitso la Morena [[Moshoeshoe Chabeli|Moshoeshoe]] la tswalo ke Lepoqo. O hlahetse Menkhoaneng, Seterekeng sa [[Butha-Buthe District|Butha-Buthe]], naheng ya [[Lesotho]]. Selemo se nepahetseng sa tswalo ya hae ha se tsejwe, dikhakanyo di tloha ka 1780 ho ya ho 1794; 1786 ke selemo se dumellanang ka ho fetisisa. Lepoqo ke ho bolela leroele hobane ho ne ho sa hlake hantle tsa tlhaho ya hae. Ke mora wa pele wa Mokhachane, e leng hlooho ya Bamokoteli. Mosadi wa hae wa pele ke Kholu. Kholu ke moradi wa hlooho ya lelapa la Bafokeng, Ntsukunyane mme o ne a tswalwa sebakeng sa [[Butha-Buthe]] ka leboea. Bamokoteli ba ne ba na le batho ba ka bang dikete tse nne, e ne e le lekala la moloko wa Koena oo ba neng ba o hlompha kamehla. Lelapa la Lepoqo le ne le dula ka hara setsiketsi se senyenyane haufi le molapo wa Tlotsi, e leng molapo o ka lehlakoreng la Noka ya Mohokare. Ha ho tsejwe letho ka bongwana ba Moshoeshoe. Leha ho le jwalo, o ile a dula a ena le likamano tse ntle le batswadi ba hae ho fihlela ba eshwa. Hoo e ka bang ha a le dilemo di tsheletseng o ile a qala ho hlokomela dinku le dipudi tsa lelapa. Lepoqo o ne a e na le khaitsedi e bitswang Matsouenyane hammoho le bana babo bona ba banyenyane ba bitswang Makhabane le Posholi, le khaitsedi e nyane e bitsoang Mantoetse. Mokhachane o ile a nyala basadi ba bang ba bane mme a ba le bana ba bang. Basotho e ne e le balemi ba dihoai ba chesehang; dikhomo di ne di bapala karolo ya mantlha maphelong a bona mme leruo la monna le ne le lekanywa ka palo ya dikhomo tseo a neng a eba le tsona.[4][5]<ref>Bafokeng</ref>
Ka 1804, Mokhachane o ile a bitsa mokete wa [[ho qala]] Lepoqo le metswalle ya hae. Sekolo sa ho qala se ile sa nka dikgwedi tse tsheletseng, mme nakong ya sona Lepoqo a bolotsa, a ithuta meetlo ya batho ba habo, maqiti a sesole le dipina tsa bohoholo. O ile a boela a ngola thothokiso ya thoriso ka yena mme a fuwa lebitso le lecha; [[Letamo la Polihali|Letlama]], le bolelang "Mohlobisi". Ha Letlama, mora wa moetapele wa masole a neng a le teng, ya e ba moetaphala wa bashanyana ba bang ba ileng ba qala ho kopanela le eena, a theha kamano e matla le e mong le e mong wa bona. Nakoana ka mora hore Letlama a fumane lengolo, o ile a etella sehlopha sa hae pele ha se hlasela motse wa RaMonaheng. E le ho ikgopotsa tlhaselo eo o ile a ngola thothokiso e nngwe ya thoriso moo a ileng a ipapisa le seaparo se shahlileng se hahlitseng ditedu tsa Ramonaheng". Kamora moo o ile a tsejwa e le Moshoeshoe, e bolelang "Motlhakisi", ka mora lentswe la [[Sesotho]] la onomatopoeic bakeng sa modumo o entsweng ke ho kuta ka lehare. [6]<ref>Moshoeshoe 1</ref>
[[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe]]
== Dibuka ==
* Becker, P. (1969) ''Hill of destiny: the life and times of Moshesh, founder of the Basuto'', London: Longman.
* Grant, N. (1981) ''Moshoeshoe: Founder of a Nation'', London: Longman.
* Monteath Thompson, Leonard (1975) ''Survival in two worlds: Moshoeshoe of Lesotho, 1786-1870'', Michigan:Clarendon Press
* Rosenberg, Scott (2008) ''Promises of Moshoeshoe: Culture, Nationalism and Identity in Lesotho'', Lesotho: National University of Lesotho
* Sanders, P. (1975) ''Moshoeshoe, chief of the Sotho'', London: Heinemann.
{{Marena a Lesotho}}
[[Category:Marena a Lesotho]]
009hrnwlel40hahbnticu4kqy0xjc5m
39310
39248
2026-06-12T08:02:54Z
DORADO EL PRADO
12959
cited the source
39310
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|
| lebitso = Moshoeshoe I
| setshwantsho = [[File:King Moshoeshoe of the Basotho with his ministers.jpg|190px]]
| tsebiso = Moshoeshoe I le ba motshehetsang.
| mosebetsi = Morena
| naha = [[Lesotho]]
| letsatsi la tswalo = c. 1786
| sebaka sa tswalo = [[Menkhoaneng]], [[Lesotho]]
| letsatsi laho hlokahala = 11 Hlakubele 1870
| sebakeng saho hlokahalla =
}}
'''Moshoeshoe''' o hlahetse sebakeng sa [[Menkgwaneng]] moo kajeno lena ho seng ho thwe ke naha ya [[Lesotho]].
== Kgolo ya Morena Moshoshoe 1 ==
Lebitso la Morena [[Moshoeshoe Chabeli|Moshoeshoe]] la tswalo ke Lepoqo. O hlahetse Menkhoaneng, Seterekeng sa [[Butha-Buthe District|Butha-Buthe]], naheng ya [[Lesotho]]. Selemo se nepahetseng sa tswalo ya hae ha se tsejwe, dikhakanyo di tloha ka 1780 ho ya ho 1794; 1786 ke selemo se dumellanang ka ho fetisisa. Lepoqo ke ho bolela leroele hobane ho ne ho sa hlake hantle tsa tlhaho ya hae. Ke mora wa pele wa Mokhachane, e leng hlooho ya Bamokoteli. Mosadi wa hae wa pele ke Kholu. Kholu ke moradi wa hlooho ya lelapa la Bafokeng, Ntsukunyane mme o ne a tswalwa sebakeng sa [[Butha-Buthe]] ka leboea. Bamokoteli ba ne ba na le batho ba ka bang dikete tse nne, e ne e le lekala la moloko wa Koena oo ba neng ba o hlompha kamehla. Lelapa la Lepoqo le ne le dula ka hara setsiketsi se senyenyane haufi le molapo wa Tlotsi, e leng molapo o ka lehlakoreng la Noka ya Mohokare. Ha ho tsejwe letho ka bongwana ba Moshoeshoe. Leha ho le jwalo, o ile a dula a ena le likamano tse ntle le batswadi ba hae ho fihlela ba eshwa. Hoo e ka bang ha a le dilemo di tsheletseng o ile a qala ho hlokomela dinku le dipudi tsa lelapa. Lepoqo o ne a e na le khaitsedi e bitswang Matsouenyane hammoho le bana babo bona ba banyenyane ba bitswang Makhabane le Posholi, le khaitsedi e nyane e bitsoang Mantoetse. Mokhachane o ile a nyala basadi ba bang ba bane mme a ba le bana ba bang. Basotho e ne e le balemi ba dihoai ba chesehang; dikhomo di ne di bapala karolo ya mantlha maphelong a bona mme leruo la monna le ne le lekanywa ka palo ya dikhomo tseo a neng a eba le tsona.[4][5]<ref>Bafokeng</ref><ref>https://emandulo.apc.uct.ac.za/collection/FHYA%20Depot/Books%20and%20Published%20Records/PR-RCS-C-00547-00001-Bukana-ea-Histori-ea-Lesotho.pdf</ref>Lesotho Diaspora. 2024. ''26 Tidbits about Moshoeshoe I and Lesothosaurus''. E fumaneha ho: Lesotho Diaspora Substack. [E nkiloe ka: 12 Phuptjane 2026].Lesotho Diaspora.<ref>https://lesothodiaspora.substack.com/</ref>
Ka 1804, Mokhachane o ile a bitsa mokete wa [[ho qala]] Lepoqo le metswalle ya hae. Sekolo sa ho qala se ile sa nka dikgwedi tse tsheletseng, mme nakong ya sona Lepoqo a bolotsa, a ithuta meetlo ya batho ba habo, maqiti a sesole le dipina tsa bohoholo. O ile a boela a ngola thothokiso ya thoriso ka yena mme a fuwa lebitso le lecha; [[Letamo la Polihali|Letlama]], le bolelang "Mohlobisi". Ha Letlama, mora wa moetapele wa masole a neng a le teng, ya e ba moetaphala wa bashanyana ba bang ba ileng ba qala ho kopanela le eena, a theha kamano e matla le e mong le e mong wa bona. Nakoana ka mora hore Letlama a fumane lengolo, o ile a etella sehlopha sa hae pele ha se hlasela motse wa RaMonaheng. E le ho ikgopotsa tlhaselo eo o ile a ngola thothokiso e nngwe ya thoriso moo a ileng a ipapisa le seaparo se shahlileng se hahlitseng ditedu tsa Ramonaheng". Kamora moo o ile a tsejwa e le Moshoeshoe, e bolelang "Motlhakisi", ka mora lentswe la [[Sesotho]] la onomatopoeic bakeng sa modumo o entsweng ke ho kuta ka lehare. [6]<ref>Moshoeshoe 1</ref>
[[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe]]
== Dibuka ==
* Becker, P. (1969) ''Hill of destiny: the life and times of Moshesh, founder of the Basuto'', London: Longman.
* Grant, N. (1981) ''Moshoeshoe: Founder of a Nation'', London: Longman.
* Monteath Thompson, Leonard (1975) ''Survival in two worlds: Moshoeshoe of Lesotho, 1786-1870'', Michigan:Clarendon Press
* Rosenberg, Scott (2008) ''Promises of Moshoeshoe: Culture, Nationalism and Identity in Lesotho'', Lesotho: National University of Lesotho
* Sanders, P. (1975) ''Moshoeshoe, chief of the Sotho'', London: Heinemann.
{{Marena a Lesotho}}
[[Category:Marena a Lesotho]]
f2a9y09dp0xrqfz2er825k2s37dmumu
Mokorotlo
0
4317
39317
21083
2026-06-12T08:09:20Z
Dymotee
12955
referencing
39317
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mokorotlo.jpg|190px|right]]
<ref>[https://lesotho.co.ls/2024/08/20-things-you-should-know-about-basotho-hats/ 20 Things You Should Know About Basotho Hats - Lesotho NewsDesk]</ref>'''Mokorotlo''' ke mmino wa setso Naheng ya [[Lesotho]], mme o binwa ke bontate nakong eo baleng kgotla ba itokisetsang hoya thabeng, mme ke mmino o ikgethileng haholo.
[[Category:Setso tsa Lesotho]]
hy8ocdhbdcal1paxu8xueb5y7gcmlbr
Khomputa
0
4372
39327
39223
2026-06-12T08:23:59Z
DORADO EL PRADO
12959
edited an existing source
39327
wikitext
text/x-wiki
[[File:Acer Aspire 8920 Gemstone.jpg|thumb|Khomputa]]
'''<s>Khomputa</s>''' ke motjhini o ka hlophiswang ho etsa tatellano ya dipalo kapa tshebetso ya logic ka bohona (palo). ''<big><u>Dikhomphutha</u> tsa sejwale-jwale tsa elektroniki tsa dijithale di ka etsa dihlopha tse tlwaelehileng tsa tshebetso tse tsejwang e le mananeo, a nolofalletsang dikhomphutha ho etsa mesebetsi e mengata.</big>'' Lentswe la sistimi ya khomputa le ka bolela khomputa e felletseng ka lebitso e kenyeletsang hardware, sistimi e sebetsang, software le disebediswa tsa kantle tse hlokahalang le tse sebeliswang bakeng sa tshebetso e felletseng, kapa sehlopha sa dikhomphuta tse hokahaneng le tse sebetsang hammoho, jwalo ka marang-rang a khomputa kapa sehlopha sa ''dikhomphutha''.
# '''''Mefuta e mengata ea lihlahisoa tsa indasteri le tsa bareki e sebelisa lik'homphieutha e le litsamaiso tsa taolo''', ho kenyeletsoa lisebelisoa tse bonolo tsa merero e khethehileng joalo ka lionto tsa microwave le li-remote control, le lisebelisoa tsa fektheri joalo ka liroboto tsa indasteri. Lik'homphieutha ke tsona tsa bohlokoa ka ho fetisisa tsa lisebelisoa tsa merero e akaretsang joalo ka lik'homphieutha tsa botho le lisebelisoa tsa mehala ea thekeng, joalo ka li-smartphone. Lik'homphieutha li matlafatsa Inthanete, e hokahanyang lik'homphieutha le basebelisi ba limilione tse likete.''
# ''Lik'homphieutha tsa pele li ne li reretsoe ho sebelisoa feela bakeng sa lipalo. Lisebelisoa tse bonolo tsa letsoho joalo ka abacus li thusitse batho ho etsa lipalo ho tloha mehleng ea boholo-holo. Qalong ea Phetohelo ea Liindasteri, lisebelisoa tse ling tsa mechini li ile tsa hahoa ho iketsetsa mesebetsi e melelele, e tenang, joalo ka ho tataisa mekhoa ea ho loha. Mechine e rarahaneng haholoanyane ea motlakase e ile ea etsa lipalo tse khethehileng tsa analog mathoasong a lekholo la bo20 la lilemo. <u>Mechine ea pele ea ho bala ea elektroniki ea dijithale e ile ea ntlafatsoa nakong ea Ntoa ea II ea Lefatše, ka bobeli.</u>''
# ''Ka tloaelo, khomphutha ea sejoale-joale e na le bonyane karolo e le 'ngoe ea ts'ebetso, hangata yuniti e bohareng ea ts'ebetso (CPU) ka mokhoa oa microprocessor, hammoho le mofuta o itseng oa memori ea khomphutha, hangata li-chip tsa memori ea semiconductor. Karolo ea ts'ebetso e etsa ts'ebetso ea lipalo le ea logic, 'me yuniti ea tatellano le taolo e ka fetola tatellano ea ts'ebetso ho arabela tlhahisoleseling e bolokiloeng. Lisebelisoa tsa kantle li kenyelletsa lisebelisoa tsa ho kenya '''(li-keyboard, litoeba, li-joystick, jj.)''', tlhahiso.''
dqgoof4szrapzd7qrh5izq8yi2f2fnu
Naha
0
4552
39269
29757
2026-06-12T07:40:29Z
Dymotee
12955
link to the page
39269
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag-map of the world.svg|thumb|Naha]]
'''[[Naha]]''' (ka [[Senyesemane]]: '''country''') ke sebaka se e tsejoa e le mokhatlo oa ikemetseng a jeokrafi lipolotiki. Naha e kaba e ikemetseng kapa e lula puso e' ngoe, e le go arola bao e seng a bobusi kapa pele e neng e le 'musi ea lipolotiki kapa ea sebakeng libopeho tse amanang le re behela ea batho ba neng ikemetseng kapa ka tsela e fapaneng amahanngoang le ho sebelisoa litsobotsi buella lipolotiki. Ho sa tsotellehe hore jeokrafi meleng, a ea kajeno amohela matjhabeng tlhaloso ea molao joalokaha hlalosoa ke Selekane sa Lichaba ka 1937 'me a se tiisa ke Machaba a Kopaneng ka 1945, moahi oa naha e e ka tlasa ho ikoetlisa ikemetseng ea taolo tabeng ea molao.
Ka linako tse ling linaheng tse lentsoe e sebelisoa ho fetisetsa ka bobeli ho ipusang le ho mekhatlo e meng ea lipolotiki, ha a ntse a linako tse ling le bolela feela ho e re [3] Ka mohlala, CIA World Factbook sebelisa lentsoe tsa lona "Country. bolela "tšimo ho bolela" tse ngata tsa dependencies, libakeng tse bobusing ba khethehileng, lihlekehleke tse se nang baahi, 'me mekhatlo ea tse ling ho phaella ho linaheng tse tlwaelo kapa o bolela ikemetseng."
7czp9d8c6iv4657cc575mg0qhe6royr
39278
39269
2026-06-12T07:44:48Z
NDG
12119
Reverted edit by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:Kabelo.thato|Kabelo.thato]]
29757
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag-map of the world.svg|thumb|Naha]]
'''Naha''' (ka [[Senyesemane]]: '''country''') ke sebaka se e tsejoa e le mokhatlo oa ikemetseng a jeokrafi lipolotiki. Naha e kaba e ikemetseng kapa e lula puso e' ngoe, e le go arola bao e seng a bobusi kapa pele e neng e le 'musi ea lipolotiki kapa ea sebakeng libopeho tse amanang le re behela ea batho ba neng ikemetseng kapa ka tsela e fapaneng amahanngoang le ho sebelisoa litsobotsi buella lipolotiki. Ho sa tsotellehe hore jeokrafi meleng, a ea kajeno amohela matjhabeng tlhaloso ea molao joalokaha hlalosoa ke Selekane sa Lichaba ka 1937 'me a se tiisa ke Machaba a Kopaneng ka 1945, moahi oa naha e e ka tlasa ho ikoetlisa ikemetseng ea taolo tabeng ea molao.
Ka linako tse ling linaheng tse lentsoe e sebelisoa ho fetisetsa ka bobeli ho ipusang le ho mekhatlo e meng ea lipolotiki, ha a ntse a linako tse ling le bolela feela ho e re [3] Ka mohlala, CIA World Factbook sebelisa lentsoe tsa lona "Country. bolela "tšimo ho bolela" tse ngata tsa dependencies, libakeng tse bobusing ba khethehileng, lihlekehleke tse se nang baahi, 'me mekhatlo ea tse ling ho phaella ho linaheng tse tlwaelo kapa o bolela ikemetseng."
fxx7gdgdcldt0bk58ip3jlhay4qmanx
39328
39278
2026-06-12T08:24:30Z
Dymotee
12955
improving content
39328
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag-map of the world.svg|thumb|Naha]]
* '''Naha''' (ka [[Senyesemane]]: '''country''') ke sebaka se e tsejoa e le mokhatlo oa ikemetseng a ''jeokrafi'' lipolotiki. Naha e kaba e ikemetseng kapa e lula puso e' ngoe, e le go arola bao e seng a bobusi kapa pele e neng e le 'musi ea lipolotiki kapa ea sebakeng libopeho tse ''amanang'' le re behela ea batho ba neng ikemetseng kapa ka tsela e fapaneng amahanngoang le ho sebelisoa litsobotsi buella lipolotiki. Ho sa tsotellehe hore ''jeokrafi'' meleng, a ea kajeno amohela matjhabeng tlhaloso ea molao joalokaha hlalosoa ke Selekane sa Lichaba ka 1937 'me a se tiisa ke Machaba a Kopaneng ka 1945, moahi oa naha e e ka tlasa ho ikoetlisa ikemetseng ea taolo tabeng ea molao.
Ka linako tse ling linaheng tse lentsoe e sebelisoa ho fetisetsa ka bobeli ho ipusang le ho mekhatlo e meng ea lipolotiki, ha a ntse a linako tse ling le bolela feela ho e re [3] Ka mohlala, CIA World Factbook sebelisa lentsoe tsa lona "Country. bolela "tšimo ho bolela" tse ngata tsa dependencies, libakeng tse bobusing ba khethehileng, lihlekehleke tse se nang baahi, 'me mekhatlo ea tse ling ho phaella ho linaheng tse tlwaelo kapa o bolela ikemetseng."
qq3ymecsctkj6m595gzrqs6r5gq2jjy
39329
39328
2026-06-12T08:25:42Z
NDG
12119
Undid revision [[Special:Diff/39328|39328]] by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]); Not an improvement
39329
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag-map of the world.svg|thumb|Naha]]
'''Naha''' (ka [[Senyesemane]]: '''country''') ke sebaka se e tsejoa e le mokhatlo oa ikemetseng a jeokrafi lipolotiki. Naha e kaba e ikemetseng kapa e lula puso e' ngoe, e le go arola bao e seng a bobusi kapa pele e neng e le 'musi ea lipolotiki kapa ea sebakeng libopeho tse amanang le re behela ea batho ba neng ikemetseng kapa ka tsela e fapaneng amahanngoang le ho sebelisoa litsobotsi buella lipolotiki. Ho sa tsotellehe hore jeokrafi meleng, a ea kajeno amohela matjhabeng tlhaloso ea molao joalokaha hlalosoa ke Selekane sa Lichaba ka 1937 'me a se tiisa ke Machaba a Kopaneng ka 1945, moahi oa naha e e ka tlasa ho ikoetlisa ikemetseng ea taolo tabeng ea molao.
Ka linako tse ling linaheng tse lentsoe e sebelisoa ho fetisetsa ka bobeli ho ipusang le ho mekhatlo e meng ea lipolotiki, ha a ntse a linako tse ling le bolela feela ho e re [3] Ka mohlala, CIA World Factbook sebelisa lentsoe tsa lona "Country. bolela "tšimo ho bolela" tse ngata tsa dependencies, libakeng tse bobusing ba khethehileng, lihlekehleke tse se nang baahi, 'me mekhatlo ea tse ling ho phaella ho linaheng tse tlwaelo kapa o bolela ikemetseng."
fxx7gdgdcldt0bk58ip3jlhay4qmanx
Morung
0
4553
39268
22621
2026-06-12T07:39:46Z
Dymotee
12955
link to the page
39268
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Brussels Zonienwoud.jpg|thumb|Even, dense beech trees (''Fagus sylvatica'') part of the Sonian Forest.]]
[[Image:Biogradska suma.jpg|thumb|Biogradska forest in Montenegro]]
[[Image:Spiny Forest Ifaty Madagascar.jpg|thumb|Spiny forest in [[Madagascar]], featuring various baobab species.]]
'''[[Morung]]''' ke sebakeng se seholo ba [[naha]] koahetsoeng ka lifate kapa tse ling tse Woody limela. Ba makholo a litlhaloso tobileng haholoanyane tsa moru li sebelisoa ho pholletsa le lefatše, se nang lintho tse kang sefate segokanyipalo, bophahamo sefate, ho sebelisa mobu, e eme ka molao 'me mosebetsi tlholeho. Ho ea ka ho pharaletseng sebelisoa United Nations Lijo le Temo Organization tlhaloso, meru koahela hektare bilione tse 'nè (limilione tse 15 lisekoere-k'hilomithara tse) kapa hoo e ka bang karolo ea 30 lekholong ea sebaka naheng ea lefatše ho ea ka 2006.
Meru ke sebaka se seholo sa tikoloho ea Lefatše, 'me se abuoa ho pholletsa le lefatše. Meru e ikarabella ka 75% ea tlhahiso e kholo ea lihlahisoa tsa lefatše, 'me e na le karolo ea 80 lekholong ea limela tsa lefatše.
5shfio73hng8etjmbw6z0cjmf5sgek0
39279
39268
2026-06-12T07:44:53Z
NDG
12119
Reverted edit by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:Aliwal2012|Aliwal2012]]
22621
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Brussels Zonienwoud.jpg|thumb|Even, dense beech trees (''Fagus sylvatica'') part of the Sonian Forest.]]
[[Image:Biogradska suma.jpg|thumb|Biogradska forest in Montenegro]]
[[Image:Spiny Forest Ifaty Madagascar.jpg|thumb|Spiny forest in [[Madagascar]], featuring various baobab species.]]
'''Morung''' ke sebakeng se seholo ba [[naha]] koahetsoeng ka lifate kapa tse ling tse Woody limela. Ba makholo a litlhaloso tobileng haholoanyane tsa moru li sebelisoa ho pholletsa le lefatše, se nang lintho tse kang sefate segokanyipalo, bophahamo sefate, ho sebelisa mobu, e eme ka molao 'me mosebetsi tlholeho. Ho ea ka ho pharaletseng sebelisoa United Nations Lijo le Temo Organization tlhaloso, meru koahela hektare bilione tse 'nè (limilione tse 15 lisekoere-k'hilomithara tse) kapa hoo e ka bang karolo ea 30 lekholong ea sebaka naheng ea lefatše ho ea ka 2006.
Meru ke sebaka se seholo sa tikoloho ea Lefatše, 'me se abuoa ho pholletsa le lefatše. Meru e ikarabella ka 75% ea tlhahiso e kholo ea lihlahisoa tsa lefatše, 'me e na le karolo ea 80 lekholong ea limela tsa lefatše.
0ywqjr2uw4j0pgv4a7tfo5tfkdel9uj
39286
39279
2026-06-12T07:47:28Z
Dymotee
12955
link to other page
39286
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Brussels Zonienwoud.jpg|thumb|Even, dense beech trees (''Fagus sylvatica'') part of the Sonian Forest.]]
[[Image:Biogradska suma.jpg|thumb|Biogradska forest in Montenegro]]
[[Image:Spiny Forest Ifaty Madagascar.jpg|thumb|Spiny forest in [[Madagascar]], featuring various baobab species.]]
'''[https://www.unesco.org/en Morung]''' ke sebakeng se seholo ba [[naha]] koahetsoeng ka lifate kapa tse ling tse Woody limela. Ba makholo a litlhaloso tobileng haholoanyane tsa moru li sebelisoa ho pholletsa le lefatše, se nang lintho tse kang sefate segokanyipalo, bophahamo sefate, ho sebelisa mobu, e eme ka molao 'me mosebetsi tlholeho. Ho ea ka ho pharaletseng sebelisoa United Nations Lijo le Temo Organization tlhaloso, meru koahela hektare bilione tse 'nè (limilione tse 15 lisekoere-k'hilomithara tse) kapa hoo e ka bang karolo ea 30 lekholong ea sebaka naheng ea lefatše ho ea ka 2006.
Meru ke sebaka se seholo sa tikoloho ea Lefatše, 'me se abuoa ho pholletsa le lefatše. Meru e ikarabella ka 75% ea tlhahiso e kholo ea lihlahisoa tsa lefatše, 'me e na le karolo ea 80 lekholong ea limela tsa lefatše.
ozqhypuzg8arbvpy1dbrtgpo8kkwqk9
39290
39286
2026-06-12T07:48:21Z
NDG
12119
Reverted edit by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:NDG|NDG]]
22621
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Brussels Zonienwoud.jpg|thumb|Even, dense beech trees (''Fagus sylvatica'') part of the Sonian Forest.]]
[[Image:Biogradska suma.jpg|thumb|Biogradska forest in Montenegro]]
[[Image:Spiny Forest Ifaty Madagascar.jpg|thumb|Spiny forest in [[Madagascar]], featuring various baobab species.]]
'''Morung''' ke sebakeng se seholo ba [[naha]] koahetsoeng ka lifate kapa tse ling tse Woody limela. Ba makholo a litlhaloso tobileng haholoanyane tsa moru li sebelisoa ho pholletsa le lefatše, se nang lintho tse kang sefate segokanyipalo, bophahamo sefate, ho sebelisa mobu, e eme ka molao 'me mosebetsi tlholeho. Ho ea ka ho pharaletseng sebelisoa United Nations Lijo le Temo Organization tlhaloso, meru koahela hektare bilione tse 'nè (limilione tse 15 lisekoere-k'hilomithara tse) kapa hoo e ka bang karolo ea 30 lekholong ea sebaka naheng ea lefatše ho ea ka 2006.
Meru ke sebaka se seholo sa tikoloho ea Lefatše, 'me se abuoa ho pholletsa le lefatše. Meru e ikarabella ka 75% ea tlhahiso e kholo ea lihlahisoa tsa lefatše, 'me e na le karolo ea 80 lekholong ea limela tsa lefatše.
0ywqjr2uw4j0pgv4a7tfo5tfkdel9uj
Seeta
0
4565
39249
21856
2026-06-12T07:22:55Z
Dymotee
12955
linked the page
39249
wikitext
text/x-wiki
[[File:Buty_Chełmek.jpg|right|thumb|200x200px|Lieta]]
[[Seeta|Seeta ke mofuta o mong ea dieta, sekoahelo se tshireletsang maoto ka bobedi kotsing ya majwe kapa bohale ba dikhalase, metsi a batang, lerwele le khahlanong tshwaetsong ya letlalo.]]
[[Seeta|Dieta na tseo boholo loma serethe sa me a koahela feela mošikong, empa ho na le mefuta e mengata 'me mekhoa e boetse e ikamahantse le feshene.]]<gallery>
File:Kinderschoenen.jpg|Kid's shoes
File:Geta.JPG|Traditional Japanese wooden shoes
File:Bristol.zoo.crocshoes.arp.jpg|Shoes made from crocodile leather
File:Red High Heel Pumps.jpg|Red high heel pumps for the misses
File:SuperUgg.JPG|Uggs
</gallery>
ns3muhuzxxp06uplmxvpdrbnu2wut81
39283
39249
2026-06-12T07:46:09Z
Dymotee
12955
link to other page
39283
wikitext
text/x-wiki
[[File:Buty_Chełmek.jpg|right|thumb|200x200px|Lieta]]
[https://www.unesco.org/en Seeta ke mofuta o mong ea dieta, sekoahelo se tshireletsang maoto ka bobedi kotsing ya majwe kapa bohale ba dikhalase, metsi a batang, lerwele le khahlanong tshwaetsong ya letlalo.]
[[Seeta|Dieta na tseo boholo loma serethe sa me a koahela feela mošikong, empa ho na le mefuta e mengata 'me mekhoa e boetse e ikamahantse le feshene.]]<gallery>
File:Kinderschoenen.jpg|Kid's shoes
File:Geta.JPG|Traditional Japanese wooden shoes
File:Bristol.zoo.crocshoes.arp.jpg|Shoes made from crocodile leather
File:Red High Heel Pumps.jpg|Red high heel pumps for the misses
File:SuperUgg.JPG|Uggs
</gallery>
q0384nzhysmn2knhal9s7ftcpbcxuuv
39284
39283
2026-06-12T07:47:17Z
NDG
12119
Undid 2 revisions from [[Special:Diff/39249|39249]] until [[Special:Diff/39283|39283]]; Please don't link external pages into the text body; please don't link unrelated pages
39284
wikitext
text/x-wiki
[[File:Buty_Chełmek.jpg|right|thumb|200x200px|Lieta]]
'''Seeta''' ke mofuta o mong ea lieta, sekoahelo e sireletšang maoto kôtsing ka majoe kapa likhalase bohale, a batang, lerole le khahlanong tsoaetso ea letlalo.
Diêta na tšeo boholo loma serethe sa me a koahela feela mošikong, empa ho na le mefuta e mengata 'me mekhoa e boetse e ikamahantse le feshene.<gallery>
File:Kinderschoenen.jpg|Kid's shoes
File:Geta.JPG|Traditional Japanese wooden shoes
File:Bristol.zoo.crocshoes.arp.jpg|Shoes made from crocodile leather
File:Red High Heel Pumps.jpg|Red high heel pumps for the misses
File:SuperUgg.JPG|Uggs
</gallery>
m4smtzo753b9f14jbqevaduf419obps
39307
39284
2026-06-12T08:01:22Z
Dymotee
12955
referencing
39307
wikitext
text/x-wiki
[[File:Buty_Chełmek.jpg|right|thumb|200x200px|Lieta]]
'''Seeta'''<ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref> ke mofuta o mong ea lieta, sekoahelo e sireletšang maoto kôtsing ka majoe kapa likhalase bohale, a batang, lerole le khahlanong tsoaetso ea letlalo.
Diêta na tšeo boholo loma serethe sa me a koahela feela mošikong, empa ho na le mefuta e mengata 'me mekhoa e boetse e ikamahantse le feshene.<gallery>
File:Kinderschoenen.jpg|Kid's shoes
File:Geta.JPG|Traditional Japanese wooden shoes
File:Bristol.zoo.crocshoes.arp.jpg|Shoes made from crocodile leather
File:Red High Heel Pumps.jpg|Red high heel pumps for the misses
File:SuperUgg.JPG|Uggs
</gallery>
nlfz9etfr8waygggdgdq0980z4zkagl
Metsi
0
5188
39254
39229
2026-06-12T07:27:41Z
Dymotee
12955
linked to other page
39254
wikitext
text/x-wiki
[[Metsi|Metsi dintho tse etsang]] '''Metsi''' ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
keqrcc5kk4w94lqynq3cftbgpnhtzdn
39288
39254
2026-06-12T07:47:47Z
NDG
12119
Undid revision [[Special:Diff/39254|39254]] by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]); Redundant
39288
wikitext
text/x-wiki
{{Trim|{{#section:Properties of water|Chembox}}}}'''Metsi''' ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
rg6cjqu4aqgam2z79wsr1hvs3z9477w
39289
39288
2026-06-12T07:48:07Z
NDG
12119
Template not existant
39289
wikitext
text/x-wiki
'''Metsi''' ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
6gjz4agvw7zowg7cybhmn3px8g28fee
39297
39289
2026-06-12T07:50:33Z
Dymotee
12955
link to other page
39297
wikitext
text/x-wiki
'''[https://www.unesco.org/en Metsi]''' ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
14z1opmy9rak893uc4o0ckr2wy5rk0i
39303
39297
2026-06-12T07:53:14Z
NDG
12119
Undid revision [[Special:Diff/39297|39297]] by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]])
39303
wikitext
text/x-wiki
'''Metsi''' ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
6gjz4agvw7zowg7cybhmn3px8g28fee
39313
39303
2026-06-12T08:03:52Z
Dymotee
12955
referencing
39313
wikitext
text/x-wiki
'''Metsi''' <ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
ij79kquioi9dxtu6zsk8pwbek2ulswr
39321
39313
2026-06-12T08:14:39Z
Dymotee
12955
referencing
39321
wikitext
text/x-wiki
'''Metsi'''<ref>[https://metsi.co.za/ Home - Enviro Metsi]</ref> <ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboea, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ea eona ea 'mele le ea dikhemikhale e be teng. E bohlokoa bakeng sa mefuta yohle ea bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba eona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
ixx2h6r7s6ozpcni71pbw6e3pg9y8i3
39353
39321
2026-06-12T09:09:30Z
Dymotee
12955
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1357928670|Water]]"
39353
wikitext
text/x-wiki
{{Trim|{{#section:Properties of water|Chembox}}}}'''Metsi''' ke motswako osa sebetseng o nang le foromo ya dikhemikhale ya H2O . Ke ntho e bonahalang , e se nang tatso, e senang tatso ebile e batlile e sena mmala. Ke karolo ea bohlokoa ea melapo ea lefatshe, matsha le mawatle le mokelikeli wa dintho tsohle tse phelang tse tsejwang, moo e sebetsang e le sesebediswa. Metsi, kaha ke molekhule e ka leboya, a na le dikamano tse matla tsa hydrojene tse pakeng tsa dimolekhule tse etsang hore thepa ya yona ea 'mele le ya dikhemikhale e be teng. E bohlokwa bakeng sa mefuta yohle ya bophelo e tsejwang, le hoja e sa fane ka matla a dijo kapa e se dimatlafatsi tse nyenyane tse phelang. Ka lebaka la boteng ba yona dikhemikhale tsohle, botsitso ba yona ba dikhemikhale, bongata ba yona lefatsheng ka bophara le polar ya yona e matla mabapi le boholo ba dimolekhule tsa yona tse nyane, metsi a atisa ho bitswa "sebolayamolumo sa bokahohleng".
Ka lebaka la lefatshe motjheso le kgatello di batla di atametse ho metsi, metsi a hlahella ele lerothodi, le moya. e etsa mohodi ka tsela ya hore e etse pula ebe teng le mohodi. maru a akareditse marothodi a metsi le maqhwa .
qm6xyh7lpgmmyngk5yw9wz49ccsy1u6
Filimi
0
5219
39263
30463
2026-06-12T07:34:32Z
Dymotee
12955
linked to the page
39263
wikitext
text/x-wiki
'''[[Filimi]]''' - mosebetsi oa audivisible o kenyelletsang litšoantšo tse nang le Shots e le 'ngoe kapa ho feta (ho fihla ho tse' maloa). Qalong, lifilimi li ne li hlahlojoa lifiliming, matsatsing ana le ho thelevisheneng le ka thuso ea lisebelisoa tse ling tse kang li-audiors tsa video, player DVD, [[Blu-ray]].
== Media ==
Mokhahlelo oa mantlha oo ho neng ho rekotiloe ho oona 'me ho tloha moo filimi e hlahisitsoeng e ne e le filimi e mamelang 35 mm. Ho filimi, setšoantšo se bolokiloe ka mokhoa oa liforeimi ka bonngoe, se tsamaisoa ka projeke ea lifilimi ka lebelo la liforeimi tse 24 motsotsoana (nakong ea cinema e khutsitseng e ne e le liforeimi tse 16 motsotsoana).
Ka tlase khafetsa, ho ne ho sebelisoa bophara ba litheipi tse ling: 70, 16, 8 mm le super 16 le super 8. Bakeng sa litlhoko tsa seea-le-moea, lifilimi li tlalehiloe ho magnetic (Beta SP) le dijithale (Beta dijithale, [[DVCAM]], Tlhaloso e Phahameng).
=== Karolelano ea likarolo tsa skrini ===
Pele, lifilimi li ne li bontšoa ka likhakanyo ka karolelano ea 1: 1.33 (motheo oa 4, bophahamo 3) - fomate ena e ile ea amoheloa le skrineng sa thelevishene. Kamora ho hlahisa molumo oa molumo filiming, sebopeho se tloaelehileng ke 1: 1.37. Ha a loana le tlholisano ea thelevishene e neng e ntse e eketseha ka bo-1950, ho ile ha qaptjoa skrini se pharaletseng (cinemascope). Likh'amera le li-projeke li sebelisa lilense tsa anamorphic; skrineng e atolositsoe ho karolelano ea 1: 2.55. Ka 1960s, ho thoeng sinamone e sebelisang tepi ea 70 mm, e nang le skrine ka har'a karolelano ea 1: 2.75.
Ha joale ho libaesekopo, sebopeho se bohareng ke se bitsoang mokotla (1: 1.66 kapa 1: 1.85), le terata ea 70 mm e sebelisitsoe ho bonts'a litšoantšo tse mahlakore a mararo tsamaisong ea [[IMAX]]. Screen se na le karolo ea 1: 1.43, 'me setsi se behiloe ka mokhoa o ts'oanetseng ho theipi, eseng ho toba joalo ka theipi ea 35 mm.
=== Ntlafatso ea mahlale ===
Boholo ba lifilimi tsa sejoale-joale li utloahala - ke hore, li na le molumo o kopantsoeng hantle le setšoantšo. Nakong e fetileng, lifilimi tse khutsitseng li ne li ratoa, moo litemana tsohle li neng li hlaha ka mokhoa oa subtitles.
Ho bile le makhetlo a 'maloa a bohlokoa tlalehong ea filimi eo. Ea pele ea bohlokoahali e ne e le ho kenyelletsa molumo, joale 'mala, liforomo tsa skrineng tse fapaneng (jk. Sephara - cinemascope), lifilimi tse likarolo li tharo (bona [[IMAX]]), le molumo oa li-stereo ([[Dolby Stereo]]). E 'ngoe ea litholoana tsa morao-rao e bile ho hlaha ha theknoloji ea dijithale bakeng sa litla-morao le ho rekota litšoantšo (Tlhaloso e Phahameng). Sena ke 'nete haholo bakeng sa lifilimi tse mebala-bala, moo litšoantšo tsa 3D tse etsisang sebaka se likarolo li tharo li ntseng li eketseha le ho feta.
'''Mefuta ea lifilimi'''
Filimi ke tšimo e pharalletseng haholo 'me e ka aroloa ka mekhoa e mengata. Tsa mantlha le tse ratoang haholo tsa tsona li arotsoe ka mefuta:
• filimi ea liteko - mosebetsi oa mofuta ona ha oa lokela ho theoa, mohlala, setlapeng, ho pheta lipale, ho sebelisa melao-motheo e amoheloang ka kakaretso ea puo ea lifilimi. Filimi ea teko e nka mefuta e 'meli ea bohlokoa: abstract kapa Associative. Nakong ea pele, e thehiloe ka botlalo ho thepa ea setšoantšo ('mala, sebopeho). Khetlong la bobeli, mokhoa o ka sehloohong oa tšebelisano ke ho kopanya likarolo tse fapaneng, ka linako tse ling ho bonahala li sa lumellane, ho hlahisa mohopolo oa mongoli.
• hlahisa filimi - filimi e iqapetsoeng ea batšoantšisi,
• filimi e ntso - e bōpiloe ka ho sebelisa mekhoa ea khale ea ho emisa - ho taka kapa ho nka maqhubu (kk. Popu le polasetiki) kapa mekhoa ea morao-rao ea khomphutha - animation ea 3D,
• filimi ea boqapi - filimi e nang le litaba tseo e seng tsa nnete, tse ngotsoeng,
• filimi ea thuto - ka sepheo sa ho ruta le ho ruta,
• filimi ea phatlalatso - ka sepheo seo phatlalatso ea phatlalatso e se hlokang ka nako e itseng,
Mohopolo oa filimi tsebong ea sechaba hangata o amahanngoa le lifilimi tsa lipale tsa baetsi ba lifilimi tseo hape li bitsoang litšōmo.
Ho latela bolelele, lifilimi li arotsoe ka
• haufinyane - ho fihlela metsotso e 22,
• bolelele bo mahareng - ho tloha metsotso e 22 ho isa ho ea 55,
• bolelele bo felletseng - metsotso e fetang 55 - ka karolelano metsotso e 90-132.
Lenaneo la thelevishene le entsoeng ka likarolo tse ngata le etsetsoa thelevishene. Bolelele ba likarolo tse sebelisoang haholo ke metsotso e 13, 15, 25, 30, 50.
== Litšupiso ==
<references />
[[Category:Stubs]]
dbrcfijx9ktllvkzfqof5ec0e3wall6
39281
39263
2026-06-12T07:45:39Z
NDG
12119
Undid revision [[Special:Diff/39263|39263]] by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]); Please stop linking pages to itself. That is not neccesary and usually not allowed
39281
wikitext
text/x-wiki
'''Filimi''' - mosebetsi oa audivisible o kenyelletsang litšoantšo tse nang le Shots e le 'ngoe kapa ho feta (ho fihla ho tse' maloa). Qalong, lifilimi li ne li hlahlojoa lifiliming, matsatsing ana le ho thelevisheneng le ka thuso ea lisebelisoa tse ling tse kang li-audiors tsa video, player DVD, [[Blu-ray]].
== Media ==
Mokhahlelo oa mantlha oo ho neng ho rekotiloe ho oona 'me ho tloha moo filimi e hlahisitsoeng e ne e le filimi e mamelang 35 mm. Ho filimi, setšoantšo se bolokiloe ka mokhoa oa liforeimi ka bonngoe, se tsamaisoa ka projeke ea lifilimi ka lebelo la liforeimi tse 24 motsotsoana (nakong ea cinema e khutsitseng e ne e le liforeimi tse 16 motsotsoana).
Ka tlase khafetsa, ho ne ho sebelisoa bophara ba litheipi tse ling: 70, 16, 8 mm le super 16 le super 8. Bakeng sa litlhoko tsa seea-le-moea, lifilimi li tlalehiloe ho magnetic (Beta SP) le dijithale (Beta dijithale, [[DVCAM]], Tlhaloso e Phahameng).
=== Karolelano ea likarolo tsa skrini ===
Pele, lifilimi li ne li bontšoa ka likhakanyo ka karolelano ea 1: 1.33 (motheo oa 4, bophahamo 3) - fomate ena e ile ea amoheloa le skrineng sa thelevishene. Kamora ho hlahisa molumo oa molumo filiming, sebopeho se tloaelehileng ke 1: 1.37. Ha a loana le tlholisano ea thelevishene e neng e ntse e eketseha ka bo-1950, ho ile ha qaptjoa skrini se pharaletseng (cinemascope). Likh'amera le li-projeke li sebelisa lilense tsa anamorphic; skrineng e atolositsoe ho karolelano ea 1: 2.55. Ka 1960s, ho thoeng sinamone e sebelisang tepi ea 70 mm, e nang le skrine ka har'a karolelano ea 1: 2.75.
Ha joale ho libaesekopo, sebopeho se bohareng ke se bitsoang mokotla (1: 1.66 kapa 1: 1.85), le terata ea 70 mm e sebelisitsoe ho bonts'a litšoantšo tse mahlakore a mararo tsamaisong ea [[IMAX]]. Screen se na le karolo ea 1: 1.43, 'me setsi se behiloe ka mokhoa o ts'oanetseng ho theipi, eseng ho toba joalo ka theipi ea 35 mm.
=== Ntlafatso ea mahlale ===
Boholo ba lifilimi tsa sejoale-joale li utloahala - ke hore, li na le molumo o kopantsoeng hantle le setšoantšo. Nakong e fetileng, lifilimi tse khutsitseng li ne li ratoa, moo litemana tsohle li neng li hlaha ka mokhoa oa subtitles.
Ho bile le makhetlo a 'maloa a bohlokoa tlalehong ea filimi eo. Ea pele ea bohlokoahali e ne e le ho kenyelletsa molumo, joale 'mala, liforomo tsa skrineng tse fapaneng (jk. Sephara - cinemascope), lifilimi tse likarolo li tharo (bona [[IMAX]]), le molumo oa li-stereo ([[Dolby Stereo]]). E 'ngoe ea litholoana tsa morao-rao e bile ho hlaha ha theknoloji ea dijithale bakeng sa litla-morao le ho rekota litšoantšo (Tlhaloso e Phahameng). Sena ke 'nete haholo bakeng sa lifilimi tse mebala-bala, moo litšoantšo tsa 3D tse etsisang sebaka se likarolo li tharo li ntseng li eketseha le ho feta.
'''Mefuta ea lifilimi'''
Filimi ke tšimo e pharalletseng haholo 'me e ka aroloa ka mekhoa e mengata. Tsa mantlha le tse ratoang haholo tsa tsona li arotsoe ka mefuta:
• filimi ea liteko - mosebetsi oa mofuta ona ha oa lokela ho theoa, mohlala, setlapeng, ho pheta lipale, ho sebelisa melao-motheo e amoheloang ka kakaretso ea puo ea lifilimi. Filimi ea teko e nka mefuta e 'meli ea bohlokoa: abstract kapa Associative. Nakong ea pele, e thehiloe ka botlalo ho thepa ea setšoantšo ('mala, sebopeho). Khetlong la bobeli, mokhoa o ka sehloohong oa tšebelisano ke ho kopanya likarolo tse fapaneng, ka linako tse ling ho bonahala li sa lumellane, ho hlahisa mohopolo oa mongoli.
• hlahisa filimi - filimi e iqapetsoeng ea batšoantšisi,
• filimi e ntso - e bōpiloe ka ho sebelisa mekhoa ea khale ea ho emisa - ho taka kapa ho nka maqhubu (kk. Popu le polasetiki) kapa mekhoa ea morao-rao ea khomphutha - animation ea 3D,
• filimi ea boqapi - filimi e nang le litaba tseo e seng tsa nnete, tse ngotsoeng,
• filimi ea thuto - ka sepheo sa ho ruta le ho ruta,
• filimi ea phatlalatso - ka sepheo seo phatlalatso ea phatlalatso e se hlokang ka nako e itseng,
Mohopolo oa filimi tsebong ea sechaba hangata o amahanngoa le lifilimi tsa lipale tsa baetsi ba lifilimi tseo hape li bitsoang litšōmo.
Ho latela bolelele, lifilimi li arotsoe ka
• haufinyane - ho fihlela metsotso e 22,
• bolelele bo mahareng - ho tloha metsotso e 22 ho isa ho ea 55,
• bolelele bo felletseng - metsotso e fetang 55 - ka karolelano metsotso e 90-132.
Lenaneo la thelevishene le entsoeng ka likarolo tse ngata le etsetsoa thelevishene. Bolelele ba likarolo tse sebelisoang haholo ke metsotso e 13, 15, 25, 30, 50.
== Litšupiso ==
<references />
[[Category:Stubs]]
jewnsba82swhwifsq39sr0vm875uijf
Linaha tse kopaneng
0
5757
39349
28507
2026-06-12T08:34:01Z
DORADO EL PRADO
12959
39349
wikitext
text/x-wiki
'''United States of America''' (USA), <u>''e tsejoang ka hore ke United States (US kapa U.S.) kapa Amerika, ke naha eo boholo ba eona e leng bohareng ba Amerika Leboea, lipakeng tsa [[Canada]] le [[Mexico]]. E na le liprofinse tse 50, setereke sa koporasi, libaka tse hlano tse ipusang tse ipusang le thepa e fapaneng. Ke lisekoere-k'hilomithara tse limilione tse 3,8, ke naha ea boraro kapa ea bone e kholo ka ho fetisisa lefats'eng ka kakaretso. Kaha e na le baahi ba fetang limilione tse 328, ke naha ea boraro e nang le baahi ba bangata ka ho fetisisa lefatšeng. Motsemoholo oa naha ke [[Washington, D.C.]], mme toropo ea eona e nang le baahi ba bangata ke New York City.''</u>
# Maindia a Paleo-India a tlohile Siberia ho ea naheng ea Amerika Leboea bonyane lilemong tse 12,000 tse fetileng, mme bokolone ba Europe bo qalile lekholong la 16th. United States e hlahile likoloneng tse leshome le metso e meraro tsa Borithane tse thehiloeng pela Leoatle le ka Bochabela. Likhohlano le Great Britain li ile tsa lebisa Ntoeng ea Bofetoheli ea Amerika (1775-1783), e ileng ea theha boipuso. Qetellong ea lekholo la bo18 la lilemo, U.S. e ile ea qala ho atoloha ka matla ho haola Amerika Leboea, butle-butle ea fumana libaka tse ncha, hangata e hapa le ho leleka Matsoalloa a Amerika, hape e amohela linaha tse ncha; ka 1848, United States e ile ea pholletsa le k'honthinente. Bokhoba bo ne bo lumelloa ka molao Amerika e ka boroa ho fihlela halofo ea bobeli ea lekholo la bo19 la lilemo, ha Ntoa ea Lehae ea Amerika e lebisa ho felisoeng ha eona. Ntoa ea Spain le Amerika le Ntoa ea I ea Lefatše li thehile US joalo ka mmuso oa lefats'e, boemo bo netefalitsoeng ke sephetho sa Ntoa ea II ea Lefatše. Nakong ea Cold War, United States le Soviet Union li ile tsa kenella lintoeng tse fapaneng tsa boemeli, empa tsa qoba likhohlano tse tobileng tsa sesole. Ba ile ba boela ba kenela Space Race, mme ba fella ka sefofane sa sebaka sa 1969 se ileng sa emisa batho pele ka Khoeli. Ho putlama ha Soviet Union ka 1991 ho ile ha felisa Cold War 'me ha siea United States e le eona feela' muso o matla oa lefatše.
# United States ke repaboliki ea koporasi le demokrasi e emelang e nang le makala a mararo a mmuso, ho kenyeletsoa lekhotla le etsang molao la bicameral. Ke setho sa motheo sa Machaba a Kopaneng, Banka ea Lefatše, Letlole la Lichelete la Machabeng, Mokhatlo oa Linaha tsa Amerika (OAS), NATO le mekhatlo e meng ea machabeng. Ke setho sa ka mehla sa Lekhotla la Ts'ireletso la Machaba a Kopaneng. Linaha tsa Amerika li phahame ka mehato ea machabeng ea tokoloho ea moruo, bobolu ba mmuso, boleng ba bophelo le boleng ba thuto e phahameng. Leha e na le phapang ea chelete le leruo, United States e ntse e tsoela pele ho ba maemong a phahameng a ts'ebetso ea moruo le moruo. Ke e 'ngoe ea linaha tse fapaneng ka ho fetisisa ka merabe le merabe, mme baahi ba eona ba entsoe ka makholo a lilemo a bojaki.
# Naha e tsoetseng pele haholo, United States e nka hoo e ka bang kotara ea sehlahisoa sa lefats'e sa lefats'e ka bophara (GDP) mme ke moruo o moholo ka ho fetisisa lefatšeng ka lebitso la GDP. Ka boleng, United States ke morekisi ea tsoang ka ntle ho fetisisa lefats'eng ebile ke moromuoa oa bobeli oa thepa e kholo ka ho fetisisa. Le ha baahi ba eona e le 4.3% feela ea kakaretso ea lefats'e, e na le 29.4% ea leruo lohle lefats'eng, e leng karolo e kholo ka ho fetisisa e ts'oeroeng ke naha efe kapa efe. E etsa karolo e fetang ea boraro ea tšebeliso ea chelete ea sesole sa lefatše, ke matla a ka sehloohong a sesole lefats'eng, hape ke lebotho le etelletseng pele lipolotiking, setsong le ho tsa mahlale lefatšeng ka bophara.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|United States}}
[[Category:Amerika Leboya]]
mjhgrixv0ltmx2ylxf2msa97m1reigo
39350
39349
2026-06-12T08:34:15Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/DORADO EL PRADO|DORADO EL PRADO]] ([[User talk:DORADO EL PRADO|talk]]) to last version by Dikatse: test edits, please use the sandbox
28507
wikitext
text/x-wiki
'''United States of America''' (USA), e tsejoang ka hore ke United States (US kapa U.S.) kapa Amerika, ke naha eo boholo ba eona e leng bohareng ba Amerika Leboea, lipakeng tsa [[Canada]] le [[Mexico]]. E na le liprofinse tse 50, setereke sa koporasi, libaka tse hlano tse ipusang tse ipusang le thepa e fapaneng. Ke lisekoere-k'hilomithara tse limilione tse 3,8, ke naha ea boraro kapa ea bone e kholo ka ho fetisisa lefats'eng ka kakaretso. Kaha e na le baahi ba fetang limilione tse 328, ke naha ea boraro e nang le baahi ba bangata ka ho fetisisa lefatšeng. Motsemoholo oa naha ke [[Washington, D.C.]], mme toropo ea eona e nang le baahi ba bangata ke New York City.
Maindia a Paleo-India a tlohile Siberia ho ea naheng ea Amerika Leboea bonyane lilemong tse 12,000 tse fetileng, mme bokolone ba Europe bo qalile lekholong la 16th. United States e hlahile likoloneng tse leshome le metso e meraro tsa Borithane tse thehiloeng pela Leoatle le ka Bochabela. Likhohlano le Great Britain li ile tsa lebisa Ntoeng ea Bofetoheli ea Amerika (1775-1783), e ileng ea theha boipuso. Qetellong ea lekholo la bo18 la lilemo, U.S. e ile ea qala ho atoloha ka matla ho haola Amerika Leboea, butle-butle ea fumana libaka tse ncha, hangata e hapa le ho leleka Matsoalloa a Amerika, hape e amohela linaha tse ncha; ka 1848, United States e ile ea pholletsa le k'honthinente. Bokhoba bo ne bo lumelloa ka molao Amerika e ka boroa ho fihlela halofo ea bobeli ea lekholo la bo19 la lilemo, ha Ntoa ea Lehae ea Amerika e lebisa ho felisoeng ha eona. Ntoa ea Spain le Amerika le Ntoa ea I ea Lefatše li thehile US joalo ka mmuso oa lefats'e, boemo bo netefalitsoeng ke sephetho sa Ntoa ea II ea Lefatše. Nakong ea Cold War, United States le Soviet Union li ile tsa kenella lintoeng tse fapaneng tsa boemeli, empa tsa qoba likhohlano tse tobileng tsa sesole. Ba ile ba boela ba kenela Space Race, mme ba fella ka sefofane sa sebaka sa 1969 se ileng sa emisa batho pele ka Khoeli. Ho putlama ha Soviet Union ka 1991 ho ile ha felisa Cold War 'me ha siea United States e le eona feela' muso o matla oa lefatše.
United States ke repaboliki ea koporasi le demokrasi e emelang e nang le makala a mararo a mmuso, ho kenyeletsoa lekhotla le etsang molao la bicameral. Ke setho sa motheo sa Machaba a Kopaneng, Banka ea Lefatše, Letlole la Lichelete la Machabeng, Mokhatlo oa Linaha tsa Amerika (OAS), NATO le mekhatlo e meng ea machabeng. Ke setho sa ka mehla sa Lekhotla la Ts'ireletso la Machaba a Kopaneng. Linaha tsa Amerika li phahame ka mehato ea machabeng ea tokoloho ea moruo, bobolu ba mmuso, boleng ba bophelo le boleng ba thuto e phahameng. Leha e na le phapang ea chelete le leruo, United States e ntse e tsoela pele ho ba maemong a phahameng a ts'ebetso ea moruo le moruo. Ke e 'ngoe ea linaha tse fapaneng ka ho fetisisa ka merabe le merabe, mme baahi ba eona ba entsoe ka makholo a lilemo a bojaki.
Naha e tsoetseng pele haholo, United States e nka hoo e ka bang kotara ea sehlahisoa sa lefats'e sa lefats'e ka bophara (GDP) mme ke moruo o moholo ka ho fetisisa lefatšeng ka lebitso la GDP. Ka boleng, United States ke morekisi ea tsoang ka ntle ho fetisisa lefats'eng ebile ke moromuoa oa bobeli oa thepa e kholo ka ho fetisisa. Le ha baahi ba eona e le 4.3% feela ea kakaretso ea lefats'e, e na le 29.4% ea leruo lohle lefats'eng, e leng karolo e kholo ka ho fetisisa e ts'oeroeng ke naha efe kapa efe. E etsa karolo e fetang ea boraro ea tšebeliso ea chelete ea sesole sa lefatše, ke matla a ka sehloohong a sesole lefats'eng, hape ke lebotho le etelletseng pele lipolotiking, setsong le ho tsa mahlale lefatšeng ka bophara.
==Lihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|United States}}
[[Category:Amerika Leboya]]
l1ovl9hh9olnn8n1dm3d0rxibzfhxx1
Sebete
0
5765
39347
28745
2026-06-12T08:33:42Z
Dymotee
12955
improve content
39347
wikitext
text/x-wiki
* '''Sebete''' (seo hape se bitsoang sebete kapa sebete) ke khetho le boikemisetso ba ho tobana le bohloko, '''bohloko''', kotsi, ho se ts'oanehe kapa ho tšosoa. Sebete sa 'mele ke sebete ho sa tsotellehe bohloko ba' mele, mathata, esita le lefu kapa ts'okelo ea lefu, ha sebete sa boits'oaro e le bokhoni ba ho etsa lintho tse nepahetseng ha o tobane le bohanyetsi bo tummeng, lihlong, ''mahlabisa-''lihlong, ho ''nyahama'' kapa tahlehelo ea botho.
=== Bokhabane ba khale ba ho tiea (andreia, fortitudo) le eona e fetoleloa e le "sebete", empa e kenyelletsa likarolo tsa mamello le mamello. ===
* Moetlong oa Bophirimela, mehopolo e tsebahalang ka sebete e tsoa ho bo-rafilosofi, [[Socrates]], [[Plato]], [[Aristotle]], [[Aquinas]], le [[Kierkegaard]]; ekasitana le litumelo le litemana tsa Bokreste.
===== Moetlong oa Mahindu, litšōmo li fane ka mehlala e mengata ea ho ba sebete, sebete le sebete ka mehlala ea sebete sa 'mele le boitšoaro se bontšitsoeng. Ho latela tumelo ea Mahindu, sebete le sebete li maling a Maindia ohle. =====
====== Moetlong oa Bochabela, Tao Te Ching e ile ea fana ka maikutlo a mang mabapi le sebete. ======
oxzt7wfogmmla06lisyaotru40ywmqw
39348
39347
2026-06-12T08:33:56Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last version by Tumbuka Arch: reverting vandalism
28745
wikitext
text/x-wiki
'''Sebete''' (seo hape se bitsoang sebete kapa sebete) ke khetho le boikemisetso ba ho tobana le bohloko, bohloko, kotsi, ho se ts'oanehe kapa ho tšosoa. Sebete sa 'mele ke sebete ho sa tsotellehe bohloko ba' mele, mathata, esita le lefu kapa ts'okelo ea lefu, ha sebete sa boits'oaro e le bokhoni ba ho etsa lintho tse nepahetseng ha o tobane le bohanyetsi bo tummeng, lihlong, mahlabisa-lihlong, ho nyahama kapa tahlehelo ea botho.
Bokhabane ba khale ba ho tiea (andreia, fortitudo) le eona e fetoleloa e le "sebete", empa e kenyelletsa likarolo tsa mamello le mamello.
Moetlong oa Bophirimela, mehopolo e tsebahalang ka sebete e tsoa ho bo-rafilosofi, [[Socrates]], [[Plato]], [[Aristotle]], [[Aquinas]], le [[Kierkegaard]]; ekasitana le litumelo le litemana tsa Bokreste.
Moetlong oa Mahindu, litšōmo li fane ka mehlala e mengata ea ho ba sebete, sebete le sebete ka mehlala ea sebete sa 'mele le boitšoaro se bontšitsoeng. Ho latela tumelo ea Mahindu, sebete le sebete li maling a Maindia ohle.
Moetlong oa Bochabela, Tao Te Ching e ile ea fana ka maikutlo a mang mabapi le sebete.
8jbj9nhzo5z1mpbt35ne0pcdeyki483
Maele
0
6283
39271
36634
2026-06-12T07:41:31Z
Dymotee
12955
link to the page
39271
wikitext
text/x-wiki
'''Maele'''
'''[[Maele]]''' ke dipolelo tse hlalosang, tse eletsang motho ka tsela e itseng mme a sebedisa puo e tswapetseng.<ref>Sesotho Web : Proverbs, idioms and riddles</ref> '''Ngcangca (1990)''' o hlalosa maele e le dipolediso tse nang le moelelo o tswapetseng, o supang nnete e itseng ka bohlale le bokgeleke.[https://www.goodreads.com/book/show/8918987-diqatjwa-tsa-basotho?ac=1&from_search=true&qid=ggYUkhBnQO&rank=1] Maele a hlophisitswe ka mekgwa e fapaneng<ref>Maele A Sesotho: https://schoolnotes.co.za/maele-a-sesotho-le-ditlhaloso/</ref> mme yona ke e latelang: disebediswa, diphoofolo, ditho tsa mmele, dinonyana le dikokonyana, batho, dijo le dimela jwalojwalo.<ref>Sesotho Idioms: Maele a Sesotho le Ditlhaloso - English Translations » My Courses</ref>Maele ke karolo ya bophelo ba Mosotho. A ruta bana le batho ba baholo ka boitshwaro. A mang a maele ke a kgalemang le ho laya. '''Mme Mamanamolela Sehlabo''' bukeng ya hae e bitswang Lefi la Puo o hlophisitse maele le dikapolelo tse ngata tsa Sesotho. <ref>https://www.bing.com/ck/a?!&&p=fb79e8fdbe07f521JmltdHM9MTcxNTI5OTIwMCZpZ3VpZD0xZDMwZTYzYS1mNmUyLTY1OGYtMjVjMC1mMjYxZjcxZjY0NDAmaW5zaWQ9NTIwMg&ptn=3&ver=2&hsh=3&fclid=1d30e63a-f6e2-658f-25c0-f261f71f6440&psq=Lefi+la+puo&u=a1aHR0cHM6Ly93d3cubWFzZXJ1bWV0cm8uY29tL25ld3Mvc29jaWV0eS9zZWhsYWJvLXNob3dzLXlvdW5nLXNlc290aG8td3JpdGVycy10aGUtY3VlLw&ntb=1</ref>
Mehlala e lateng ke a mang a maele a Sesotho:
[[File:Cow (Fleckvieh breed) Oeschinensee Slaunger 2009-07-07.jpg|thumb|Kgomo]]
Ngwana mahana a jwetswa o bonwa ka dikgapha.
Ha le fete kgomo le je motho.
Ngwana lekgala o tsamaya ka lekeke[https://web.archive.org/web/20240510074224/https://scienceinlesotho.com/tutorials/maele.php#gsc.tab=0 .]
Morena ke kgetsi ya masepa.
Kgomo ha enye bolokwe kaofela.
Mokutla ha o sela o sela le dihahabi!
Tshwene ha e ipone makopo.
Kwekwe ya morao e tloha le sepolo.
Leshala le tswala molora.
Bana ba kgwale ba bitsana ka melodi.
Ho utlwela ho le dikonyana.
Ho aha serobe Phiri e se e jele.
Ngwedi e apohetswe ke dinaledi
Le pele di nale baji.
<ref>🥺🖇️🩹maele🥺🖇️🩹</ref>
[[File:Moshoeshoe I in 1833.png|thumb|Morena Moshweshwe]]
'''Mehlodi'''
2yaxymyfifw12bj04ch1yb6fhhall4j
39277
39271
2026-06-12T07:44:47Z
NDG
12119
Reverted edit by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]
36634
wikitext
text/x-wiki
'''Maele'''
'''Maele''' ke dipolelo tse hlalosang, tse eletsang motho ka tsela e itseng mme a sebedisa puo e tswapetseng.<ref>Sesotho Web : Proverbs, idioms and riddles</ref> '''Ngcangca (1990)''' o hlalosa maele e le dipolediso tse nang le moelelo o tswapetseng, o supang nnete e itseng ka bohlale le bokgeleke.[https://www.goodreads.com/book/show/8918987-diqatjwa-tsa-basotho?ac=1&from_search=true&qid=ggYUkhBnQO&rank=1] Maele a hlophisitswe ka mekgwa e fapaneng<ref>Maele A Sesotho: https://schoolnotes.co.za/maele-a-sesotho-le-ditlhaloso/</ref> mme yona ke e latelang: disebediswa, diphoofolo, ditho tsa mmele, dinonyana le dikokonyana, batho, dijo le dimela jwalojwalo.<ref>Sesotho Idioms: Maele a Sesotho le Ditlhaloso - English Translations » My Courses</ref>Maele ke karolo ya bophelo ba Mosotho. A ruta bana le batho ba baholo ka boitshwaro. A mang a maele ke a kgalemang le ho laya. '''Mme Mamanamolela Sehlabo''' bukeng ya hae e bitswang Lefi la Puo o hlophisitse maele le dikapolelo tse ngata tsa Sesotho. <ref>https://www.bing.com/ck/a?!&&p=fb79e8fdbe07f521JmltdHM9MTcxNTI5OTIwMCZpZ3VpZD0xZDMwZTYzYS1mNmUyLTY1OGYtMjVjMC1mMjYxZjcxZjY0NDAmaW5zaWQ9NTIwMg&ptn=3&ver=2&hsh=3&fclid=1d30e63a-f6e2-658f-25c0-f261f71f6440&psq=Lefi+la+puo&u=a1aHR0cHM6Ly93d3cubWFzZXJ1bWV0cm8uY29tL25ld3Mvc29jaWV0eS9zZWhsYWJvLXNob3dzLXlvdW5nLXNlc290aG8td3JpdGVycy10aGUtY3VlLw&ntb=1</ref>
Mehlala e lateng ke a mang a maele a Sesotho:
[[File:Cow (Fleckvieh breed) Oeschinensee Slaunger 2009-07-07.jpg|thumb|Kgomo]]
Ngwana mahana a jwetswa o bonwa ka dikgapha.
Ha le fete kgomo le je motho.
Ngwana lekgala o tsamaya ka lekeke[https://web.archive.org/web/20240510074224/https://scienceinlesotho.com/tutorials/maele.php#gsc.tab=0 .]
Morena ke kgetsi ya masepa.
Kgomo ha enye bolokwe kaofela.
Mokutla ha o sela o sela le dihahabi!
Tshwene ha e ipone makopo.
Kwekwe ya morao e tloha le sepolo.
Leshala le tswala molora.
Bana ba kgwale ba bitsana ka melodi.
Ho utlwela ho le dikonyana.
Ho aha serobe Phiri e se e jele.
Ngwedi e apohetswe ke dinaledi
Le pele di nale baji.
<ref>🥺🖇️🩹maele🥺🖇️🩹</ref>
[[File:Moshoeshoe I in 1833.png|thumb|Morena Moshweshwe]]
'''Mehlodi'''
cbk7ypp1sw3ouz8p2w13hairxo9rg7d
Koloi ea motlakase
0
8663
39256
30922
2026-06-12T07:27:56Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to another wiki page
39256
wikitext
text/x-wiki
'''Koloi ea motlakase''' ke koloi e khannoang ke enjene e le 'ngoe kapa ho feta tsa motlakase, hangata e tsamaisoa ke betri ea accumulator kapa sele ea mafura a hydrogen. Har'a mehlala ea e 'ngoe le e' ngoe ea likarolo tsena, re ka qotsa Tesla Model 3 le Renault Zoe e nang le libeteri le Toyota Mirai e nang le sele ea mafura. Kabelo ea 'maraka oa likoloi tsa motlakase e fihlile ho 4.6% lefatšeng ka bophara ka 2020; likarolo tse phahameng ka ho fetisisa tsa mmaraka li fumaneha Norway (74.8%), Iceland (52.4%), Sweden (32.3%) le Netherlands (25%); ba eme ho 5.7% Chaena, 13.5% Jeremane, 11.3% Fora le United Kingdom, 2.0% United States. Ka December 2020, likepe tsa lefats'e tsa likoloi tsa motlakase tsa 100% li fihlile likoloing tse limilione tse 8.6, ho kenyeletsoa 40.8% Chaena, 20.4% [[Uropa|Europe]] le 13.2% United States. Palo ea likoloi tsa motlakase tse rekisoang Europe e feta ea likoloi tsa diesel ka December 2021.
== Khopolo ==
Koloi ea motlakase ke koloi ea motlakase e tsamaisoang ke motlakase o le mong kapa ho feta. Koloi ea motlakase ha e le hantle e na le sistimi ea betri ea accumulator, e bapalang karolo ea tanka ea mafura, hammoho le motor(s) ea motlakase. Ha e le hantle, e fapane le koloi ea mocheso ka nako e telele ea ho tsosolosa ho feta ho tlatsa mafura, hammoho le boiketlo ba ho hlahisa, ho tsamaisa le ho aba motlakase, ha ho bapisoa le tlhahiso le ho ajoa ha litanka tsa lihlahisoa. Koloi ka kakaretso e na le e 'ngoe kapa tse ngata tsa motlakase tseo matla a tsona kaofela a ka tlohang ho 9 ho feta 750 kW, ho itšetlehile ka boholo ba koloi, tšebeliso le ts'ebetso e lakatsehang. Mohlala : 9 kW (12 hp) bakeng sa koloi e se nang laesense (e amohetsoeng quadricycle) Citroën Ami2; 33 kW (44 hp) bakeng sa Dacia Spring3; 60 kW (81 hp) bakeng sa salune e nyenyane ea batho ba bane (Renault Twingo Z.E.)4; 80 ho 100 kW (ho itšetlehile ka mohlala) bakeng sa Renault Zoe5 le 100 kW bakeng sa Peugeot e-2086; 150 kW bakeng sa ID ea Volkswagen.37; 377 kW (513 hp) bakeng sa Tesla Model 3 Performance Dual Motor AWD8; 493 ho 750 kW (670 ho 1,020 hp) bakeng sa Tesla Model S9. Hangata betri ea accumulator, ka linako tse ling ke sele ea mafura kapa mohloli o mong oa matla a motlakase, e fana ka motlakase ka matla. Libetri tsa accumulator li nchafatsoa ka thapo ho tsoa mohloling oa motlakase o kantle; ebang ke ka ho khutlisa matla ha u ntse u khanna ka lebaka la braking e nchafatsang, bakeng sa likoloi tse nyalisitsoeng tsa motlakase kapa tsa motlakase, enjene ebe e sebetsa e le jenereithara ea motlakase; kapa esita le ka e 'ngoe kapa e' ngoe, bakeng sa likoloi tsa plug-in hybrid.
Bokhoni ba betri ea likoloi tse tloaelehileng tsa motlakase ka kakaretso bo fapana pakeng tsa 15 le 100 kWh10 kapa esita le 113 kWh bakeng sa bokamoso ba Lucid Air e phatlalalitsoeng bakeng sa 2022 United States11. Bophahamo ba koloi ka kotloloho bo ipapisitse le matla a betri, mofuta oa tsela (e bataletseng, e fapaneng, ea litoropo, joalo-joalo), mokhoa oa ho khanna le lisebelisoa tse sebelisoang (haholo-holo ho futhumatsa kapa ho futhumatsa moea, le radio e nyane ea koloi, mabone a pele le li-wiper tse nang le tšebeliso e fokolang feela)12.
Litsenyehelo tsa libeteri, tse phahameng haholo ho feta tsa tanka ea mafura bakeng sa boipuso bo tšoanang, li emela karolo ea bohlokoa ea litšenyehelo tsa koloi. Ka lehlakoreng le leng, mokhoa oa ho tsamaisa motlakase oa koloi ea motlakase o bonolo haholo ho o haha le ho o boloka ho feta oa koloi e nang le mochine oa mocheso oa matla a tšoanang.
Kakaretso ea mofuta ona oa koloi e kenyelletsa nts'etsopele ea lisebelisoa tse kopaneng tsa ho nchafatsa kantle ho ntlo: liteishene tsa ho nchafatsa (kapa phapanyetsano ea libeteri tse se nang letho bakeng sa libeteri tse felletseng), tlhahiso e eketsehileng ea motlakase ho fana ka matla a ho khutlisa mafura a hona joale, nts'etsopele e kholo ea indasteri ea betri, etc. Indasteri ea likoloi, liindasteri le litšebeletso tse amanang le tsona li bitsetsoa phetohong e kholo.
Thepa e amanang le eona e tlameha ho fihlela litlhoko tsa polokeho bakeng sa lits'ebetso mme e ka kopanngoa le gridi e bohlale ea kamoso. Ho kopanngoa hona hoa hlokahala ho netefatsa boteng ba likoloi tsa motlakase hammoho le ho fokotsa litšenyehelo tsa matla le carbon footprint13 (sheba likarolo tsa #Liqholotso, #Merero e lebelletsoeng le ea nako e khuts'oane le # Tšebeliso ea lisebelisoa).
Koloi ea motlakase e ka ba karabelo e sebetsang ho fokotsa sebaka sa tikoloho ea lipalangoang ((sheba karolo ea "Environmental impact").
=== Lekholong la bo21 la lilemo ===
Mathoasong a lekholo la bo21 la lilemo, lihlooho li ile tsa boela tsa hlaha khatisong ea litaba tse phatlalatsang ho hlaha ha thekenoloji e haufi, tlas'a khatello ea ho eketseha ha theko ea oli le mathata a ntseng a eketseha a tikoloho45,46, le ka lebaka la tsoelo-pele ea theknoloji47.
Ka 2006, moetsi oa Venturi Automobiles o ile a lokolla Fétish, koloi ea pele ea lipapali tsa motlakase lefatšeng48 eo lebitso la eona e leng setsebi. Mehlala e meng esale e tsoela pele ka leloko lena joalo ka Volage (li-motor tse robeli tsa motlakase, tse peli ka lebili) le Amerika (mofuta oa pele oa crossover ea motlakase). Karolo ea tsoelopele bakeng sa likoloi tsena tsa tlhahiso e tsoa lenaneong la ho rekota lebelo leo, ka 2011, le entseng hore ho thehoe litekanyetso tse peli tsa lefats'e. International Automobile Federation e lumella karolelano ea 495 km/h49 le lebelo le holimo la 515 km/h50. Ka 2013, Venturi Automobiles e ile ea qala lenaneo le lecha la ho leka ho senya litlaleho tsena le ho hlahisa likarolo tse ncha tsa likoloi tsa eona.
Ho tloha ka 2007, Roger Schroer o ile a fumana lirekoto tsa lebelo la naha ka har'a likoloi tsa motlakase, tse fetang 487 km / h ho Venturi Buckeye Bullet mefuta ea 2.5 le 3 (e bitsoang "Venturi Toujours Contente"), 'me ka 2014 a qala tlhōlisano ea FIA Formula E on Spark SRT. 01E; e hlophisitsoeng ke FIA, e sebelisa litulo tsa Formula E tse nang le batho ba le bang bao theknoloji ea bona e fetohang selemo le selemo. Roborace, tlhōlisano e ncha ea likoloi tsa motlakase, lekhetlong lena e se na bakhanni hape e hlophisitsoeng ke FIA, e hlahile nakong ea peiso ea pele e hlophisitsoeng Spain ka potoloho ea Monteblanco ka 200951.
Khampani ea California ea Tesla Motors e hlahisitse koloi e nyenyane ea lipapali tsa motlakase ho tloha 2008 ho ea ho 2012, Tesla Roadster, eo matla a eona a tsoang ho betri ea lithium feela. Ka 0-100 km/h ka nako e ka tlase ho metsotsoana e mene le lebelo le holimo la 212 km/h, e qothisana lehlokoa le likoloi habonolo ka makhetlo a mararo ha e ntse e fana ka 340 km ea autonomy, bakeng sa ho tjhaja ka lihora tse 'maloa53. Ka 2009, feme e ile ea hlahisa sedan ea lelapa e mabothobotho, Model S, e fanang ka mefuta e fapaneng ea ho fihla ho 480 km54, ho nchafatsa kapele ka metsotso e 45 le ho nchafatsa ka lihora tse nne, 0-100 km/h ka metsotsoana e 5, 6. le lebelo le phahameng la 193 km/h. O ka fumana mona [https://web.archive.org/web/20221011185245/https://castednews.com/top-10-voiture-electrique/ top 10 des voitures électrique]. Tesla e rekisitse likoloi tsa motlakase tsa 22,477 ho 2013, e hlahisitse likoloi tsa 51,095 ka 2015 le 83,922 ka 2016. Tesla e thehile ntlo-khōlō ea eona ea Europe Amsterdam 'me e sebetsa litsi tsa tšebeletso ho pholletsa le Europe. Ka 2016, e ile ea bula setsi sa eona sa ho etsa betri Nevada, Gigafactory 1, ka ts'ebelisano le Panasonic56. Ka 2017, Tesla o ile a tsebisa Model 3.
86d7twsjr6vxumbgyek9jt3qvox4xxz
39258
39256
2026-06-12T07:29:29Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to another wiki page
39258
wikitext
text/x-wiki
'''Koloi ea motlakase''' ke koloi e khannoang ke enjene e le 'ngoe kapa ho feta tsa motlakase, hangata e tsamaisoa ke betri ea accumulator kapa sele ea mafura a hydrogen. Har'a mehlala ea e 'ngoe le e' ngoe ea likarolo tsena, re ka qotsa Tesla Model 3 le Renault Zoe e nang le libeteri le Toyota Mirai e nang le sele ea mafura. Kabelo ea 'maraka oa likoloi tsa motlakase e fihlile ho 4.6% lefatšeng ka bophara ka 2020; likarolo tse phahameng ka ho fetisisa tsa mmaraka li fumaneha Norway (74.8%), Iceland (52.4%), Sweden (32.3%) le Netherlands (25%); ba eme ho 5.7% Chaena, 13.5% Jeremane, 11.3% Fora le [[United Kingdom]], 2.0% United States. Ka December 2020, likepe tsa lefats'e tsa likoloi tsa motlakase tsa 100% li fihlile likoloing tse limilione tse 8.6, ho kenyeletsoa 40.8% Chaena, 20.4% [[Uropa|Europe]] le 13.2% United States. Palo ea likoloi tsa motlakase tse rekisoang Europe e feta ea likoloi tsa diesel ka December 2021.
== Khopolo ==
Koloi ea motlakase ke koloi ea motlakase e tsamaisoang ke motlakase o le mong kapa ho feta. Koloi ea motlakase ha e le hantle e na le sistimi ea betri ea accumulator, e bapalang karolo ea tanka ea mafura, hammoho le motor(s) ea motlakase. Ha e le hantle, e fapane le koloi ea mocheso ka nako e telele ea ho tsosolosa ho feta ho tlatsa mafura, hammoho le boiketlo ba ho hlahisa, ho tsamaisa le ho aba motlakase, ha ho bapisoa le tlhahiso le ho ajoa ha litanka tsa lihlahisoa. Koloi ka kakaretso e na le e 'ngoe kapa tse ngata tsa motlakase tseo matla a tsona kaofela a ka tlohang ho 9 ho feta 750 kW, ho itšetlehile ka boholo ba koloi, tšebeliso le ts'ebetso e lakatsehang. Mohlala : 9 kW (12 hp) bakeng sa koloi e se nang laesense (e amohetsoeng quadricycle) Citroën Ami2; 33 kW (44 hp) bakeng sa Dacia Spring3; 60 kW (81 hp) bakeng sa salune e nyenyane ea batho ba bane (Renault Twingo Z.E.)4; 80 ho 100 kW (ho itšetlehile ka mohlala) bakeng sa Renault Zoe5 le 100 kW bakeng sa Peugeot e-2086; 150 kW bakeng sa ID ea Volkswagen.37; 377 kW (513 hp) bakeng sa Tesla Model 3 Performance Dual Motor AWD8; 493 ho 750 kW (670 ho 1,020 hp) bakeng sa Tesla Model S9. Hangata betri ea accumulator, ka linako tse ling ke sele ea mafura kapa mohloli o mong oa matla a motlakase, e fana ka motlakase ka matla. Libetri tsa accumulator li nchafatsoa ka thapo ho tsoa mohloling oa motlakase o kantle; ebang ke ka ho khutlisa matla ha u ntse u khanna ka lebaka la braking e nchafatsang, bakeng sa likoloi tse nyalisitsoeng tsa motlakase kapa tsa motlakase, enjene ebe e sebetsa e le jenereithara ea motlakase; kapa esita le ka e 'ngoe kapa e' ngoe, bakeng sa likoloi tsa plug-in hybrid.
Bokhoni ba betri ea likoloi tse tloaelehileng tsa motlakase ka kakaretso bo fapana pakeng tsa 15 le 100 kWh10 kapa esita le 113 kWh bakeng sa bokamoso ba Lucid Air e phatlalalitsoeng bakeng sa 2022 United States11. Bophahamo ba koloi ka kotloloho bo ipapisitse le matla a betri, mofuta oa tsela (e bataletseng, e fapaneng, ea litoropo, joalo-joalo), mokhoa oa ho khanna le lisebelisoa tse sebelisoang (haholo-holo ho futhumatsa kapa ho futhumatsa moea, le radio e nyane ea koloi, mabone a pele le li-wiper tse nang le tšebeliso e fokolang feela)12.
Litsenyehelo tsa libeteri, tse phahameng haholo ho feta tsa tanka ea mafura bakeng sa boipuso bo tšoanang, li emela karolo ea bohlokoa ea litšenyehelo tsa koloi. Ka lehlakoreng le leng, mokhoa oa ho tsamaisa motlakase oa koloi ea motlakase o bonolo haholo ho o haha le ho o boloka ho feta oa koloi e nang le mochine oa mocheso oa matla a tšoanang.
Kakaretso ea mofuta ona oa koloi e kenyelletsa nts'etsopele ea lisebelisoa tse kopaneng tsa ho nchafatsa kantle ho ntlo: liteishene tsa ho nchafatsa (kapa phapanyetsano ea libeteri tse se nang letho bakeng sa libeteri tse felletseng), tlhahiso e eketsehileng ea motlakase ho fana ka matla a ho khutlisa mafura a hona joale, nts'etsopele e kholo ea indasteri ea betri, etc. Indasteri ea likoloi, liindasteri le litšebeletso tse amanang le tsona li bitsetsoa phetohong e kholo.
Thepa e amanang le eona e tlameha ho fihlela litlhoko tsa polokeho bakeng sa lits'ebetso mme e ka kopanngoa le gridi e bohlale ea kamoso. Ho kopanngoa hona hoa hlokahala ho netefatsa boteng ba likoloi tsa motlakase hammoho le ho fokotsa litšenyehelo tsa matla le carbon footprint13 (sheba likarolo tsa #Liqholotso, #Merero e lebelletsoeng le ea nako e khuts'oane le # Tšebeliso ea lisebelisoa).
Koloi ea motlakase e ka ba karabelo e sebetsang ho fokotsa sebaka sa tikoloho ea lipalangoang ((sheba karolo ea "Environmental impact").
=== Lekholong la bo21 la lilemo ===
Mathoasong a lekholo la bo21 la lilemo, lihlooho li ile tsa boela tsa hlaha khatisong ea litaba tse phatlalatsang ho hlaha ha thekenoloji e haufi, tlas'a khatello ea ho eketseha ha theko ea oli le mathata a ntseng a eketseha a tikoloho45,46, le ka lebaka la tsoelo-pele ea theknoloji47.
Ka 2006, moetsi oa Venturi Automobiles o ile a lokolla Fétish, koloi ea pele ea lipapali tsa motlakase lefatšeng48 eo lebitso la eona e leng setsebi. Mehlala e meng esale e tsoela pele ka leloko lena joalo ka Volage (li-motor tse robeli tsa motlakase, tse peli ka lebili) le Amerika (mofuta oa pele oa crossover ea motlakase). Karolo ea tsoelopele bakeng sa likoloi tsena tsa tlhahiso e tsoa lenaneong la ho rekota lebelo leo, ka 2011, le entseng hore ho thehoe litekanyetso tse peli tsa lefats'e. International Automobile Federation e lumella karolelano ea 495 km/h49 le lebelo le holimo la 515 km/h50. Ka 2013, Venturi Automobiles e ile ea qala lenaneo le lecha la ho leka ho senya litlaleho tsena le ho hlahisa likarolo tse ncha tsa likoloi tsa eona.
Ho tloha ka 2007, Roger Schroer o ile a fumana lirekoto tsa lebelo la naha ka har'a likoloi tsa motlakase, tse fetang 487 km / h ho Venturi Buckeye Bullet mefuta ea 2.5 le 3 (e bitsoang "Venturi Toujours Contente"), 'me ka 2014 a qala tlhōlisano ea FIA Formula E on Spark SRT. 01E; e hlophisitsoeng ke FIA, e sebelisa litulo tsa Formula E tse nang le batho ba le bang bao theknoloji ea bona e fetohang selemo le selemo. Roborace, tlhōlisano e ncha ea likoloi tsa motlakase, lekhetlong lena e se na bakhanni hape e hlophisitsoeng ke FIA, e hlahile nakong ea peiso ea pele e hlophisitsoeng Spain ka potoloho ea Monteblanco ka 200951.
Khampani ea California ea Tesla Motors e hlahisitse koloi e nyenyane ea lipapali tsa motlakase ho tloha 2008 ho ea ho 2012, Tesla Roadster, eo matla a eona a tsoang ho betri ea lithium feela. Ka 0-100 km/h ka nako e ka tlase ho metsotsoana e mene le lebelo le holimo la 212 km/h, e qothisana lehlokoa le likoloi habonolo ka makhetlo a mararo ha e ntse e fana ka 340 km ea autonomy, bakeng sa ho tjhaja ka lihora tse 'maloa53. Ka 2009, feme e ile ea hlahisa sedan ea lelapa e mabothobotho, Model S, e fanang ka mefuta e fapaneng ea ho fihla ho 480 km54, ho nchafatsa kapele ka metsotso e 45 le ho nchafatsa ka lihora tse nne, 0-100 km/h ka metsotsoana e 5, 6. le lebelo le phahameng la 193 km/h. O ka fumana mona [https://web.archive.org/web/20221011185245/https://castednews.com/top-10-voiture-electrique/ top 10 des voitures électrique]. Tesla e rekisitse likoloi tsa motlakase tsa 22,477 ho 2013, e hlahisitse likoloi tsa 51,095 ka 2015 le 83,922 ka 2016. Tesla e thehile ntlo-khōlō ea eona ea Europe Amsterdam 'me e sebetsa litsi tsa tšebeletso ho pholletsa le Europe. Ka 2016, e ile ea bula setsi sa eona sa ho etsa betri Nevada, Gigafactory 1, ka ts'ebelisano le Panasonic56. Ka 2017, Tesla o ile a tsebisa Model 3.
sxzt6v82xrmxxlc4tjrfqrfhu8rs8l3
39259
39258
2026-06-12T07:30:32Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to another wiki page
39259
wikitext
text/x-wiki
'''Koloi ea motlakase''' ke koloi e khannoang ke enjene e le 'ngoe kapa ho feta tsa motlakase, hangata e tsamaisoa ke betri ea accumulator kapa sele ea mafura a hydrogen. Har'a mehlala ea e 'ngoe le e' ngoe ea likarolo tsena, re ka qotsa Tesla Model 3 le Renault Zoe e nang le libeteri le Toyota Mirai e nang le sele ea mafura. Kabelo ea 'maraka oa likoloi tsa motlakase e fihlile ho 4.6% lefatšeng ka bophara ka 2020; likarolo tse phahameng ka ho fetisisa tsa mmaraka li fumaneha Norway (74.8%), Iceland (52.4%), Sweden (32.3%) le Netherlands (25%); ba eme ho 5.7% Chaena, 13.5% Jeremane, 11.3% Fora le [[United Kingdom]], 2.0% United States. Ka December 2020, likepe tsa lefats'e tsa likoloi tsa motlakase tsa 100% li fihlile likoloing tse limilione tse 8.6, ho kenyeletsoa 40.8% Chaena, 20.4% [[Uropa|Europe]] le 13.2% [[United States]]. Palo ea likoloi tsa motlakase tse rekisoang Europe e feta ea likoloi tsa diesel ka December 2021.
== Khopolo ==
Koloi ea motlakase ke koloi ea motlakase e tsamaisoang ke motlakase o le mong kapa ho feta. Koloi ea motlakase ha e le hantle e na le sistimi ea betri ea accumulator, e bapalang karolo ea tanka ea mafura, hammoho le motor(s) ea motlakase. Ha e le hantle, e fapane le koloi ea mocheso ka nako e telele ea ho tsosolosa ho feta ho tlatsa mafura, hammoho le boiketlo ba ho hlahisa, ho tsamaisa le ho aba motlakase, ha ho bapisoa le tlhahiso le ho ajoa ha litanka tsa lihlahisoa. Koloi ka kakaretso e na le e 'ngoe kapa tse ngata tsa motlakase tseo matla a tsona kaofela a ka tlohang ho 9 ho feta 750 kW, ho itšetlehile ka boholo ba koloi, tšebeliso le ts'ebetso e lakatsehang. Mohlala : 9 kW (12 hp) bakeng sa koloi e se nang laesense (e amohetsoeng quadricycle) Citroën Ami2; 33 kW (44 hp) bakeng sa Dacia Spring3; 60 kW (81 hp) bakeng sa salune e nyenyane ea batho ba bane (Renault Twingo Z.E.)4; 80 ho 100 kW (ho itšetlehile ka mohlala) bakeng sa Renault Zoe5 le 100 kW bakeng sa Peugeot e-2086; 150 kW bakeng sa ID ea Volkswagen.37; 377 kW (513 hp) bakeng sa Tesla Model 3 Performance Dual Motor AWD8; 493 ho 750 kW (670 ho 1,020 hp) bakeng sa Tesla Model S9. Hangata betri ea accumulator, ka linako tse ling ke sele ea mafura kapa mohloli o mong oa matla a motlakase, e fana ka motlakase ka matla. Libetri tsa accumulator li nchafatsoa ka thapo ho tsoa mohloling oa motlakase o kantle; ebang ke ka ho khutlisa matla ha u ntse u khanna ka lebaka la braking e nchafatsang, bakeng sa likoloi tse nyalisitsoeng tsa motlakase kapa tsa motlakase, enjene ebe e sebetsa e le jenereithara ea motlakase; kapa esita le ka e 'ngoe kapa e' ngoe, bakeng sa likoloi tsa plug-in hybrid.
Bokhoni ba betri ea likoloi tse tloaelehileng tsa motlakase ka kakaretso bo fapana pakeng tsa 15 le 100 kWh10 kapa esita le 113 kWh bakeng sa bokamoso ba Lucid Air e phatlalalitsoeng bakeng sa 2022 United States11. Bophahamo ba koloi ka kotloloho bo ipapisitse le matla a betri, mofuta oa tsela (e bataletseng, e fapaneng, ea litoropo, joalo-joalo), mokhoa oa ho khanna le lisebelisoa tse sebelisoang (haholo-holo ho futhumatsa kapa ho futhumatsa moea, le radio e nyane ea koloi, mabone a pele le li-wiper tse nang le tšebeliso e fokolang feela)12.
Litsenyehelo tsa libeteri, tse phahameng haholo ho feta tsa tanka ea mafura bakeng sa boipuso bo tšoanang, li emela karolo ea bohlokoa ea litšenyehelo tsa koloi. Ka lehlakoreng le leng, mokhoa oa ho tsamaisa motlakase oa koloi ea motlakase o bonolo haholo ho o haha le ho o boloka ho feta oa koloi e nang le mochine oa mocheso oa matla a tšoanang.
Kakaretso ea mofuta ona oa koloi e kenyelletsa nts'etsopele ea lisebelisoa tse kopaneng tsa ho nchafatsa kantle ho ntlo: liteishene tsa ho nchafatsa (kapa phapanyetsano ea libeteri tse se nang letho bakeng sa libeteri tse felletseng), tlhahiso e eketsehileng ea motlakase ho fana ka matla a ho khutlisa mafura a hona joale, nts'etsopele e kholo ea indasteri ea betri, etc. Indasteri ea likoloi, liindasteri le litšebeletso tse amanang le tsona li bitsetsoa phetohong e kholo.
Thepa e amanang le eona e tlameha ho fihlela litlhoko tsa polokeho bakeng sa lits'ebetso mme e ka kopanngoa le gridi e bohlale ea kamoso. Ho kopanngoa hona hoa hlokahala ho netefatsa boteng ba likoloi tsa motlakase hammoho le ho fokotsa litšenyehelo tsa matla le carbon footprint13 (sheba likarolo tsa #Liqholotso, #Merero e lebelletsoeng le ea nako e khuts'oane le # Tšebeliso ea lisebelisoa).
Koloi ea motlakase e ka ba karabelo e sebetsang ho fokotsa sebaka sa tikoloho ea lipalangoang ((sheba karolo ea "Environmental impact").
=== Lekholong la bo21 la lilemo ===
Mathoasong a lekholo la bo21 la lilemo, lihlooho li ile tsa boela tsa hlaha khatisong ea litaba tse phatlalatsang ho hlaha ha thekenoloji e haufi, tlas'a khatello ea ho eketseha ha theko ea oli le mathata a ntseng a eketseha a tikoloho45,46, le ka lebaka la tsoelo-pele ea theknoloji47.
Ka 2006, moetsi oa Venturi Automobiles o ile a lokolla Fétish, koloi ea pele ea lipapali tsa motlakase lefatšeng48 eo lebitso la eona e leng setsebi. Mehlala e meng esale e tsoela pele ka leloko lena joalo ka Volage (li-motor tse robeli tsa motlakase, tse peli ka lebili) le Amerika (mofuta oa pele oa crossover ea motlakase). Karolo ea tsoelopele bakeng sa likoloi tsena tsa tlhahiso e tsoa lenaneong la ho rekota lebelo leo, ka 2011, le entseng hore ho thehoe litekanyetso tse peli tsa lefats'e. International Automobile Federation e lumella karolelano ea 495 km/h49 le lebelo le holimo la 515 km/h50. Ka 2013, Venturi Automobiles e ile ea qala lenaneo le lecha la ho leka ho senya litlaleho tsena le ho hlahisa likarolo tse ncha tsa likoloi tsa eona.
Ho tloha ka 2007, Roger Schroer o ile a fumana lirekoto tsa lebelo la naha ka har'a likoloi tsa motlakase, tse fetang 487 km / h ho Venturi Buckeye Bullet mefuta ea 2.5 le 3 (e bitsoang "Venturi Toujours Contente"), 'me ka 2014 a qala tlhōlisano ea FIA Formula E on Spark SRT. 01E; e hlophisitsoeng ke FIA, e sebelisa litulo tsa Formula E tse nang le batho ba le bang bao theknoloji ea bona e fetohang selemo le selemo. Roborace, tlhōlisano e ncha ea likoloi tsa motlakase, lekhetlong lena e se na bakhanni hape e hlophisitsoeng ke FIA, e hlahile nakong ea peiso ea pele e hlophisitsoeng Spain ka potoloho ea Monteblanco ka 200951.
Khampani ea California ea Tesla Motors e hlahisitse koloi e nyenyane ea lipapali tsa motlakase ho tloha 2008 ho ea ho 2012, Tesla Roadster, eo matla a eona a tsoang ho betri ea lithium feela. Ka 0-100 km/h ka nako e ka tlase ho metsotsoana e mene le lebelo le holimo la 212 km/h, e qothisana lehlokoa le likoloi habonolo ka makhetlo a mararo ha e ntse e fana ka 340 km ea autonomy, bakeng sa ho tjhaja ka lihora tse 'maloa53. Ka 2009, feme e ile ea hlahisa sedan ea lelapa e mabothobotho, Model S, e fanang ka mefuta e fapaneng ea ho fihla ho 480 km54, ho nchafatsa kapele ka metsotso e 45 le ho nchafatsa ka lihora tse nne, 0-100 km/h ka metsotsoana e 5, 6. le lebelo le phahameng la 193 km/h. O ka fumana mona [https://web.archive.org/web/20221011185245/https://castednews.com/top-10-voiture-electrique/ top 10 des voitures électrique]. Tesla e rekisitse likoloi tsa motlakase tsa 22,477 ho 2013, e hlahisitse likoloi tsa 51,095 ka 2015 le 83,922 ka 2016. Tesla e thehile ntlo-khōlō ea eona ea Europe Amsterdam 'me e sebetsa litsi tsa tšebeletso ho pholletsa le Europe. Ka 2016, e ile ea bula setsi sa eona sa ho etsa betri Nevada, Gigafactory 1, ka ts'ebelisano le Panasonic56. Ka 2017, Tesla o ile a tsebisa Model 3.
qp82qczfsk882qamu9lt1o63767vaak
Shebeshxt
0
8965
39308
34161
2026-06-12T08:01:25Z
LeighSeeker
12957
Linked to a source.
39308
wikitext
text/x-wiki
[[File:Shebeshxt in a Club.jpg|thumb|Shebeshxt o sethaleng]]
'''Lehlogonolo Katlego Chauke,''' ke sebini sammino wa se hlahang [[Afrika Borwa]]. O tsebahala ka lebitso la hae e leng <nowiki>''Shebeshxt''</nowiki>. O hlahile le ho holela motseng wa [[Lebowakgomo]], [[Limpopo|Limpo]]<ref>[https://www.limpopo.gov.za/ Limpopo Provincial Government – LPG]</ref>[[Limpopo|po]].
O ile a tsebahala pele ho pina ya hae e ikgethang "Ke Di Shxt Malume" kamora hore e be tlale marangrang sethaleng sa ho arolelana divideo sa TikTok mme a fumana maikutlo a matle ho tswa ho batho ba kang Focally.<ref>https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapper-shebeshxts-transformation-after-his-daughters-tragic-death-touches-fans-20241008</ref>
O entse tumellano e kgolo le khamphani e tsebahalang ya [[Italy]] Lamborghini wines ke Lamborghani, nakwana kamora hore a hlahe ho ''Podcast le Chill le MacG'' mme a etsa nalane ka ho ba moeti wa pele ya kileng a ebs le babohi ba milione ka matsatsi a mabedi, mme a etsa se rekoto ke hona. One a e soka a eba lehae la ho rekota, kapa hona ho hlahella thelebesheneng le hona seyalemoyeng.
== Tsa Mmino ==
* ''Topless Shxta's Journey Vol 1'' (2022)
* ''Topless Shxta's Journey, Vol 2'' (2023)
* ''My Music My Story'' (2024)
== Dikgohlano ==
<nowiki>''Ditaba tsa molao''</nowiki>
Ka April 2023, Shebeshixt o ile a tshwarw mme a ahlolelwa ho hlola tjhankaneng, ka la 9 May 2023 a hlaha lekhotleng la 'Maseterata oa Lebowakgomo ka melato e 'meli ea tlhaselo (ho ntša sethunya ka mor'a hore a thunye ka lithunya tse 'nè moeeng ntlong ea lelapa motseng oa Ga-Mamaola), ho leka ho bolaea, le tshenyo e mpe ea thepa.<ref>https://sundayworld.co.za/celebrity-news/irate-shebeshxt-pulls-off-another-gun-firing-stunt-on-stage-at-a-pub/</ref> Beile ea rapper e ile ea haneloa ka mor'a hore 'muelli oa Lekhotla la Naha la Bochochisi Limpopo a bue ka hore nyeoe e chechisitsoe morao ho bokella lintlha tse ling,[8] Chauke o ile a lula litlamong likhoeli tse' nè ho fihlela a lokolloa ka August 2023. Ho lokolloa ha liqoso tsa lithunya ho ile ha hlakoloa hamorao ka Mphalane 2023.
Ka Tshitwe 2023, Shebeshxt o ile a tobana le nako ea chankaneng naheng enngwe, o ile a qosoa ka ho tlola konteraka ea ts'ebetso ka la 2 Tšitoe 2023 naheng ea boahelani ea Botswana.
== Mehlodi ==
[[Category:Mmino]]
fwyxtlz7uqmz7zilj9ej3bj454s349v
39312
39308
2026-06-12T08:03:32Z
LeighSeeker
12957
Linked to a source.
39312
wikitext
text/x-wiki
[[File:Shebeshxt in a Club.jpg|thumb|Shebeshxt o sethaleng]]
'''Lehlogonolo Katlego Chauke,''' ke sebini sammino wa se hlahang [[Afrika Borwa]]. O tsebahala ka lebitso la hae e leng <nowiki>''Shebeshxt''</nowiki>. O hlahile le ho holela motseng wa [[Lebowakgomo]], [[Limpopo|Limpo]]<ref>[https://www.limpopo.gov.za/ Limpopo Provincial Government – LPG]</ref>[[Limpopo|po]].
O ile a tsebahala pele ho pina ya hae e ikgethang "Ke Di Shxt Malume" kamora hore e be tlale marangrang sethaleng sa ho arolelana divideo sa TikTok mme a fumana maikutlo a matle ho tswa ho batho ba kang Focally.<ref>https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapper-shebeshxts-transformation-after-his-daughters-tragic-death-touches-fans-20241008</ref>
O entse tumellano e kgolo le khamphani e tsebahalang ya [[Italy]] Lamborghini wines ke Lamborghani, nakwana kamora hore a hlahe ho ''Podcast le Chill le MacG''<ref>[[:en:MacG|MacG - Wikipedia]]</ref> mme a etsa nalane ka ho ba moeti wa pele ya kileng a ebs le babohi ba milione ka matsatsi a mabedi, mme a etsa se rekoto ke hona. One a e soka a eba lehae la ho rekota, kapa hona ho hlahella thelebesheneng le hona seyalemoyeng.
== Tsa Mmino ==
* ''Topless Shxta's Journey Vol 1'' (2022)
* ''Topless Shxta's Journey, Vol 2'' (2023)
* ''My Music My Story'' (2024)
== Dikgohlano ==
<nowiki>''Ditaba tsa molao''</nowiki>
Ka April 2023, Shebeshixt o ile a tshwarw mme a ahlolelwa ho hlola tjhankaneng, ka la 9 May 2023 a hlaha lekhotleng la 'Maseterata oa Lebowakgomo ka melato e 'meli ea tlhaselo (ho ntša sethunya ka mor'a hore a thunye ka lithunya tse 'nè moeeng ntlong ea lelapa motseng oa Ga-Mamaola), ho leka ho bolaea, le tshenyo e mpe ea thepa.<ref>https://sundayworld.co.za/celebrity-news/irate-shebeshxt-pulls-off-another-gun-firing-stunt-on-stage-at-a-pub/</ref> Beile ea rapper e ile ea haneloa ka mor'a hore 'muelli oa Lekhotla la Naha la Bochochisi Limpopo a bue ka hore nyeoe e chechisitsoe morao ho bokella lintlha tse ling,[8] Chauke o ile a lula litlamong likhoeli tse' nè ho fihlela a lokolloa ka August 2023. Ho lokolloa ha liqoso tsa lithunya ho ile ha hlakoloa hamorao ka Mphalane 2023.
Ka Tshitwe 2023, Shebeshxt o ile a tobana le nako ea chankaneng naheng enngwe, o ile a qosoa ka ho tlola konteraka ea ts'ebetso ka la 2 Tšitoe 2023 naheng ea boahelani ea Botswana.
== Mehlodi ==
[[Category:Mmino]]
559dwqj733m379eijr4bne1acbmixes
39315
39312
2026-06-12T08:07:20Z
LeighSeeker
12957
Linked to a source.
39315
wikitext
text/x-wiki
[[File:Shebeshxt in a Club.jpg|thumb|Shebeshxt o sethaleng]]
'''Lehlogonolo Katlego Chauke,''' ke sebini sammino wa se hlahang [[Afrika Borwa]]. O tsebahala ka lebitso la hae e leng <nowiki>''Shebeshxt''</nowiki>. O hlahile le ho holela motseng wa [[Lebowakgomo]], [[Limpopo|Limpo]]<ref>[https://www.limpopo.gov.za/ Limpopo Provincial Government – LPG]</ref>[[Limpopo|po]].
O ile a tsebahala pele ho pina ya hae e ikgethang "Ke Di Shxt Malume" kamora hore e be tlale marangrang sethaleng sa ho arolelana divideo sa TikTok mme a fumana maikutlo a matle ho tswa ho batho ba kang Focally.<ref>https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapper-shebeshxts-transformation-after-his-daughters-tragic-death-touches-fans-20241008</ref>
O entse tumellano e kgolo le khamphani e tsebahalang ya [[Italy]] Lamborghini wines<ref>[https://winebylamborghini.com/ Wine by Lamborghini]</ref> ke Lamborghani, nakwana kamora hore a hlahe ho ''Podcast le Chill le MacG''<ref>[[:en:MacG|MacG - Wikipedia]]</ref> mme a etsa nalane ka ho ba moeti wa pele ya kileng a ebs le babohi ba milione ka matsatsi a mabedi, mme a etsa se rekoto ke hona. One a e soka a eba lehae la ho rekota, kapa hona ho hlahella thelebesheneng le hona seyalemoyeng.
== Tsa Mmino ==
* ''Topless Shxta's Journey Vol 1'' (2022)
* ''Topless Shxta's Journey, Vol 2'' (2023)
* ''My Music My Story'' (2024)
== Dikgohlano ==
<nowiki>''Ditaba tsa molao''</nowiki>
Ka April 2023, Shebeshixt o ile a tshwarw mme a ahlolelwa ho hlola tjhankaneng, ka la 9 May 2023 a hlaha lekhotleng la 'Maseterata oa Lebowakgomo ka melato e 'meli ea tlhaselo (ho ntša sethunya ka mor'a hore a thunye ka lithunya tse 'nè moeeng ntlong ea lelapa motseng oa Ga-Mamaola), ho leka ho bolaea, le tshenyo e mpe ea thepa.<ref>https://sundayworld.co.za/celebrity-news/irate-shebeshxt-pulls-off-another-gun-firing-stunt-on-stage-at-a-pub/</ref> Beile ea rapper e ile ea haneloa ka mor'a hore 'muelli oa Lekhotla la Naha la Bochochisi Limpopo a bue ka hore nyeoe e chechisitsoe morao ho bokella lintlha tse ling,[8] Chauke o ile a lula litlamong likhoeli tse' nè ho fihlela a lokolloa ka August 2023. Ho lokolloa ha liqoso tsa lithunya ho ile ha hlakoloa hamorao ka Mphalane 2023.
Ka Tshitwe 2023, Shebeshxt o ile a tobana le nako ea chankaneng naheng enngwe, o ile a qosoa ka ho tlola konteraka ea ts'ebetso ka la 2 Tšitoe 2023 naheng ea boahelani ea Botswana.
== Mehlodi ==
[[Category:Mmino]]
c6ec9le1rorkw5oss60nnk5ys5rgc8r
39318
39315
2026-06-12T08:10:13Z
LeighSeeker
12957
added a reference.
39318
wikitext
text/x-wiki
[[File:Shebeshxt in a Club.jpg|thumb|Shebeshxt o sethaleng]]
'''Lehlogonolo Katlego Chauke,''' ke sebini sammino wa se hlahang [[Afrika Borwa]]. O tsebahala ka lebitso la hae e leng <nowiki>''Shebeshxt''</nowiki>. O hlahile le ho holela motseng wa [[Lebowakgomo]], [[Limpopo|Limpo]]<ref>[https://www.limpopo.gov.za/ Limpopo Provincial Government – LPG]</ref>[[Limpopo|po]].
O ile a tsebahala pele ho pina ya hae e ikgethang "Ke Di Shxt Malume" kamora hore e be tlale marangrang sethaleng sa ho arolelana divideo sa TikTok mme a fumana maikutlo a matle ho tswa ho batho ba kang Focally.<ref>https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapper-shebeshxts-transformation-after-his-daughters-tragic-death-touches-fans-20241008</ref>
O entse tumellano e kgolo le khamphani e tsebahalang ya [[Italy]] Lamborghini wines<ref>[https://winebylamborghini.com/ Wine by Lamborghini]</ref> ke Lamborghani, nakwana kamora hore a hlahe ho ''Podcast le Chill le MacG''<ref>[[:en:MacG|MacG - Wikipedia]]</ref> mme a etsa nalane ka ho ba moeti wa pele ya kileng a ebs le babohi ba milione ka matsatsi a mabedi, mme a etsa se rekoto ke hona. One a e soka a eba lehae la ho rekota, kapa hona ho hlahella thelebesheneng le hona seyalemoyeng.
== Tsa Mmino ==
* ''Topless Shxta's Journey Vol 1'' (2022)
* ''Topless Shxta's Journey, Vol 2'' (2023)
* ''My Music My Story'' (2024)
== Dikgohlano ==
<nowiki>''Ditaba tsa molao''</nowiki>
Ka April 2023, Shebeshixt o ile a tshwarw mme a ahlolelwa ho hlola tjhankaneng, ka la 9 May 2023 a hlaha lekhotleng la 'Maseterata oa Lebowakgomo<ref>[[:en:Lebowakgomo|Lebowakgomo - Wikipedia]]</ref> ka melato e 'meli ea tlhaselo (ho ntša sethunya ka mor'a hore a thunye ka lithunya tse 'nè moeeng ntlong ea lelapa motseng oa Ga-Mamaola), ho leka ho bolaea, le tshenyo e mpe ea thepa.<ref>https://sundayworld.co.za/celebrity-news/irate-shebeshxt-pulls-off-another-gun-firing-stunt-on-stage-at-a-pub/</ref> Beile ea rapper e ile ea haneloa ka mor'a hore 'muelli oa Lekhotla la Naha la Bochochisi Limpopo a bue ka hore nyeoe e chechisitsoe morao ho bokella lintlha tse ling,[8] Chauke o ile a lula litlamong likhoeli tse' nè ho fihlela a lokolloa ka August 2023. Ho lokolloa ha liqoso tsa lithunya ho ile ha hlakoloa hamorao ka Mphalane 2023.
Ka Tshitwe 2023, Shebeshxt o ile a tobana le nako ea chankaneng naheng enngwe, o ile a qosoa ka ho tlola konteraka ea ts'ebetso ka la 2 Tšitoe 2023 naheng ea boahelani ea Botswana.
== Mehlodi ==
[[Category:Mmino]]
a9r5rsgtdjdxkguiu7yjd6yixare95y
Lobolo
0
9079
39252
33387
2026-06-12T07:26:25Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to another wiki page
39252
wikitext
text/x-wiki
[[File:Traditional Giving of List for Bride Price by the Umunna 02.jpg|thumb]]
'''Lobolo''' kapa '''lobola''' ka [[Sezulu|MaZulu]], Xhosa, [[Seswati|Seswazi]], Silozi, Shona le [[Leboya Bophirimela (Afrika Borwa)|leboya]] le borwa ba Ndebele ('''''mahadi''''' ka [[Sesotho]], '''''mahari''''' ka Seswahili, '''''Magadi''''' ka [[Sesotho sa Leboa|Sepedi]] le [[Setswana]], '''''li-lovola''''' ka [[Setsonga|Xitsonga]], le '''''mamalo''''' ka [[Sevenda|Tshivenda]]), ka dinako tse ding e bitswang "lotla la monyaduwa"<ref name="Herbst and Du Plessis">{{Cite journal|pages=1–15}}</ref><ref name="Matthews">{{Cite journal|pages=1–24}}</ref><ref>[[Signe Arnfred]], ''Sexuality & Gender Politics in Mozambique: Rethinking Gender in Africa''</ref> kapa "'''theko ya monyaduwa"''', ke thepa ua diphoofolo tse ruuwang lapeng kapa mofuta wa yona, eo monna ya ka bang teng, kapa hlooho ya lelapa la hae, a ikemisetsang ho e fa hlooho ya lelapa la mosali ya ka bang ho lona ka lebaka la ho dumella monna ho nyala moradi wa bona le ho ba fa lelapa la monyaduwa bakeng sa ho mo hodisa.<ref name="Herbst and Du Plessis" />
4l7x2coix7hmpo9umcqd34srene3dn0
Motoho
0
9102
39316
31028
2026-06-12T08:08:12Z
Dymotee
12955
referencing
39316
wikitext
text/x-wiki
'''Motoho''' <ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>ke hlama o entsweng ka poone e sitsweng e tsejwang e le phoofo ya poone. Ke dijo tsa hoseng tse tlwaelehileng malapeng a merabe ya Amaxhosa le Amazulu. O jewa ka tswekere le lebese. Ba bang ba ka nna ba kgetha asene e tshweu/e sootho le tswekere kapa botoro/botoro ya matokomane le tswekere jwalo-jwalo. Ka dinako tse ding poone e sistweng e etswa tomoso hore e be le tatso e bodila.
0r34ynykoptwf536hxprppf3maoezaj
Malamohodu
0
9103
39300
30288
2026-06-12T07:52:00Z
Dymotee
12955
link to other page
39300
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mala_Mogodu02.jpg|thumb|Prepared Mala Mogodu]]
'''[https://www.unesco.org/en Malamohodu]''' ke dijo tsa [[Borwa ba Afrika|Afrika Borwa]] . Malamohodu ke motswako wa mohodu le mala. A ka jewa e le dijelllo ka papa kapa ledombolo. Mala (ka Setswana/Sotho) ke dikahare tsa diphoofolo tse jwaloka kgomo kapa nku.
== Sheba hape ==
== Mehlodi ==
0crz883ee2abxyr837hp0vppsyx8w5j
39304
39300
2026-06-12T07:53:38Z
NDG
12119
Reverted edit by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:Sowiza|Sowiza]]
30288
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mala_Mogodu02.jpg|thumb|Prepared Mala Mogodu]]
'''Malamohodu''' ke dijo tsa [[Borwa ba Afrika|Afrika Borwa]] . Malamohodu ke motswako wa mohodu le mala. A ka jewa e le dijelllo ka papa kapa ledombolo. Mala (ka Setswana/Sotho) ke dikahare tsa diphoofolo tse jwaloka kgomo kapa nku.
== Sheba hape ==
== Mehlodi ==
4r2szwqyuah0p8tzt5jgbrd838c3qo7
39306
39304
2026-06-12T08:00:12Z
Dymotee
12955
reference
39306
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mala_Mogodu02.jpg|thumb|Prepared Mala Mogodu]]
'''Malamohodu''' <ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>ke dijo tsa [[Borwa ba Afrika|Afrika Borwa]] . Malamohodu ke motswako wa mohodu le mala. A ka jewa e le dijelllo ka papa kapa ledombolo. Mala (ka Setswana/Sotho) ke dikahare tsa diphoofolo tse jwaloka kgomo kapa nku.
== Sheba hape ==
== Mehlodi ==
kjfyyu0gw1wakb3ckevokmrlc687w3x
Moqombothi
0
9207
39338
30564
2026-06-12T08:29:59Z
Dymotee
12955
improve content
39338
wikitext
text/x-wiki
'''Bol'''''Italic text'''''d text'''[[File:Traditional brewed beer.jpg|thumb|Moqombothi jwala ba Sesotho]]
== '''''Moqombothi''''' ke jwala ba Sesotho boo re bo etsang ha re na le mesebetsi ya setso<ref>https://www.snl24.com/dailysun/news/amadlozi-are-thirsty-20210118</ref> ==
=== Dintho tse latelang ke tseo re di sebedisang ha re etsa moqombothi ===
=== 1.Phoofo ya papa ===
=== 2.momela ===
=== 3.Ha re se re na le tsona re qala ka ho besa mollo,e be re beya pitsa ya metsi mollong ===
=== 4.Ha metsi a bela re kopanya phoofo le metsi ebe re faya pitsa ebe re ntse re fuduwa ho ===
=== fihlella pitsa e tjwatla .ha e se e tywatlile re e beella ka thoko hore e fole e be ra homela ka ===
=== mmela monati re kwahele ho fihlella bo bela ebe re ya tlhotlha ,jwale he ebe reya phpmola re inwella ha [[Montehermoso|monate]] ===
[[Category:setso]]
4rm8s9c3qsydm4f2h5zljqwbu2y2izu
39340
39338
2026-06-12T08:30:44Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last version by Manonza: test edits, please use the sandbox
30564
wikitext
text/x-wiki
'''Bol'''''Italic text'''''d text'''[[File:Traditional brewed beer.jpg|thumb|Moqombothi jwala ba Sesotho]]
'''Moqombothi''' ke jwala ba Sesotho boo re bo etsang ha re na le mesebetsi ya setso<ref>https://www.snl24.com/dailysun/news/amadlozi-are-thirsty-20210118</ref>
Dintho tse latelang ke tseo re di sebedisang ha re etsa moqombothi
1.Phoofo ya papa
2.momela
3.Ha re se re na le tsona re qala ka ho besa mollo,e be re beya pitsa ya metsi mollong
4.Ha metsi a bela re kopanya phoofo le metsi ebe re faya pitsa ebe re ntse re fuduwa ho
fihlella pitsa e tjwatla .ha e se e tywatlile re e beella ka thoko hore e fole e be ra homela ka
mmela monati re kwahele ho fihlella bo bela ebe re ya tlhotlha ,jwale he ebe reya phpmola re inwella ha [[Montehermoso|monate]]
[[Category:setso]]
8ptzt9wl3rtwtoafnh0i8noom6012jn
Selemo sa Basotho
0
9244
39287
35584
2026-06-12T07:47:29Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to external page
39287
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag of Lesotho.svg|thumb|Folakga ya naha ya Lesotho.]]
'''Selemo sa Basotho''' se ketekwa ka mora matsatsi a ho qetela a Mariha, sena ke ho fana ka tsela ya ho qala bophelo bo botjha ka mora nako e ommeng ya [[Mariha]]. Selemo sa Basotho se qala ka kgwedi ya Phato ka ha kgwedi ena e le e nang le moya o mongata mme moya ona o nkwa o hlwekisa naha ebe pula e tlang ka sehla sa Selemo e hlasimolla lefatshe.<ref>https://renoka.org/stories/selemo-sa-basotho-reflecting-from-the-foreberears/</ref> [[Basotho]] ha ba qale selemo ka tsela e tlwaelehileng ya hore selemo se qala ka kgwedi ya Pherekgong ho isa ho ya Tshitwe empa ho ena le hoo, ba itshetleha ka boemo ba kwedi, pontsho ya tlhaho ya ho potoloha ha nako ya selemo - [[ha kgwedi e toloka]].
'''[[Selemo sa Basotho]]''' se na le dikgwedi tse leshome le metso e mmedi. Dikgwedi tsena di arotswe ka dihla tse nne mme sehla ka seng se boptjwa ka dikgwedi tse tharo<ref>Dikgwedi tsa Selemo ka Sesotho: https://schoolnotes.co.za/dikgwedi-tsa-selemo-ka-sesotho/</ref>. Mabitso a dikgwedi tsa [[:en:Sotho_people|Basotho]] a hlalosa diketsahalo tsa tlhaho, tikoloho, mekgwa, meetlo le mesebetsi ya Basotho.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151534/https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |dead-url=yes }}</ref>
== Dihla tsa selemo sa Basotho ==
'''Dihla tsa selemo''' di arotswe ka mokgwa ona:
=== Selemo ===
[[File:Preparing to plant potatoes - geograph.org.uk - 1192864.jpg|thumb|Phetholo ya mobu bakeng sa ho lema.]]
Phato/Lwetse/Mphalane
'''Sehla sa pele''' sa Basotho ke Selemo. Ke sehleng sena moo ho qalwang ho phetholwa mobu sebakeng sa ho lema. Hape ha selemo se qala le [[dingaka tsa setso]] di ntjhafatsa ditlhaka tse kentsweng ho tiisa metse ya batho, di etsa [[dithakgisa]] ka meriana e qetang ho hlomela botjha. '''Mekete ya bohlokwa''' e ketekwang sehleng sena e kenyelleditse mekete ya 'Lewa le Matlhatlo'. Mokete wa Lewa ke wa ho leboha badimo sebakeng sa bophelo ka mora tse ntle kapa tse bohloko tseo motho a fetileng ho tsona. [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|Mokete]] wa Matlhatlo ke mokete wa kamora [[kotulo]], ho lebohela tjhai. Mokete o mong o bitswa 'Mokete wa ho ntsha mehoma'.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151534/https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |dead-url=yes }}</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
=== Lehlabula ===
[[File:Purple rain on roof.jpg|thumb|Nako ya pula.]]
Pudungwana/Tshitwe/Pherekgong
'''Sehla sa bobedi''' ke [[Lehlabula]]. Ke sehleng sena moo ho hlaolwang [[masimo]] le ho behela masea puleng hore a se tshabe [[pula]]. Nakong ya Lehlabula ho na le mefuta ya dinaledi e iponahatsang, jwalo ka Tosa le Sefalabohoho.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
=== Lehwetla ===
[[File:Fruits and Veggies (3394926049).jpg|thumb|Ditholwana nakong ya kgora.]]
Hlakola/Hlakubele/Mmesa
'''Lehwetla''' ke sehla sa boraro. Ke sehla sa kgora le nala, ho jewa [[ditholwana le meroho]]. Ka sehla sena Basotho ba etsa mosebetsi wa ho leboha [[Badimo]]. Ka matjeke letsatsing la mokete, ba leloko ba ya mabitleng ho ya etsa [[thapelo]] kapa ho bua le '''Badimo''' ba bona.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
=== Mariha ===
[[File:Mokorotlo.jpg|thumb|Katiba ya Basotho (Modihanyewe).]]
Motsheanong/Phuptjane/Phupu
'''Sehla sa ho qetela''' sa selemo sa Basotho ke '''[[Mariha]]'''. Nako ya Mariha ke nako e ntle sebakeng sa ho bolotsa ka ha tjhai jwale ya bonahala. Ka nako ya Mariha mosebetsi o moholo ke wa ho [[loha]] mme re ka qolla mefuta ya jwang e kang '''Qokwa''', '''Loli''', '''Moseme''' le '''Molula''' bakeng sa ho loha. [[Moetlo]] o moholo o etswang nakong ya Mariha ke moo balekane ba ileng ba hlokahallwa ba rolang [[thapo]] kapa ho suwa dikobo tsa bafu ba hlokahetseng ngwahola.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
[[Category: Selemo sa Basotho]]
[[Category: Setso sa Basotho]]
[[Category: Basotho Culture]]
dnwtn0jg2kvizgqvkdnjn1fzlq3gxvw
39294
39287
2026-06-12T07:49:17Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to an external page
39294
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag of Lesotho.svg|thumb|Folakga ya naha ya Lesotho.]]
'''Selemo sa Basotho''' se ketekwa ka mora matsatsi a ho qetela a Mariha, sena ke ho fana ka tsela ya ho qala bophelo bo botjha ka mora nako e ommeng ya [[Mariha]]. Selemo sa Basotho se qala ka kgwedi ya Phato ka ha kgwedi ena e le e nang le moya o mongata mme moya ona o nkwa o hlwekisa naha ebe pula e tlang ka sehla sa Selemo e hlasimolla lefatshe.<ref>https://renoka.org/stories/selemo-sa-basotho-reflecting-from-the-foreberears/</ref> [[Basotho]] ha ba qale selemo ka tsela e tlwaelehileng ya hore selemo se qala ka kgwedi ya Pherekgong ho isa ho ya Tshitwe empa ho ena le hoo, ba itshetleha ka boemo ba kwedi, pontsho ya tlhaho ya ho potoloha ha nako ya selemo - [[ha kgwedi e toloka]].
'''[[Selemo sa Basotho]]''' se na le dikgwedi tse leshome le metso e mmedi. Dikgwedi tsena di arotswe ka dihla tse nne mme sehla ka seng se boptjwa ka dikgwedi tse tharo<ref>Dikgwedi tsa Selemo ka Sesotho: https://schoolnotes.co.za/dikgwedi-tsa-selemo-ka-sesotho/</ref>. Mabitso a dikgwedi tsa [[:en:Sotho_people|Basotho]] a hlalosa diketsahalo tsa tlhaho, tikoloho, mekgwa, meetlo le mesebetsi ya Basotho.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151534/https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |dead-url=yes }}</ref>
== Dihla tsa selemo sa Basotho ==
'''Dihla tsa selemo''' di arotswe ka mokgwa ona:
=== [[Selemo sa Basotho|Selemo]] ===
[[File:Preparing to plant potatoes - geograph.org.uk - 1192864.jpg|thumb|Phetholo ya mobu bakeng sa ho lema.]]
Phato/Lwetse/Mphalane
'''Sehla sa pele''' sa Basotho ke Selemo. Ke sehleng sena moo ho qalwang ho phetholwa mobu sebakeng sa ho lema. Hape ha selemo se qala le [[dingaka tsa setso]] di ntjhafatsa ditlhaka tse kentsweng ho tiisa metse ya batho, di etsa [[dithakgisa]] ka meriana e qetang ho hlomela botjha. '''Mekete ya bohlokwa''' e ketekwang sehleng sena e kenyelleditse mekete ya 'Lewa le Matlhatlo'. Mokete wa Lewa ke wa ho leboha badimo sebakeng sa bophelo ka mora tse ntle kapa tse bohloko tseo motho a fetileng ho tsona. [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|Mokete]] wa Matlhatlo ke mokete wa kamora [[kotulo]], ho lebohela tjhai. Mokete o mong o bitswa 'Mokete wa ho ntsha mehoma'.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151534/https://informativenews.co.ls/2023/08/09/selemo-sa-basotho-main-celebrations/ |dead-url=yes }}</ref><ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
=== Lehlabula ===
[[File:Purple rain on roof.jpg|thumb|Nako ya pula.]]
Pudungwana/Tshitwe/Pherekgong
'''Sehla sa bobedi''' ke [[Lehlabula]]. Ke sehleng sena moo ho hlaolwang [[masimo]] le ho behela masea puleng hore a se tshabe [[pula]]. Nakong ya Lehlabula ho na le mefuta ya dinaledi e iponahatsang, jwalo ka Tosa le Sefalabohoho.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
=== Lehwetla ===
[[File:Fruits and Veggies (3394926049).jpg|thumb|Ditholwana nakong ya kgora.]]
Hlakola/Hlakubele/Mmesa
'''Lehwetla''' ke sehla sa boraro. Ke sehla sa kgora le nala, ho jewa [[ditholwana le meroho]]. Ka sehla sena Basotho ba etsa mosebetsi wa ho leboha [[Badimo]]. Ka matjeke letsatsing la mokete, ba leloko ba ya mabitleng ho ya etsa [[thapelo]] kapa ho bua le '''Badimo''' ba bona.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
=== Mariha ===
[[File:Mokorotlo.jpg|thumb|Katiba ya Basotho (Modihanyewe).]]
Motsheanong/Phuptjane/Phupu
'''Sehla sa ho qetela''' sa selemo sa Basotho ke '''[[Mariha]]'''. Nako ya Mariha ke nako e ntle sebakeng sa ho bolotsa ka ha tjhai jwale ya bonahala. Ka nako ya Mariha mosebetsi o moholo ke wa ho [[loha]] mme re ka qolla mefuta ya jwang e kang '''Qokwa''', '''Loli''', '''Moseme''' le '''Molula''' bakeng sa ho loha. [[Moetlo]] o moholo o etswang nakong ya Mariha ke moo balekane ba ileng ba hlokahallwa ba rolang [[thapo]] kapa ho suwa dikobo tsa bafu ba hlokahetseng ngwahola.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |access-date=2024-08-14 |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814151533/https://zulumathabo.com/2022/08/09/periodicity-of-the-moon-and-womb/ |dead-url=yes }}</ref>
[[Category: Selemo sa Basotho]]
[[Category: Setso sa Basotho]]
[[Category: Basotho Culture]]
94p78l0irvs4k46wbt07knosyjnqsi9
Lebollo la banana
0
9245
39285
36125
2026-06-12T07:47:22Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39285
wikitext
text/x-wiki
[[File:Basotho_female_initiates_(bale).jpg|thumb|250x250px|Basadi ba Basotho ba lebollong ba bitswang ''Bale'']]
'''<span lang="st" dir="ltr">Lebollo</span> la banana''' ke mosebetsi wa setso wa Basotho ho fetola banana ho ba basadi. Mosebetsi ona o ntse o etswa diporofenseng tsa Aforika Borwa tse kang [[Free State]], [[Mpumalanga]], [[Eastern Cape]] le [[Kwazulu-Natala|KwaZulu Natal]]. Mosebetsi wa phetolo wa Basotho, ho fapana le mekgwa e meng ya [[Afrika|Aforika]], ha o kenyelletse mekgwa e tlosang dikarolo tsa ditho tsa botshehadi tsa basadi. Le ha ho le jwalo, malwebe a ka hare a atolloswa ho ba malelele ka ho sarollwa e le hore mosadi a natefelwe ke thobalano. Dibakeng tseo ho tsona ho bolla ho ntseng ho nkwa ho le bohlokwa, batho ba [[setjhaba]] ba soma banana ba sa bollang.<ref>https://www.academia.edu/70031839/Female_initiation_becoming_a_woman_among_the_Basotho</ref>
Bana ba Aforika Borwa ba qobellwa ke [[molaotheo]] wa naha hore ba kene [[sekolo]]. Ke ka lebaka lena dikolo tsa ho bolla tsa banana di bulwa ha bedi ka selemo, ka [[Phuptjane]] le ka [[Tshitwe]], e le hore ba kgonang ho ya ka [https://glosbe.com/st/en/Phupjane Phuptjane] ba ye mme ba sa kgoneng ka lebaka la sekolo kapa mabaka a mang ba ye ka Tshitwe ho thusa ho boloka [[Sesotho|setso]] se tswella.<ref>https://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
[[File:Lesotho mountain village (5285775857).jpg|thumb|Motsana wa naheng ya Lesotho o dithabeng.]]
== Sebaka ==
'''Ho bolla''' hangata ho etsahala dibakeng tsa '''mahaeng''' moo Basotho ba ntseng ba latela [[setso]]. Ho etsahala '''mapolasing''' le '''metsaneng e menyane''' moo disebediswa le tikoloho di thusang ho theha maemo a ho bolla. Dibaka tseo ho tsona banana ba ntseng ba bolla ka bongata di kenyelletsa <nowiki><b>Ficksburg</b></nowiki> le <nowiki><b>Clocolan</b></nowiki> porofenseng ya [[Free State]] hammoho le [[Butha-Buthe]] le '''Mphosong''' naheng ya [[Lesotho]]. Ho sarollwa ha malwebe ha ho etswe dipetlele kapa ditliliniking kaha ha ho hlokehe tsebo ya bongaka. <ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
== Nako ya ho bolla ==
'''Dikolo tsa Basotho tsa ho bolla ha basadi''' di reretswe ho tsamaisana le ho hlaha ha <nowiki><b>kgwedi e felletseng</b></nowiki>. Kgwedi e felletseng ho Basotho e bontsha kgahleho ya [[thobalano]] ho batho ba bomme le bokgoni ba ho beleha bana. Ho boetse ho nahanwa ka [[dihla tsa selemo]] le maemo a loketseng. Dikolo tse ding di nka karolo ka kgwedi ya '''Mphalane''', le ha ho le jwalo, tse ngata di nka karolo ka kgwedi ya '''Tshitwe''' hobane sena se dumella bana ho ya nakong ya matsatsi a bona a phomolo a dikolo tsa [[thuto]].
== Dilemo ==
'''Bonyane ba dilemo''' tseo [[ngwanana]] a ka yang [[lebollong]] ka tsona ke dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 . Dilemo tsa ho ya lebollong di tloha ho dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 ho ya ho tse [ mashome a mabedi ] 20, le ha ho le jwalo, dilemo tse kgothalletswang haholo ke tse pakeng tsa dilemo tse [ leshome le metso e mehlano ] 15 le tse [ leshome le e robedi ] 18. Ketsahalo ya ho qala ya ho ya matsatsing ha ngwanana, eo ka Senyesemane e bitswang ''''''menarche''''',' e nkwa e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong. Le hoja ho fihla [[dilemong tsa botjha]] e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong, empa ha se tlhokahalo e ka sehloohong.
== Mesebetsi/Dikarolo ==
'''Ho hlokahala''' [[ngaka ya setso]] ya [[mosadi]] bakeng sa ho bolla. '''Ngaka ya setso''' e batlwa ha ho ntse ho lokisetswa lebollo. Ho dumelwa hore ngaka ena e na le kutlwisiso e hlakileng ya matla a tlhaho le kamoo a sebetsang ka teng lefatsheng. Mesebetsi e qala hang ha ngaka e fihla. Ka dinako tse ding, dingaka tse ding tsa setso tsa moo di koptjwa ho ba teng tshebetsong ena, leha ho le joalo, ho ba teng ha tsona ha ho hlokahale.
[[Monga wa mophato]] o kgothalletsa lebollo ke ka hona e leng 'monga' sekolo. Hangata beng ba mephato ba nehela maphelo a bona ohle ho thusa dikolo tsa ho bolla mme ba batla ho tseba ho feta ka moo ba tsebang ka teng, ba na le dilemo tse ngata tsa phihlello. '''Monga wa mophato''' o ikarabella ho ho fana ka dijo ho ba bollang le [[mesuwe]], sena se kenyelletsa ho hlaba diphoofolo bakeng sa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]]. Hape ke boikarabello ba monga wa mophato ho fumana '''ngaka''' '''ya setso''' e hlomphehang. Beng ba mephato ba tsebahala ka mesebetsi ya bona mme hangata ba koptjwa hore ba bule mabollo. Ba fumana '''moputso''' ka mokgwa wa '''nama''' le '''[[tjhelete]]'''. Mosuwe o ikarabella ho ho hlokomela le ho kwetlisa ba bollang nakong ena ya ho bolla. Ba boetse ba ikarabella ho ho ruta ba bollang '''boitshwaro'''.<ref>Betty J. Harris (1990) Ethnicity and Gender in the Global Periphery: A Comparison of Basotho and Navajo Women. American Indian Culture and Research Journal: 1990, Vol. 14, No. 4, pp. 15-38.</ref>
== Molao ==
'''Molao wa Dikolo tsa ho Bolla wa Bophelo bo Botle''' porofenseng ya Free State wa selemo sa 2004 (molao wa 1 wa 2004) o bolela [[ditekanyetso le melawana]] e hlokahalang bakeng sa ho tsamaisa dikolo tsa ho bolla. E nngwe ya ditlhokahalo e kenyelletsa tumello e hlakileng e ngotsweng ya ho tsamaisa sekolo sa ho bolla le hore ba bollang ba hlokomelwe ke [[Ofisiri ya Bongaka]] ya Setereke seo lebollo le leng ho sona. Ditlhoko tse ding di kenyelletsa tumello e ngotsweng ya ba fetang dilemo tse 18 le tumello ya batswadi bakeng sa ba ka tlaase ho dilemo tse 18, tlaleho e hlwekileng ya bophelo bo botle e entsweng ke [[mooki]] wa tlhokomelo ya [[Bophelo bo botle|bophelo]] [[Bophelo bo botle|bo botle]] bo phahameng kapa setsebi sa bongaka. Ofisiri ya Tikoloho ya setereke, e kgethilweng ke '''Setho sa Komiti e Kgolo''' ([[MEC]]), e hlahloba dikolo tsa ho bolla ho netefatsa hore ho na le phepelo e lekaneng ya [[metsi]], ho bona hore [[dijo]] di lokiswa sebakeng se hlwekileng hammoho le ho bona hore ho na le disebediswa tse lekaneng (haeba ho tloswa ha letlalo la botona kapa botshehadi bo etswa ka letsoho). Sekolo sa ho bolla ha se tshwarwe nako e fetang dikgwedi tse 2 mme ba bollang ha ba lokela ho hlekefetswa.<ref>http://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
== Ho bolla ==
'''Ho bolla''' ho kenyelletsa [[meetlo]] kapa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]] e thusang motho hore a be boemong bo itseng setjhabeng. Merero ya mekete ena ke ho phatlalatsa hore ditho tsa [[botshehadi]] di se di hodile hammoho le phetoho ya boemo setjhabeng bo fetohelang ho ho ba ''''mosadi'''<nowiki/>'. Hangata ho bolla ha banana ho amana le ho kena '''dilemong tsa botjha''' ho tsamaellanang le ho qala ha ngwanana ho ya matsatsing. '''Batswadi''' ba bapala karolo ya bohlokwa tshebetsong ya ho bolla ya ngwanana ka ho mo ruta ho itshwara jwalo ka mosadi le ditsela tsa ho ntlafatsa phihlello ya thobalano [[lenyalong]]. Ho bolla ha [[banana ba Basotho]] ho etsahala haholo setjhabeng seo ho sona ho nyalwang [[sethepu]], kahoo, batswadi ba kenyelletsa malapa a fapaneng a thusang ho theha bonngwe pakeng tsa basadi bohle ba lelapa. Le ha ho le jwalo, ho bolla ha basali ho ka boela ha etsahala moo ho busang motho wa mme kapa bomme, kapa moo banyalani ba batjha ba phelang haufi le batswadi.
Metseng eo basadi ba nang le tshusumetso e kgolo ho boiphediso ba setjhaba ba tlwaetse ho ba le '''mekete''' '''ya ho bolla''' e le hore ba rute banana hammoho le setjhaba hore banana bana ba ka kgona ho phethahatsa dintho tse ba tlammeng. Ho tlatselletse moo, '''mekete''' ena e hatella bohlokwa ba karolo eo basadi ba e bapalang setjhabeng. Malapa a kgothalletsa ho qala ho bolla ho tloha dilemong tse tlaase, hape banana ba banyane hangata ba bona ditho tsa lelapa le banana ba tswang metseng e meng ba ya mabollong.
'''Tshebetso ya ho bolla''' e kenyelletsa banana ba [[Basotho]] ba fetohang mekgahlelong e fapaneng."'''Phepa'''" ke [[mobu]] o mosweu o sebediswang ke banana mmeleng ya bona mme "'''Pilo'''" ke mobu o motsho o sebediswa ho tshasa sefahleho ho kgetholla meloko e fapaneng. '''Meloko''' ena e kenyelletsa [[Bataung]], [[Bahlakwana]], [[Bakwena]], [[Bafokeng]], [[Basiya]] le [[Baphuthing]]. Ba bollang ba tseba hore na ke mofuta o feng wa mobu o sebediswang melokong e fapaneng.<ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
=== Ho sarollwa ha malwebe ===
'''Banana''' ba rutwa ho itsharolla malwebe. Malwebe a atolloswa ka ho '''sidilwa''' le ho '''sarollwa''' ho tloha hodimo ho ya tlaase ho sebediswa dipento tsa menwana le monwana wa bone. [[Ditlama]] tse fapaneng di a dilwa ebe di fetolwa setlolo e le hore di fokotse bohloko. Ho dumelwa hore ditlama tsena di '''nolofatsa''' le ho '''tlotsa''' malwebe ho fokotsa '''ho ruruha ha letlalo'''. Ho sarollwa ha malebe ho basadi ba Basotho ha ho tlole [[ditokelo]] tsa basadi kaha ha ho na [[tlhekefetso]] e etsahalang, ntle le haeba mosadi a sa jwetse se etswang lebollong. '''Banana ba Basotho''' ba bollang ba thusana ho sarolla malwebe mme ka hona ba kgona ho '''hlodisana''' ka hore na ke mang ya nang le malwebe a malelele ka ho fetisisa. Banana bana ba bolellwa hore ho sarolla malwebe ho eketsa hore banna ba bona ba nako e tlang ba natefelwe ke thobalano le hore ho sarolla malwebe ho eketsa menyetla ya mosadi ya ho kena lenyalong. Ka dinako tse ding ba bollang ba bolela hore ho bohloko empa ba bang ba natefelwa ke tshebetso ena. Banana ba bangata ba boetse ba dumela hore haeba ba sa sarolle malwebe a bona, ba ka ba le mathata a ho beleha. Ka lebaka la hore ka dinako tse ding ho ba le ho hlodisana ha ho sarolla malwebe, banana ba bang ba nka mehato e kotsi ya ho sarolla malwebe. Banana ba bang ba tlama mohala malwebeng a bona mme ba kenye lejwe le lenyane ho ba thusa ho hula malwebe a bona, ha ba bang ba sebedisa ditlama tse fosahetseng tse bakang [[Lekgopo|'''lekgopo''']]. Mekgwa ena e meng e mengata e etswa ntle le tlhokomelo ya dingaka tsa setso. Banana ba bang le mathata ba iswa dipetlele/ditliliniking.
Mathata a ka nnang a hlaha a kenyelletsa ho hlohlona, ho ruruha, meokgo e menyane le bohloko. <ref>Cult Health Sex. 2017 May; 19(5): 616–629.Published online 2016 Dec 6. doi: 10.1080/13691058.2016.1257739 Accessed 9 April 2018</ref>
Basadii ba Basotho ba ileng ba eketswa bo tshehadi ba bona ha ba kgone ho tiisa hore ho eketswa hona ho thusitse tshebetsong ya ho beleha bana kaha ba bangata ba ikutlwa ba na le phihlello e tshwanang le ya basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi ba bona. Basadi ba na ba tlaleha ka banna ba bona ba nang le dikamano tsa thobalano le basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi mme ka hona ha ba na bonnete ba hore ho eketswa botshehadi ho natefisa thobalano. <ref>Guillermo Martínez Pérez, Mwenya Mubanga, Concepción Tomás Aznar, Brigitte Bagnol. (2015) Zambian Women in South Africa: Insights Into Health Experiences of Labia Elongation. The Journal of Sex Research 52:8, pages 857-867.Accessed 9 April 2018</ref><ref>Khau, Mathabo. (2012). Female sexual pleasure and autonomy: What has inner labia elongation got to do with it?. Sexualities. 15. 763-777. 10.1177/1363460712454068.Accessed 9 April 2018</ref>
[[File:Mosadi Wa Mosotho.jpg|thumb|Mosadi wa Mosotho ka moaparo wa Basotho.]]
== Moaparo wa ho bolla ==
Diaparo tse aparwang ha ho bollwa di hloka tlhokomelo e ngata. Nako ya ho lokisetsa banana ba Basotho naheng ya Lesotho e ka ba telele empa, porofenseng ya Free State, ho lokisetsa ho ka etswa ka letsatsi le le leng. Ngwanana o fuwa kobo ya letlalo la nku ke malome kapa moemedi e mong wa ntate ho tswa ka lehlakoreng la leloko la mme wa hae. Ka letsatsi la pele, banana ba tlwaetse ho apara mese ya kgale le kobo ya kgale e lerootho. Nakwana ka morao ho moo, diaparo tseo di a lahlwa ebe ba apeswa seaparo sa letlalo la kgomo kapa la nku. Ngwanana o boetse o fuwa lesira hammoho le jwang kapa lehlaka le holang mabopong a noka le bitswang 'dikgolokwane' hore a le apare lethekeng. Banana bana ba boetse ba rwala difaha tsa letsopa tse entsweng ka matsoho. Ngwanana ha a qeta lebollong o tsamaya a apere seaparo se setle sa letlalo la kgomo, difaha, mekgabiso, dikobo tse ntjha, dithaole tse mebalabala mme ba itshasitse ka letsopa le mmala o mo kgubedu.
[[File:Basotho female initiates (bale).jpg|thumb|238x238px|Banana ba Basotho ba lebollong.]]
== Ba bollang ==
'''Banana ba bollang''' ba hlophiswa ho ya ka boemo bo phahameng ho ya ho bo tlaase. Boemo bo ka sehloohong bo bitswa '<nowiki/>'''Molobe'''<nowiki/>' bo latelwe ke '<nowiki/>'''Molobenyana'''<nowiki/>' kapa '<nowiki/>'''Lelate'''<nowiki/>' mme boemo bo ka tlaase bo bitswa ''''Senkoyhi'''<nowiki/>', Le ha ho le jwalo, tsamaiso ena ya maemo ha e sebediswe ka mehla mme tshebediso ya yona e itshetlehile ka sebaka sa ho bolla. Ngwanana ya bollang a ka ya lebollong le e mong wa banana ba [[leloko]] la ha bo ho kenyelletsa '''dikgaitsedi''', '''dikgaitsedi tsa ntate tse nyane ho yena''', '''dikgaitsedi tsa mme tse nyane ho yena''' kapa '''batjhana'''. A ka se ye lebollong ka nako e tshwanang le ya '''mme wa hae''', '''kgaitsedi ya moholo wa mme wa hae''' kapa '''nkgono wa hae'''. Haeba ba leloko ba le sekolong se le seng sa ho bolla, ke [[molao]] ho beha [[molamu]] terateng moo ho ke nwang le teng. Ba leloko ba tshwanela ho kena le ho tswa ka mahlakore a fapaneng a molamu. <ref>Legassic, M 1969. The Sotho-Tswana people before 1800. In Thompson, L. (ed) African Societies in Southern africa. London: Heinemann.</ref>
[[Category:Freistata]]
7l4vpebo6h9355o9ep73humjokoh8b2
39292
39285
2026-06-12T07:48:55Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39292
wikitext
text/x-wiki
[[File:Basotho_female_initiates_(bale).jpg|thumb|250x250px|Basadi ba Basotho ba lebollong ba bitswang ''Bale'']]
'''<span lang="st" dir="ltr">Lebollo</span> la banana''' ke mosebetsi wa setso wa Basotho ho fetola banana ho ba basadi. Mosebetsi ona o ntse o etswa diporofenseng tsa Aforika Borwa tse kang [[Free State]], [[Mpumalanga]], [[Eastern Cape]] le [[Kwazulu-Natala|KwaZulu Natal]]. Mosebetsi wa phetolo wa Basotho, ho fapana le mekgwa e meng ya [[Afrika|Aforika]], ha o kenyelletse mekgwa e tlosang dikarolo tsa ditho tsa botshehadi tsa basadi. Le ha ho le jwalo, malwebe a ka hare a atolloswa ho ba malelele ka ho sarollwa e le hore mosadi a natefelwe ke thobalano. Dibakeng tseo ho tsona ho bolla ho ntseng ho nkwa ho le bohlokwa, batho ba [[setjhaba]] ba soma banana ba sa bollang.<ref>https://www.academia.edu/70031839/Female_initiation_becoming_a_woman_among_the_Basotho</ref>
Bana ba Aforika Borwa ba qobellwa ke [[molaotheo]] wa naha hore ba kene [[sekolo]]. Ke ka lebaka lena dikolo tsa ho bolla tsa banana di bulwa ha bedi ka selemo, ka [[Phuptjane]] le ka [[Tshitwe]], e le hore ba kgonang ho ya ka [https://glosbe.com/st/en/Phupjane Phuptjane] ba ye mme ba sa kgoneng ka lebaka la sekolo kapa mabaka a mang ba ye ka Tshitwe ho thusa ho boloka [[Sesotho|setso]] se tswella.<ref>https://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
[[File:Lesotho mountain village (5285775857).jpg|thumb|Motsana wa naheng ya Lesotho o dithabeng.]]
== Sebaka ==
'''Ho bolla''' hangata ho etsahala dibakeng tsa '''[https://www.definitions.net/definition/mahaeng mahaeng]''' moo Basotho ba ntseng ba latela [[setso]]. Ho etsahala '''mapolasing''' le '''metsaneng e menyane''' moo disebediswa le tikoloho di thusang ho theha maemo a ho bolla. Dibaka tseo ho tsona banana ba ntseng ba bolla ka bongata di kenyelletsa <nowiki><b>Ficksburg</b></nowiki> le <nowiki><b>Clocolan</b></nowiki> porofenseng ya [[Free State]] hammoho le [[Butha-Buthe]] le '''Mphosong''' naheng ya [[Lesotho]]. Ho sarollwa ha malwebe ha ho etswe dipetlele kapa ditliliniking kaha ha ho hlokehe tsebo ya bongaka. <ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
== Nako ya ho bolla ==
'''Dikolo tsa Basotho tsa ho bolla ha basadi''' di reretswe ho tsamaisana le ho hlaha ha <nowiki><b>kgwedi e felletseng</b></nowiki>. Kgwedi e felletseng ho Basotho e bontsha kgahleho ya [[thobalano]] ho batho ba bomme le bokgoni ba ho beleha bana. Ho boetse ho nahanwa ka [[dihla tsa selemo]] le maemo a loketseng. Dikolo tse ding di nka karolo ka kgwedi ya '''Mphalane''', le ha ho le jwalo, tse ngata di nka karolo ka kgwedi ya '''Tshitwe''' hobane sena se dumella bana ho ya nakong ya matsatsi a bona a phomolo a dikolo tsa [[thuto]].
== Dilemo ==
'''Bonyane ba dilemo''' tseo [[ngwanana]] a ka yang [[lebollong]] ka tsona ke dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 . Dilemo tsa ho ya lebollong di tloha ho dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 ho ya ho tse [ mashome a mabedi ] 20, le ha ho le jwalo, dilemo tse kgothalletswang haholo ke tse pakeng tsa dilemo tse [ leshome le metso e mehlano ] 15 le tse [ leshome le e robedi ] 18. Ketsahalo ya ho qala ya ho ya matsatsing ha ngwanana, eo ka Senyesemane e bitswang ''''''menarche''''',' e nkwa e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong. Le hoja ho fihla [[dilemong tsa botjha]] e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong, empa ha se tlhokahalo e ka sehloohong.
== Mesebetsi/Dikarolo ==
'''Ho hlokahala''' [[ngaka ya setso]] ya [[mosadi]] bakeng sa ho bolla. '''Ngaka ya setso''' e batlwa ha ho ntse ho lokisetswa lebollo. Ho dumelwa hore ngaka ena e na le kutlwisiso e hlakileng ya matla a tlhaho le kamoo a sebetsang ka teng lefatsheng. Mesebetsi e qala hang ha ngaka e fihla. Ka dinako tse ding, dingaka tse ding tsa setso tsa moo di koptjwa ho ba teng tshebetsong ena, leha ho le joalo, ho ba teng ha tsona ha ho hlokahale.
[[Monga wa mophato]] o kgothalletsa lebollo ke ka hona e leng 'monga' sekolo. Hangata beng ba mephato ba nehela maphelo a bona ohle ho thusa dikolo tsa ho bolla mme ba batla ho tseba ho feta ka moo ba tsebang ka teng, ba na le dilemo tse ngata tsa phihlello. '''Monga wa mophato''' o ikarabella ho ho fana ka dijo ho ba bollang le [[mesuwe]], sena se kenyelletsa ho hlaba diphoofolo bakeng sa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]]. Hape ke boikarabello ba monga wa mophato ho fumana '''ngaka''' '''ya setso''' e hlomphehang. Beng ba mephato ba tsebahala ka mesebetsi ya bona mme hangata ba koptjwa hore ba bule mabollo. Ba fumana '''moputso''' ka mokgwa wa '''nama''' le '''[[tjhelete]]'''. Mosuwe o ikarabella ho ho hlokomela le ho kwetlisa ba bollang nakong ena ya ho bolla. Ba boetse ba ikarabella ho ho ruta ba bollang '''boitshwaro'''.<ref>Betty J. Harris (1990) Ethnicity and Gender in the Global Periphery: A Comparison of Basotho and Navajo Women. American Indian Culture and Research Journal: 1990, Vol. 14, No. 4, pp. 15-38.</ref>
== Molao ==
'''Molao wa Dikolo tsa ho Bolla wa Bophelo bo Botle''' porofenseng ya Free State wa selemo sa 2004 (molao wa 1 wa 2004) o bolela [[ditekanyetso le melawana]] e hlokahalang bakeng sa ho tsamaisa dikolo tsa ho bolla. E nngwe ya ditlhokahalo e kenyelletsa tumello e hlakileng e ngotsweng ya ho tsamaisa sekolo sa ho bolla le hore ba bollang ba hlokomelwe ke [[Ofisiri ya Bongaka]] ya Setereke seo lebollo le leng ho sona. Ditlhoko tse ding di kenyelletsa tumello e ngotsweng ya ba fetang dilemo tse 18 le tumello ya batswadi bakeng sa ba ka tlaase ho dilemo tse 18, tlaleho e hlwekileng ya bophelo bo botle e entsweng ke [[mooki]] wa tlhokomelo ya [[Bophelo bo botle|bophelo]] [[Bophelo bo botle|bo botle]] bo phahameng kapa setsebi sa bongaka. Ofisiri ya Tikoloho ya setereke, e kgethilweng ke '''Setho sa Komiti e Kgolo''' ([[MEC]]), e hlahloba dikolo tsa ho bolla ho netefatsa hore ho na le phepelo e lekaneng ya [[metsi]], ho bona hore [[dijo]] di lokiswa sebakeng se hlwekileng hammoho le ho bona hore ho na le disebediswa tse lekaneng (haeba ho tloswa ha letlalo la botona kapa botshehadi bo etswa ka letsoho). Sekolo sa ho bolla ha se tshwarwe nako e fetang dikgwedi tse 2 mme ba bollang ha ba lokela ho hlekefetswa.<ref>http://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
== Ho bolla ==
'''Ho bolla''' ho kenyelletsa [[meetlo]] kapa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]] e thusang motho hore a be boemong bo itseng setjhabeng. Merero ya mekete ena ke ho phatlalatsa hore ditho tsa [[botshehadi]] di se di hodile hammoho le phetoho ya boemo setjhabeng bo fetohelang ho ho ba ''''mosadi'''<nowiki/>'. Hangata ho bolla ha banana ho amana le ho kena '''dilemong tsa botjha''' ho tsamaellanang le ho qala ha ngwanana ho ya matsatsing. '''Batswadi''' ba bapala karolo ya bohlokwa tshebetsong ya ho bolla ya ngwanana ka ho mo ruta ho itshwara jwalo ka mosadi le ditsela tsa ho ntlafatsa phihlello ya thobalano [[lenyalong]]. Ho bolla ha [[banana ba Basotho]] ho etsahala haholo setjhabeng seo ho sona ho nyalwang [[sethepu]], kahoo, batswadi ba kenyelletsa malapa a fapaneng a thusang ho theha bonngwe pakeng tsa basadi bohle ba lelapa. Le ha ho le jwalo, ho bolla ha basali ho ka boela ha etsahala moo ho busang motho wa mme kapa bomme, kapa moo banyalani ba batjha ba phelang haufi le batswadi.
Metseng eo basadi ba nang le tshusumetso e kgolo ho boiphediso ba setjhaba ba tlwaetse ho ba le '''mekete''' '''ya ho bolla''' e le hore ba rute banana hammoho le setjhaba hore banana bana ba ka kgona ho phethahatsa dintho tse ba tlammeng. Ho tlatselletse moo, '''mekete''' ena e hatella bohlokwa ba karolo eo basadi ba e bapalang setjhabeng. Malapa a kgothalletsa ho qala ho bolla ho tloha dilemong tse tlaase, hape banana ba banyane hangata ba bona ditho tsa lelapa le banana ba tswang metseng e meng ba ya mabollong.
'''Tshebetso ya ho bolla''' e kenyelletsa banana ba [[Basotho]] ba fetohang mekgahlelong e fapaneng."'''Phepa'''" ke [[mobu]] o mosweu o sebediswang ke banana mmeleng ya bona mme "'''Pilo'''" ke mobu o motsho o sebediswa ho tshasa sefahleho ho kgetholla meloko e fapaneng. '''Meloko''' ena e kenyelletsa [[Bataung]], [[Bahlakwana]], [[Bakwena]], [[Bafokeng]], [[Basiya]] le [[Baphuthing]]. Ba bollang ba tseba hore na ke mofuta o feng wa mobu o sebediswang melokong e fapaneng.<ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
=== Ho sarollwa ha malwebe ===
'''Banana''' ba rutwa ho itsharolla malwebe. Malwebe a atolloswa ka ho '''sidilwa''' le ho '''sarollwa''' ho tloha hodimo ho ya tlaase ho sebediswa dipento tsa menwana le monwana wa bone. [[Ditlama]] tse fapaneng di a dilwa ebe di fetolwa setlolo e le hore di fokotse bohloko. Ho dumelwa hore ditlama tsena di '''nolofatsa''' le ho '''tlotsa''' malwebe ho fokotsa '''ho ruruha ha letlalo'''. Ho sarollwa ha malebe ho basadi ba Basotho ha ho tlole [[ditokelo]] tsa basadi kaha ha ho na [[tlhekefetso]] e etsahalang, ntle le haeba mosadi a sa jwetse se etswang lebollong. '''Banana ba Basotho''' ba bollang ba thusana ho sarolla malwebe mme ka hona ba kgona ho '''hlodisana''' ka hore na ke mang ya nang le malwebe a malelele ka ho fetisisa. Banana bana ba bolellwa hore ho sarolla malwebe ho eketsa hore banna ba bona ba nako e tlang ba natefelwe ke thobalano le hore ho sarolla malwebe ho eketsa menyetla ya mosadi ya ho kena lenyalong. Ka dinako tse ding ba bollang ba bolela hore ho bohloko empa ba bang ba natefelwa ke tshebetso ena. Banana ba bangata ba boetse ba dumela hore haeba ba sa sarolle malwebe a bona, ba ka ba le mathata a ho beleha. Ka lebaka la hore ka dinako tse ding ho ba le ho hlodisana ha ho sarolla malwebe, banana ba bang ba nka mehato e kotsi ya ho sarolla malwebe. Banana ba bang ba tlama mohala malwebeng a bona mme ba kenye lejwe le lenyane ho ba thusa ho hula malwebe a bona, ha ba bang ba sebedisa ditlama tse fosahetseng tse bakang [[Lekgopo|'''lekgopo''']]. Mekgwa ena e meng e mengata e etswa ntle le tlhokomelo ya dingaka tsa setso. Banana ba bang le mathata ba iswa dipetlele/ditliliniking.
Mathata a ka nnang a hlaha a kenyelletsa ho hlohlona, ho ruruha, meokgo e menyane le bohloko. <ref>Cult Health Sex. 2017 May; 19(5): 616–629.Published online 2016 Dec 6. doi: 10.1080/13691058.2016.1257739 Accessed 9 April 2018</ref>
Basadii ba Basotho ba ileng ba eketswa bo tshehadi ba bona ha ba kgone ho tiisa hore ho eketswa hona ho thusitse tshebetsong ya ho beleha bana kaha ba bangata ba ikutlwa ba na le phihlello e tshwanang le ya basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi ba bona. Basadi ba na ba tlaleha ka banna ba bona ba nang le dikamano tsa thobalano le basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi mme ka hona ha ba na bonnete ba hore ho eketswa botshehadi ho natefisa thobalano. <ref>Guillermo Martínez Pérez, Mwenya Mubanga, Concepción Tomás Aznar, Brigitte Bagnol. (2015) Zambian Women in South Africa: Insights Into Health Experiences of Labia Elongation. The Journal of Sex Research 52:8, pages 857-867.Accessed 9 April 2018</ref><ref>Khau, Mathabo. (2012). Female sexual pleasure and autonomy: What has inner labia elongation got to do with it?. Sexualities. 15. 763-777. 10.1177/1363460712454068.Accessed 9 April 2018</ref>
[[File:Mosadi Wa Mosotho.jpg|thumb|Mosadi wa Mosotho ka moaparo wa Basotho.]]
== Moaparo wa ho bolla ==
Diaparo tse aparwang ha ho bollwa di hloka tlhokomelo e ngata. Nako ya ho lokisetsa banana ba Basotho naheng ya Lesotho e ka ba telele empa, porofenseng ya Free State, ho lokisetsa ho ka etswa ka letsatsi le le leng. Ngwanana o fuwa kobo ya letlalo la nku ke malome kapa moemedi e mong wa ntate ho tswa ka lehlakoreng la leloko la mme wa hae. Ka letsatsi la pele, banana ba tlwaetse ho apara mese ya kgale le kobo ya kgale e lerootho. Nakwana ka morao ho moo, diaparo tseo di a lahlwa ebe ba apeswa seaparo sa letlalo la kgomo kapa la nku. Ngwanana o boetse o fuwa lesira hammoho le jwang kapa lehlaka le holang mabopong a noka le bitswang 'dikgolokwane' hore a le apare lethekeng. Banana bana ba boetse ba rwala difaha tsa letsopa tse entsweng ka matsoho. Ngwanana ha a qeta lebollong o tsamaya a apere seaparo se setle sa letlalo la kgomo, difaha, mekgabiso, dikobo tse ntjha, dithaole tse mebalabala mme ba itshasitse ka letsopa le mmala o mo kgubedu.
[[File:Basotho female initiates (bale).jpg|thumb|238x238px|Banana ba Basotho ba lebollong.]]
== Ba bollang ==
'''Banana ba bollang''' ba hlophiswa ho ya ka boemo bo phahameng ho ya ho bo tlaase. Boemo bo ka sehloohong bo bitswa '<nowiki/>'''Molobe'''<nowiki/>' bo latelwe ke '<nowiki/>'''Molobenyana'''<nowiki/>' kapa '<nowiki/>'''Lelate'''<nowiki/>' mme boemo bo ka tlaase bo bitswa ''''Senkoyhi'''<nowiki/>', Le ha ho le jwalo, tsamaiso ena ya maemo ha e sebediswe ka mehla mme tshebediso ya yona e itshetlehile ka sebaka sa ho bolla. Ngwanana ya bollang a ka ya lebollong le e mong wa banana ba [[leloko]] la ha bo ho kenyelletsa '''dikgaitsedi''', '''dikgaitsedi tsa ntate tse nyane ho yena''', '''dikgaitsedi tsa mme tse nyane ho yena''' kapa '''batjhana'''. A ka se ye lebollong ka nako e tshwanang le ya '''mme wa hae''', '''kgaitsedi ya moholo wa mme wa hae''' kapa '''nkgono wa hae'''. Haeba ba leloko ba le sekolong se le seng sa ho bolla, ke [[molao]] ho beha [[molamu]] terateng moo ho ke nwang le teng. Ba leloko ba tshwanela ho kena le ho tswa ka mahlakore a fapaneng a molamu. <ref>Legassic, M 1969. The Sotho-Tswana people before 1800. In Thompson, L. (ed) African Societies in Southern africa. London: Heinemann.</ref>
[[Category:Freistata]]
9dwck4aegrd8emrqlkjbfp07iq4g0av
39298
39292
2026-06-12T07:50:34Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39298
wikitext
text/x-wiki
[[File:Basotho_female_initiates_(bale).jpg|thumb|250x250px|Basadi ba Basotho ba lebollong ba bitswang ''Bale'']]
'''<span lang="st" dir="ltr">Lebollo</span> la banana''' ke mosebetsi wa setso wa Basotho ho fetola banana ho ba basadi. Mosebetsi ona o ntse o etswa diporofenseng tsa Aforika Borwa tse kang [[Free State]], [[Mpumalanga]], [[Eastern Cape]] le [[Kwazulu-Natala|KwaZulu Natal]]. Mosebetsi wa phetolo wa Basotho, ho fapana le mekgwa e meng ya [[Afrika|Aforika]], ha o kenyelletse mekgwa e tlosang dikarolo tsa ditho tsa botshehadi tsa basadi. Le ha ho le jwalo, malwebe a ka hare a atolloswa ho ba malelele ka ho sarollwa e le hore mosadi a natefelwe ke thobalano. Dibakeng tseo ho tsona ho bolla ho ntseng ho nkwa ho le bohlokwa, batho ba [[setjhaba]] ba soma banana ba sa bollang.<ref>https://www.academia.edu/70031839/Female_initiation_becoming_a_woman_among_the_Basotho</ref>
Bana ba Aforika Borwa ba qobellwa ke [[molaotheo]] wa naha hore ba kene [[sekolo]]. Ke ka lebaka lena dikolo tsa ho bolla tsa banana di bulwa ha bedi ka selemo, ka [[Phuptjane]] le ka [[Tshitwe]], e le hore ba kgonang ho ya ka [https://glosbe.com/st/en/Phupjane Phuptjane] ba ye mme ba sa kgoneng ka lebaka la sekolo kapa mabaka a mang ba ye ka Tshitwe ho thusa ho boloka [[Sesotho|setso]] se tswella.<ref>https://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
[[File:Lesotho mountain village (5285775857).jpg|thumb|Motsana wa naheng ya Lesotho o dithabeng.]]
== Sebaka ==
'''Ho bolla''' hangata ho etsahala dibakeng tsa '''[https://www.definitions.net/definition/mahaeng mahaeng]''' moo Basotho ba ntseng ba latela [[setso]]. Ho etsahala '''mapolasing''' le '''metsaneng e menyane''' moo disebediswa le tikoloho di thusang ho theha maemo a ho bolla. Dibaka tseo ho tsona banana ba ntseng ba bolla ka bongata di kenyelletsa <nowiki><b></nowiki>[https://www.definitions.net/definition/mahaeng Ficksburg]<nowiki></b></nowiki> le <nowiki><b>Clocolan</b></nowiki> porofenseng ya [[Free State]] hammoho le [[Butha-Buthe]] le '''Mphosong''' naheng ya [[Lesotho]]. Ho sarollwa ha malwebe ha ho etswe dipetlele kapa ditliliniking kaha ha ho hlokehe tsebo ya bongaka. <ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
== Nako ya ho bolla ==
'''Dikolo tsa Basotho tsa ho bolla ha basadi''' di reretswe ho tsamaisana le ho hlaha ha <nowiki><b>kgwedi e felletseng</b></nowiki>. Kgwedi e felletseng ho Basotho e bontsha kgahleho ya [[thobalano]] ho batho ba bomme le bokgoni ba ho beleha bana. Ho boetse ho nahanwa ka [[dihla tsa selemo]] le maemo a loketseng. Dikolo tse ding di nka karolo ka kgwedi ya '''Mphalane''', le ha ho le jwalo, tse ngata di nka karolo ka kgwedi ya '''Tshitwe''' hobane sena se dumella bana ho ya nakong ya matsatsi a bona a phomolo a dikolo tsa [[thuto]].
== Dilemo ==
'''Bonyane ba dilemo''' tseo [[ngwanana]] a ka yang [[lebollong]] ka tsona ke dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 . Dilemo tsa ho ya lebollong di tloha ho dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 ho ya ho tse [ mashome a mabedi ] 20, le ha ho le jwalo, dilemo tse kgothalletswang haholo ke tse pakeng tsa dilemo tse [ leshome le metso e mehlano ] 15 le tse [ leshome le e robedi ] 18. Ketsahalo ya ho qala ya ho ya matsatsing ha ngwanana, eo ka Senyesemane e bitswang ''''''menarche''''',' e nkwa e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong. Le hoja ho fihla [[dilemong tsa botjha]] e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong, empa ha se tlhokahalo e ka sehloohong.
== Mesebetsi/Dikarolo ==
'''Ho hlokahala''' [[ngaka ya setso]] ya [[mosadi]] bakeng sa ho bolla. '''Ngaka ya setso''' e batlwa ha ho ntse ho lokisetswa lebollo. Ho dumelwa hore ngaka ena e na le kutlwisiso e hlakileng ya matla a tlhaho le kamoo a sebetsang ka teng lefatsheng. Mesebetsi e qala hang ha ngaka e fihla. Ka dinako tse ding, dingaka tse ding tsa setso tsa moo di koptjwa ho ba teng tshebetsong ena, leha ho le joalo, ho ba teng ha tsona ha ho hlokahale.
[[Monga wa mophato]] o kgothalletsa lebollo ke ka hona e leng 'monga' sekolo. Hangata beng ba mephato ba nehela maphelo a bona ohle ho thusa dikolo tsa ho bolla mme ba batla ho tseba ho feta ka moo ba tsebang ka teng, ba na le dilemo tse ngata tsa phihlello. '''Monga wa mophato''' o ikarabella ho ho fana ka dijo ho ba bollang le [[mesuwe]], sena se kenyelletsa ho hlaba diphoofolo bakeng sa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]]. Hape ke boikarabello ba monga wa mophato ho fumana '''ngaka''' '''ya setso''' e hlomphehang. Beng ba mephato ba tsebahala ka mesebetsi ya bona mme hangata ba koptjwa hore ba bule mabollo. Ba fumana '''moputso''' ka mokgwa wa '''nama''' le '''[[tjhelete]]'''. Mosuwe o ikarabella ho ho hlokomela le ho kwetlisa ba bollang nakong ena ya ho bolla. Ba boetse ba ikarabella ho ho ruta ba bollang '''boitshwaro'''.<ref>Betty J. Harris (1990) Ethnicity and Gender in the Global Periphery: A Comparison of Basotho and Navajo Women. American Indian Culture and Research Journal: 1990, Vol. 14, No. 4, pp. 15-38.</ref>
== Molao ==
'''Molao wa Dikolo tsa ho Bolla wa Bophelo bo Botle''' porofenseng ya Free State wa selemo sa 2004 (molao wa 1 wa 2004) o bolela [[ditekanyetso le melawana]] e hlokahalang bakeng sa ho tsamaisa dikolo tsa ho bolla. E nngwe ya ditlhokahalo e kenyelletsa tumello e hlakileng e ngotsweng ya ho tsamaisa sekolo sa ho bolla le hore ba bollang ba hlokomelwe ke [[Ofisiri ya Bongaka]] ya Setereke seo lebollo le leng ho sona. Ditlhoko tse ding di kenyelletsa tumello e ngotsweng ya ba fetang dilemo tse 18 le tumello ya batswadi bakeng sa ba ka tlaase ho dilemo tse 18, tlaleho e hlwekileng ya bophelo bo botle e entsweng ke [[mooki]] wa tlhokomelo ya [[Bophelo bo botle|bophelo]] [[Bophelo bo botle|bo botle]] bo phahameng kapa setsebi sa bongaka. Ofisiri ya Tikoloho ya setereke, e kgethilweng ke '''Setho sa Komiti e Kgolo''' ([[MEC]]), e hlahloba dikolo tsa ho bolla ho netefatsa hore ho na le phepelo e lekaneng ya [[metsi]], ho bona hore [[dijo]] di lokiswa sebakeng se hlwekileng hammoho le ho bona hore ho na le disebediswa tse lekaneng (haeba ho tloswa ha letlalo la botona kapa botshehadi bo etswa ka letsoho). Sekolo sa ho bolla ha se tshwarwe nako e fetang dikgwedi tse 2 mme ba bollang ha ba lokela ho hlekefetswa.<ref>http://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
== Ho bolla ==
'''Ho bolla''' ho kenyelletsa [[meetlo]] kapa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]] e thusang motho hore a be boemong bo itseng setjhabeng. Merero ya mekete ena ke ho phatlalatsa hore ditho tsa [[botshehadi]] di se di hodile hammoho le phetoho ya boemo setjhabeng bo fetohelang ho ho ba ''''mosadi'''<nowiki/>'. Hangata ho bolla ha banana ho amana le ho kena '''dilemong tsa botjha''' ho tsamaellanang le ho qala ha ngwanana ho ya matsatsing. '''Batswadi''' ba bapala karolo ya bohlokwa tshebetsong ya ho bolla ya ngwanana ka ho mo ruta ho itshwara jwalo ka mosadi le ditsela tsa ho ntlafatsa phihlello ya thobalano [[lenyalong]]. Ho bolla ha [[banana ba Basotho]] ho etsahala haholo setjhabeng seo ho sona ho nyalwang [[sethepu]], kahoo, batswadi ba kenyelletsa malapa a fapaneng a thusang ho theha bonngwe pakeng tsa basadi bohle ba lelapa. Le ha ho le jwalo, ho bolla ha basali ho ka boela ha etsahala moo ho busang motho wa mme kapa bomme, kapa moo banyalani ba batjha ba phelang haufi le batswadi.
Metseng eo basadi ba nang le tshusumetso e kgolo ho boiphediso ba setjhaba ba tlwaetse ho ba le '''mekete''' '''ya ho bolla''' e le hore ba rute banana hammoho le setjhaba hore banana bana ba ka kgona ho phethahatsa dintho tse ba tlammeng. Ho tlatselletse moo, '''mekete''' ena e hatella bohlokwa ba karolo eo basadi ba e bapalang setjhabeng. Malapa a kgothalletsa ho qala ho bolla ho tloha dilemong tse tlaase, hape banana ba banyane hangata ba bona ditho tsa lelapa le banana ba tswang metseng e meng ba ya mabollong.
'''Tshebetso ya ho bolla''' e kenyelletsa banana ba [[Basotho]] ba fetohang mekgahlelong e fapaneng."'''Phepa'''" ke [[mobu]] o mosweu o sebediswang ke banana mmeleng ya bona mme "'''Pilo'''" ke mobu o motsho o sebediswa ho tshasa sefahleho ho kgetholla meloko e fapaneng. '''Meloko''' ena e kenyelletsa [[Bataung]], [[Bahlakwana]], [[Bakwena]], [[Bafokeng]], [[Basiya]] le [[Baphuthing]]. Ba bollang ba tseba hore na ke mofuta o feng wa mobu o sebediswang melokong e fapaneng.<ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
=== Ho sarollwa ha malwebe ===
'''Banana''' ba rutwa ho itsharolla malwebe. Malwebe a atolloswa ka ho '''sidilwa''' le ho '''sarollwa''' ho tloha hodimo ho ya tlaase ho sebediswa dipento tsa menwana le monwana wa bone. [[Ditlama]] tse fapaneng di a dilwa ebe di fetolwa setlolo e le hore di fokotse bohloko. Ho dumelwa hore ditlama tsena di '''nolofatsa''' le ho '''tlotsa''' malwebe ho fokotsa '''ho ruruha ha letlalo'''. Ho sarollwa ha malebe ho basadi ba Basotho ha ho tlole [[ditokelo]] tsa basadi kaha ha ho na [[tlhekefetso]] e etsahalang, ntle le haeba mosadi a sa jwetse se etswang lebollong. '''Banana ba Basotho''' ba bollang ba thusana ho sarolla malwebe mme ka hona ba kgona ho '''hlodisana''' ka hore na ke mang ya nang le malwebe a malelele ka ho fetisisa. Banana bana ba bolellwa hore ho sarolla malwebe ho eketsa hore banna ba bona ba nako e tlang ba natefelwe ke thobalano le hore ho sarolla malwebe ho eketsa menyetla ya mosadi ya ho kena lenyalong. Ka dinako tse ding ba bollang ba bolela hore ho bohloko empa ba bang ba natefelwa ke tshebetso ena. Banana ba bangata ba boetse ba dumela hore haeba ba sa sarolle malwebe a bona, ba ka ba le mathata a ho beleha. Ka lebaka la hore ka dinako tse ding ho ba le ho hlodisana ha ho sarolla malwebe, banana ba bang ba nka mehato e kotsi ya ho sarolla malwebe. Banana ba bang ba tlama mohala malwebeng a bona mme ba kenye lejwe le lenyane ho ba thusa ho hula malwebe a bona, ha ba bang ba sebedisa ditlama tse fosahetseng tse bakang [[Lekgopo|'''lekgopo''']]. Mekgwa ena e meng e mengata e etswa ntle le tlhokomelo ya dingaka tsa setso. Banana ba bang le mathata ba iswa dipetlele/ditliliniking.
Mathata a ka nnang a hlaha a kenyelletsa ho hlohlona, ho ruruha, meokgo e menyane le bohloko. <ref>Cult Health Sex. 2017 May; 19(5): 616–629.Published online 2016 Dec 6. doi: 10.1080/13691058.2016.1257739 Accessed 9 April 2018</ref>
Basadii ba Basotho ba ileng ba eketswa bo tshehadi ba bona ha ba kgone ho tiisa hore ho eketswa hona ho thusitse tshebetsong ya ho beleha bana kaha ba bangata ba ikutlwa ba na le phihlello e tshwanang le ya basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi ba bona. Basadi ba na ba tlaleha ka banna ba bona ba nang le dikamano tsa thobalano le basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi mme ka hona ha ba na bonnete ba hore ho eketswa botshehadi ho natefisa thobalano. <ref>Guillermo Martínez Pérez, Mwenya Mubanga, Concepción Tomás Aznar, Brigitte Bagnol. (2015) Zambian Women in South Africa: Insights Into Health Experiences of Labia Elongation. The Journal of Sex Research 52:8, pages 857-867.Accessed 9 April 2018</ref><ref>Khau, Mathabo. (2012). Female sexual pleasure and autonomy: What has inner labia elongation got to do with it?. Sexualities. 15. 763-777. 10.1177/1363460712454068.Accessed 9 April 2018</ref>
[[File:Mosadi Wa Mosotho.jpg|thumb|Mosadi wa Mosotho ka moaparo wa Basotho.]]
== Moaparo wa ho bolla ==
Diaparo tse aparwang ha ho bollwa di hloka tlhokomelo e ngata. Nako ya ho lokisetsa banana ba Basotho naheng ya Lesotho e ka ba telele empa, porofenseng ya Free State, ho lokisetsa ho ka etswa ka letsatsi le le leng. Ngwanana o fuwa kobo ya letlalo la nku ke malome kapa moemedi e mong wa ntate ho tswa ka lehlakoreng la leloko la mme wa hae. Ka letsatsi la pele, banana ba tlwaetse ho apara mese ya kgale le kobo ya kgale e lerootho. Nakwana ka morao ho moo, diaparo tseo di a lahlwa ebe ba apeswa seaparo sa letlalo la kgomo kapa la nku. Ngwanana o boetse o fuwa lesira hammoho le jwang kapa lehlaka le holang mabopong a noka le bitswang 'dikgolokwane' hore a le apare lethekeng. Banana bana ba boetse ba rwala difaha tsa letsopa tse entsweng ka matsoho. Ngwanana ha a qeta lebollong o tsamaya a apere seaparo se setle sa letlalo la kgomo, difaha, mekgabiso, dikobo tse ntjha, dithaole tse mebalabala mme ba itshasitse ka letsopa le mmala o mo kgubedu.
[[File:Basotho female initiates (bale).jpg|thumb|238x238px|Banana ba Basotho ba lebollong.]]
== Ba bollang ==
'''Banana ba bollang''' ba hlophiswa ho ya ka boemo bo phahameng ho ya ho bo tlaase. Boemo bo ka sehloohong bo bitswa '<nowiki/>'''Molobe'''<nowiki/>' bo latelwe ke '<nowiki/>'''Molobenyana'''<nowiki/>' kapa '<nowiki/>'''Lelate'''<nowiki/>' mme boemo bo ka tlaase bo bitswa ''''Senkoyhi'''<nowiki/>', Le ha ho le jwalo, tsamaiso ena ya maemo ha e sebediswe ka mehla mme tshebediso ya yona e itshetlehile ka sebaka sa ho bolla. Ngwanana ya bollang a ka ya lebollong le e mong wa banana ba [[leloko]] la ha bo ho kenyelletsa '''dikgaitsedi''', '''dikgaitsedi tsa ntate tse nyane ho yena''', '''dikgaitsedi tsa mme tse nyane ho yena''' kapa '''batjhana'''. A ka se ye lebollong ka nako e tshwanang le ya '''mme wa hae''', '''kgaitsedi ya moholo wa mme wa hae''' kapa '''nkgono wa hae'''. Haeba ba leloko ba le sekolong se le seng sa ho bolla, ke [[molao]] ho beha [[molamu]] terateng moo ho ke nwang le teng. Ba leloko ba tshwanela ho kena le ho tswa ka mahlakore a fapaneng a molamu. <ref>Legassic, M 1969. The Sotho-Tswana people before 1800. In Thompson, L. (ed) African Societies in Southern africa. London: Heinemann.</ref>
[[Category:Freistata]]
qezeb4hg04dh2eshoxw3ndjtt3bsy37
39302
39298
2026-06-12T07:52:35Z
NDG
12119
Undid 3 revisions from [[Special:Diff/39285|39285]] until [[Special:Diff/39298|39298]]; Rm external links
39302
wikitext
text/x-wiki
[[File:Basotho_female_initiates_(bale).jpg|thumb|250x250px|Basadi ba Basotho ba lebollong ba bitswang ''Bale'']]
'''<span lang="st" dir="ltr">Lebollo</span> la banana''' ke mosebetsi wa setso wa Basotho ho fetola banana ho ba basadi. Mosebetsi ona o ntse o etswa diporofenseng tsa Aforika Borwa tse kang [[Free State]], [[Mpumalanga]], [[Eastern Cape]] le [[Kwazulu-Natala|KwaZulu Natal]]. Mosebetsi wa phetolo wa Basotho, ho fapana le mekgwa e meng ya [[Afrika|Aforika]], ha o kenyelletse mekgwa e tlosang dikarolo tsa ditho tsa botshehadi tsa basadi. Le ha ho le jwalo, malwebe a ka hare a atolloswa ho ba malelele ka ho sarollwa e le hore mosadi a natefelwe ke thobalano. Dibakeng tseo ho tsona ho bolla ho ntseng ho nkwa ho le bohlokwa, batho ba [[setjhaba]] ba soma banana ba sa bollang.<ref>https://www.academia.edu/70031839/Female_initiation_becoming_a_woman_among_the_Basotho</ref>
Bana ba Aforika Borwa ba qobellwa ke [[molaotheo]] wa naha hore ba kene [[sekolo]]. Ke ka lebaka lena dikolo tsa ho bolla tsa banana di bulwa ha bedi ka selemo, ka [[Phuptjane]] le ka [[Tshitwe]], e le hore ba kgonang ho ya ka Phuptjane ba ye mme ba sa kgoneng ka lebaka la sekolo kapa mabaka a mang ba ye ka Tshitwe ho thusa ho boloka [[Sesotho|setso]] se tswella.<ref>https://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
[[File:Lesotho mountain village (5285775857).jpg|thumb|Motsana wa naheng ya Lesotho o dithabeng.]]
== Sebaka ==
'''Ho bolla''' hangata ho etsahala dibakeng tsa '''mahaeng''' moo Basotho ba ntseng ba latela [[setso]]. Ho etsahala '''mapolasing''' le '''metsaneng e menyane''' moo disebediswa le tikoloho di thusang ho theha maemo a ho bolla. Dibaka tseo ho tsona banana ba ntseng ba bolla ka bongata di kenyelletsa <nowiki><b>Ficksburg</b></nowiki> le <nowiki><b>Clocolan</b></nowiki> porofenseng ya [[Free State]] hammoho le [[Butha-Buthe]] le '''Mphosong''' naheng ya [[Lesotho]]. Ho sarollwa ha malwebe ha ho etswe dipetlele kapa ditliliniking kaha ha ho hlokehe tsebo ya bongaka. <ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
== Nako ya ho bolla ==
'''Dikolo tsa Basotho tsa ho bolla ha basadi''' di reretswe ho tsamaisana le ho hlaha ha <nowiki><b>kgwedi e felletseng</b></nowiki>. Kgwedi e felletseng ho Basotho e bontsha kgahleho ya [[thobalano]] ho batho ba bomme le bokgoni ba ho beleha bana. Ho boetse ho nahanwa ka [[dihla tsa selemo]] le maemo a loketseng. Dikolo tse ding di nka karolo ka kgwedi ya '''Mphalane''', le ha ho le jwalo, tse ngata di nka karolo ka kgwedi ya '''Tshitwe''' hobane sena se dumella bana ho ya nakong ya matsatsi a bona a phomolo a dikolo tsa [[thuto]].
== Dilemo ==
'''Bonyane ba dilemo''' tseo [[ngwanana]] a ka yang [[lebollong]] ka tsona ke dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 . Dilemo tsa ho ya lebollong di tloha ho dilemo tse [ leshome le metso e mmedi ] 12 ho ya ho tse [ mashome a mabedi ] 20, le ha ho le jwalo, dilemo tse kgothalletswang haholo ke tse pakeng tsa dilemo tse [ leshome le metso e mehlano ] 15 le tse [ leshome le e robedi ] 18. Ketsahalo ya ho qala ya ho ya matsatsing ha ngwanana, eo ka Senyesemane e bitswang ''''''menarche''''',' e nkwa e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong. Le hoja ho fihla [[dilemong tsa botjha]] e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong, empa ha se tlhokahalo e ka sehloohong.
== Mesebetsi/Dikarolo ==
'''Ho hlokahala''' [[ngaka ya setso]] ya [[mosadi]] bakeng sa ho bolla. '''Ngaka ya setso''' e batlwa ha ho ntse ho lokisetswa lebollo. Ho dumelwa hore ngaka ena e na le kutlwisiso e hlakileng ya matla a tlhaho le kamoo a sebetsang ka teng lefatsheng. Mesebetsi e qala hang ha ngaka e fihla. Ka dinako tse ding, dingaka tse ding tsa setso tsa moo di koptjwa ho ba teng tshebetsong ena, leha ho le joalo, ho ba teng ha tsona ha ho hlokahale.
[[Monga wa mophato]] o kgothalletsa lebollo ke ka hona e leng 'monga' sekolo. Hangata beng ba mephato ba nehela maphelo a bona ohle ho thusa dikolo tsa ho bolla mme ba batla ho tseba ho feta ka moo ba tsebang ka teng, ba na le dilemo tse ngata tsa phihlello. '''Monga wa mophato''' o ikarabella ho ho fana ka dijo ho ba bollang le [[mesuwe]], sena se kenyelletsa ho hlaba diphoofolo bakeng sa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]]. Hape ke boikarabello ba monga wa mophato ho fumana '''ngaka''' '''ya setso''' e hlomphehang. Beng ba mephato ba tsebahala ka mesebetsi ya bona mme hangata ba koptjwa hore ba bule mabollo. Ba fumana '''moputso''' ka mokgwa wa '''nama''' le '''[[tjhelete]]'''. Mosuwe o ikarabella ho ho hlokomela le ho kwetlisa ba bollang nakong ena ya ho bolla. Ba boetse ba ikarabella ho ho ruta ba bollang '''boitshwaro'''.<ref>Betty J. Harris (1990) Ethnicity and Gender in the Global Periphery: A Comparison of Basotho and Navajo Women. American Indian Culture and Research Journal: 1990, Vol. 14, No. 4, pp. 15-38.</ref>
== Molao ==
'''Molao wa Dikolo tsa ho Bolla wa Bophelo bo Botle''' porofenseng ya Free State wa selemo sa 2004 (molao wa 1 wa 2004) o bolela [[ditekanyetso le melawana]] e hlokahalang bakeng sa ho tsamaisa dikolo tsa ho bolla. E nngwe ya ditlhokahalo e kenyelletsa tumello e hlakileng e ngotsweng ya ho tsamaisa sekolo sa ho bolla le hore ba bollang ba hlokomelwe ke [[Ofisiri ya Bongaka]] ya Setereke seo lebollo le leng ho sona. Ditlhoko tse ding di kenyelletsa tumello e ngotsweng ya ba fetang dilemo tse 18 le tumello ya batswadi bakeng sa ba ka tlaase ho dilemo tse 18, tlaleho e hlwekileng ya bophelo bo botle e entsweng ke [[mooki]] wa tlhokomelo ya [[Bophelo bo botle|bophelo]] [[Bophelo bo botle|bo botle]] bo phahameng kapa setsebi sa bongaka. Ofisiri ya Tikoloho ya setereke, e kgethilweng ke '''Setho sa Komiti e Kgolo''' ([[MEC]]), e hlahloba dikolo tsa ho bolla ho netefatsa hore ho na le phepelo e lekaneng ya [[metsi]], ho bona hore [[dijo]] di lokiswa sebakeng se hlwekileng hammoho le ho bona hore ho na le disebediswa tse lekaneng (haeba ho tloswa ha letlalo la botona kapa botshehadi bo etswa ka letsoho). Sekolo sa ho bolla ha se tshwarwe nako e fetang dikgwedi tse 2 mme ba bollang ha ba lokela ho hlekefetswa.<ref>http://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref>
== Ho bolla ==
'''Ho bolla''' ho kenyelletsa [[meetlo]] kapa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]] e thusang motho hore a be boemong bo itseng setjhabeng. Merero ya mekete ena ke ho phatlalatsa hore ditho tsa [[botshehadi]] di se di hodile hammoho le phetoho ya boemo setjhabeng bo fetohelang ho ho ba ''''mosadi'''<nowiki/>'. Hangata ho bolla ha banana ho amana le ho kena '''dilemong tsa botjha''' ho tsamaellanang le ho qala ha ngwanana ho ya matsatsing. '''Batswadi''' ba bapala karolo ya bohlokwa tshebetsong ya ho bolla ya ngwanana ka ho mo ruta ho itshwara jwalo ka mosadi le ditsela tsa ho ntlafatsa phihlello ya thobalano [[lenyalong]]. Ho bolla ha [[banana ba Basotho]] ho etsahala haholo setjhabeng seo ho sona ho nyalwang [[sethepu]], kahoo, batswadi ba kenyelletsa malapa a fapaneng a thusang ho theha bonngwe pakeng tsa basadi bohle ba lelapa. Le ha ho le jwalo, ho bolla ha basali ho ka boela ha etsahala moo ho busang motho wa mme kapa bomme, kapa moo banyalani ba batjha ba phelang haufi le batswadi.
Metseng eo basadi ba nang le tshusumetso e kgolo ho boiphediso ba setjhaba ba tlwaetse ho ba le '''mekete''' '''ya ho bolla''' e le hore ba rute banana hammoho le setjhaba hore banana bana ba ka kgona ho phethahatsa dintho tse ba tlammeng. Ho tlatselletse moo, '''mekete''' ena e hatella bohlokwa ba karolo eo basadi ba e bapalang setjhabeng. Malapa a kgothalletsa ho qala ho bolla ho tloha dilemong tse tlaase, hape banana ba banyane hangata ba bona ditho tsa lelapa le banana ba tswang metseng e meng ba ya mabollong.
'''Tshebetso ya ho bolla''' e kenyelletsa banana ba [[Basotho]] ba fetohang mekgahlelong e fapaneng."'''Phepa'''" ke [[mobu]] o mosweu o sebediswang ke banana mmeleng ya bona mme "'''Pilo'''" ke mobu o motsho o sebediswa ho tshasa sefahleho ho kgetholla meloko e fapaneng. '''Meloko''' ena e kenyelletsa [[Bataung]], [[Bahlakwana]], [[Bakwena]], [[Bafokeng]], [[Basiya]] le [[Baphuthing]]. Ba bollang ba tseba hore na ke mofuta o feng wa mobu o sebediswang melokong e fapaneng.<ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref>
=== Ho sarollwa ha malwebe ===
'''Banana''' ba rutwa ho itsharolla malwebe. Malwebe a atolloswa ka ho '''sidilwa''' le ho '''sarollwa''' ho tloha hodimo ho ya tlaase ho sebediswa dipento tsa menwana le monwana wa bone. [[Ditlama]] tse fapaneng di a dilwa ebe di fetolwa setlolo e le hore di fokotse bohloko. Ho dumelwa hore ditlama tsena di '''nolofatsa''' le ho '''tlotsa''' malwebe ho fokotsa '''ho ruruha ha letlalo'''. Ho sarollwa ha malebe ho basadi ba Basotho ha ho tlole [[ditokelo]] tsa basadi kaha ha ho na [[tlhekefetso]] e etsahalang, ntle le haeba mosadi a sa jwetse se etswang lebollong. '''Banana ba Basotho''' ba bollang ba thusana ho sarolla malwebe mme ka hona ba kgona ho '''hlodisana''' ka hore na ke mang ya nang le malwebe a malelele ka ho fetisisa. Banana bana ba bolellwa hore ho sarolla malwebe ho eketsa hore banna ba bona ba nako e tlang ba natefelwe ke thobalano le hore ho sarolla malwebe ho eketsa menyetla ya mosadi ya ho kena lenyalong. Ka dinako tse ding ba bollang ba bolela hore ho bohloko empa ba bang ba natefelwa ke tshebetso ena. Banana ba bangata ba boetse ba dumela hore haeba ba sa sarolle malwebe a bona, ba ka ba le mathata a ho beleha. Ka lebaka la hore ka dinako tse ding ho ba le ho hlodisana ha ho sarolla malwebe, banana ba bang ba nka mehato e kotsi ya ho sarolla malwebe. Banana ba bang ba tlama mohala malwebeng a bona mme ba kenye lejwe le lenyane ho ba thusa ho hula malwebe a bona, ha ba bang ba sebedisa ditlama tse fosahetseng tse bakang [[Lekgopo|'''lekgopo''']]. Mekgwa ena e meng e mengata e etswa ntle le tlhokomelo ya dingaka tsa setso. Banana ba bang le mathata ba iswa dipetlele/ditliliniking.
Mathata a ka nnang a hlaha a kenyelletsa ho hlohlona, ho ruruha, meokgo e menyane le bohloko. <ref>Cult Health Sex. 2017 May; 19(5): 616–629.Published online 2016 Dec 6. doi: 10.1080/13691058.2016.1257739 Accessed 9 April 2018</ref>
Basadii ba Basotho ba ileng ba eketswa bo tshehadi ba bona ha ba kgone ho tiisa hore ho eketswa hona ho thusitse tshebetsong ya ho beleha bana kaha ba bangata ba ikutlwa ba na le phihlello e tshwanang le ya basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi ba bona. Basadi ba na ba tlaleha ka banna ba bona ba nang le dikamano tsa thobalano le basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi mme ka hona ha ba na bonnete ba hore ho eketswa botshehadi ho natefisa thobalano. <ref>Guillermo Martínez Pérez, Mwenya Mubanga, Concepción Tomás Aznar, Brigitte Bagnol. (2015) Zambian Women in South Africa: Insights Into Health Experiences of Labia Elongation. The Journal of Sex Research 52:8, pages 857-867.Accessed 9 April 2018</ref><ref>Khau, Mathabo. (2012). Female sexual pleasure and autonomy: What has inner labia elongation got to do with it?. Sexualities. 15. 763-777. 10.1177/1363460712454068.Accessed 9 April 2018</ref>
[[File:Mosadi Wa Mosotho.jpg|thumb|Mosadi wa Mosotho ka moaparo wa Basotho.]]
== Moaparo wa ho bolla ==
Diaparo tse aparwang ha ho bollwa di hloka tlhokomelo e ngata. Nako ya ho lokisetsa banana ba Basotho naheng ya Lesotho e ka ba telele empa, porofenseng ya Free State, ho lokisetsa ho ka etswa ka letsatsi le le leng. Ngwanana o fuwa kobo ya letlalo la nku ke malome kapa moemedi e mong wa ntate ho tswa ka lehlakoreng la leloko la mme wa hae. Ka letsatsi la pele, banana ba tlwaetse ho apara mese ya kgale le kobo ya kgale e lerootho. Nakwana ka morao ho moo, diaparo tseo di a lahlwa ebe ba apeswa seaparo sa letlalo la kgomo kapa la nku. Ngwanana o boetse o fuwa lesira hammoho le jwang kapa lehlaka le holang mabopong a noka le bitswang 'dikgolokwane' hore a le apare lethekeng. Banana bana ba boetse ba rwala difaha tsa letsopa tse entsweng ka matsoho. Ngwanana ha a qeta lebollong o tsamaya a apere seaparo se setle sa letlalo la kgomo, difaha, mekgabiso, dikobo tse ntjha, dithaole tse mebalabala mme ba itshasitse ka letsopa le mmala o mo kgubedu.
[[File:Basotho female initiates (bale).jpg|thumb|238x238px|Banana ba Basotho ba lebollong.]]
== Ba bollang ==
'''Banana ba bollang''' ba hlophiswa ho ya ka boemo bo phahameng ho ya ho bo tlaase. Boemo bo ka sehloohong bo bitswa '<nowiki/>'''Molobe'''<nowiki/>' bo latelwe ke '<nowiki/>'''Molobenyana'''<nowiki/>' kapa '<nowiki/>'''Lelate'''<nowiki/>' mme boemo bo ka tlaase bo bitswa ''''Senkoyhi'''<nowiki/>', Le ha ho le jwalo, tsamaiso ena ya maemo ha e sebediswe ka mehla mme tshebediso ya yona e itshetlehile ka sebaka sa ho bolla. Ngwanana ya bollang a ka ya lebollong le e mong wa banana ba [[leloko]] la ha bo ho kenyelletsa '''dikgaitsedi''', '''dikgaitsedi tsa ntate tse nyane ho yena''', '''dikgaitsedi tsa mme tse nyane ho yena''' kapa '''batjhana'''. A ka se ye lebollong ka nako e tshwanang le ya '''mme wa hae''', '''kgaitsedi ya moholo wa mme wa hae''' kapa '''nkgono wa hae'''. Haeba ba leloko ba le sekolong se le seng sa ho bolla, ke [[molao]] ho beha [[molamu]] terateng moo ho ke nwang le teng. Ba leloko ba tshwanela ho kena le ho tswa ka mahlakore a fapaneng a molamu. <ref>Legassic, M 1969. The Sotho-Tswana people before 1800. In Thompson, L. (ed) African Societies in Southern africa. London: Heinemann.</ref>
[[Category:Freistata]]
p00x4v205v6y5i7p6ejc0jcporqwqq5
Mpho Phalatse
0
9335
39332
34402
2026-06-12T08:27:30Z
Dymotee
12955
improve content
39332
wikitext
text/x-wiki
# '''Mpho Louisa Phalatse <ref>http://www.pa.org.za/person/mpho-louisa-phalatse/</ref> (o hlahile ka la 7 Pudungwane 1977) ke ngaka ya Afrika Borwa le radipolotiki ya neng a le ramotse wa phethahatso ya Masepala wa Metropoditan wa Johannesburg. Setho sa Democratic Alliance, o sebeditse mosebetsing ho tloha ka la 22 Pulungoana 2021 ho fihlela a tloswa ka mohato wa ho se tshepe ka la 26 Pherekgong 2023. Ke mosadi wa pele ya ileng a sebeletsi wa ramotse wa masepala wa motse-moholo, o thehilweng ka 2000. Ke mosadi wa pele wa motho a motsho ya ileng a sebeletsa ramotse wa toropo ya ''Johannesburg'' mme ke ramotse wa bobedi oa mosali oa toropo kamora Jessie McPherson, ya sebeleditseng ho tloha ka 1945 ho isa ka 1946.'''
Ho tloha ka 2016 ho isa ho 2019, Phalatse o ne a sebeditse e le setho sa komiki wa ramotse (MMC) Johannesburg bakeng sa Bophelo bo Botle le Ntsh'etsopele ya Setjhaba.
== Bophelo ba pele le mosebetsi wa hae ==
== '''Phalatse o hlahile ka la 7 November 1977 Hebrone, Pretoria. O ne a lula le nkgono wa hae Hebrone ka dilemo tse seng kae tsa pele tsa bophelo ba hae pele a ya Mabopane ho ya kopana le batsoadi ba hae. Ka bobedi e ne e le matitjhere. Phalatse o ile a ngodiswa ka 1994. Selemong se latelang, o ile a ingodisa Univesithi ya Witwatersrand ho ithuta Boenjiniere ba dikhemikhale. Nakong ya selemo sa hae sa bobedi Univesithing ya Wits, Phalatse o ile a etsa qeto ya hore o batla ho ba ngaka mme a ingodisa MEDUNSA (wa hona jwale e tsejwang e le Sefako Makgatho Health Sciences University), eo a fumaneng lengolo la MBChB ho yona. O ile a fetoha ngaka ka 2005 mme a dula sepetlele sa Thembisa. O ile a ntano etsa tshebeletso ya setjhaba Hammanskraal pele a qala ho sebetsa Sepetlele sa Jubile.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>''' ==
== '''Phalatse o ile a qala ho ithuta dithuto tsa tsamaiso ya merero ho Cranefield College nakong ya selemo sa hae sa tshebeletso ya setjhaba. Hamorao o ile a fumana lengolo la thuto e tswetseng pele le lengolo la thuto la ka mora sekolo sa Project Management le Program Management. Ka 2011, o ile a ingodisa bakeng sa Master of Medicine Univesithing ya Wits.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>''' ==
== '''Phalatse ke Mofuputsi ya Ikemetseng wa Bongaka (CIME) ya netefaditsweng ke American Board of Independent Medical Examiners (ABIME). O ne a le ofising ya dikotsi setsing sa bophelo bo botle sa Alexandra Community hammoho le setsebi sa tlhokomelo ya tlhekefetso ya thobalano Sepetleleng sa Far East Rand, ha a ntse a le setho sa Komiki ya Boitshwaro ba Boikarabelo ba Lekgotla la Mesebetsi ya Bophelo ba Afrika Borwa.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>''' ==
=== Mosebetsi wa pele wa dipolotiki ===
=== Phalatse o ile a ikopanya le Democratic Alliance mme a kgethwa ho Lekgotla la Motse wa Johannesburg ka 2016. Ramotse ya sa tswa kgethwa Herman Mashaba o kgethile Phalatse hore e be setho sa komiti ya ramotse wa Bophelo bo Botle le Ntshetsopele ya Setjhaba.<ref>https://www.news24.com/citypress/news/meet-mayor-mashabas-a-team-20160827</ref><ref>http://randburgsun.co.za/301219/diverse-mayoral-committee-surprised-with-appointment/</ref> ===
=== Ka la 12 Phuptjane 2018, Mashaba o ile a mo emisa kamora hore a re "motse [Johannesburg] le ena ka bona jwale ke metswalle ya Iseraele".<ref>https://randburgsun.co.za/346537/city-joburg-mmc-mpho-phalatse-suspended-amid-condemnation-stance-israel/</ref> O ile a kgutlisetswa mosebetsing ka la 26 Phuptjane. <ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2018-06-28-joburg-health-mmc-mpho-phalatse-reinstated-after-furore-over-comments-on-israel/</ref>Phalatse o sebeditse Komiting ya Meya ho fihlela Mashaba a itokolla e le ramotse ka Pudungwana 2019.<ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2018-06-28-joburg-health-mmc-mpho-phalatse-reinstated-after-furore-over-comments-on-israel/</ref> ===
== Majoro of Johannesburg ==
==== Ka la 23 Phato 2021, moeta-pele wa DA John Steenhuisen o phatlalalitse hore Phalatse o kgethilwe e le mokgethwa wa ramotse wa DA bakeng sa Toropo ya Johannesburg dikgethong tsa mmuso wa lehae ka la 1 Pudungwana 2021. <ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/list-da-announces-its-mayoral-candidates-to-contest-municipalities-20210823</ref>Ha ho na mokgatlo o hapileng boholo ba ditulo hape mme tshehetso ya DA toropong e fokotsehile ka hoo e ka bang 12% dikgethong.<ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/final-results-anc-the-biggest-loser-as-5-out-of-8-metros-are-hung-20211104</ref> ====
==== Kopanong ya pele ya lekgotla ka la 22 Pudungwana 2021, Phalatse o ile a kgethwa e le ramotse wa phethahatso ya Masepala wa Metropolitan wa Johannesburg. O fumane di-vote tse 144 ho tse 265 ho kgetho ya ramotse lekgotleng, a hlola mokgethwa wa ANC, ramotse ya sebetsang Mpho Moerane, ya fumaneng di-vote tsa 121 feela. Phalatse o ile a kgethwa ka thuso ya mekga e menyenyane, jwalo ka di-Fighters tsa Tokoloho ya Moruo, Freedom Front Plus le ActionSA. <ref>https://ewn.co.za/2021/11/22/it-s-a-win-for-the-da-as-mpho-phalatse-is-elected-joburg-mayor</ref> <ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2021-11-22-das-mpho-phalatse-is-joburg-mayor-tshwane-next-says-herman-mashaba/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/2917703/das-mpho-phalatse-elected-new-executive-mayor-of-johannesburg/</ref>Ke mosadi wa pele ya ileng a sebeletsa e le ramotse wa masepala ya metseng e meholo (o thehilweng ka 2000), ramotse wa pele wa mosadi ya motsho wa Johannesburg le mosadi wa bobedi kamora Jessie McPherson ya sebeleditseng ho tloha ka 1945 ho isa ka 1946.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/anc-loses-johannesburg-mayor-race/</ref><ref>https://www.joburg.org.za/play_/Pages/Play%20in%20Joburg/Culture%20and%20Heritage/Links/General-information-Joburg-Mayors.aspx</ref> ====
==== Ka la 26 Pudungwana 2021, Phalatse e ile ya fana ka moratorium mabapi le ho tlatsa maemo a sa sebetseng le katoloso ya dikonteraka tsa mosebetsi Motseng wa Johannesburg. <ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/joburg-mayor-puts-a-freeze-on-appointments-in-city-of-joburg-20211126</ref> Nakong ya puo ya Phalatse ya ho amohela boholong ka la 3 Tshitwe 2021, bakhanselara ba ANC ba ile ba e senya mme ba batla hore a kgutlise maikutlo a fetileng ao a entseng a tshehetsa Iseraele. Phalatse ha aa ka a inehela ho seo ba se batlang.<ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2021-12-02-anc-disrupts-joburg-council-meeting-over-mayors-pro-israel-comments/</ref> ====
==== Ka la 13 Tshitwe 2021, Phalatse o phatlaladitse ho thewa ha komiki ya hae ya masepala wa mekga e mengata e nang le ditho tse leshome. DA e ile ya fumana di-portfolio tse nne feela ho komiki ya masepala, ha ActionSA e ile ya boloka di-portfolios tse tharo. Mokga wa African Christian Democratic Party, Mokga wa Tokoloho ya Inkatha le Mokga wa tikoloho Plus o ile a fumana sethala se le seng. Phalatse o itse DA e atlehile ho theha mmuso wa selekane sa mekga e leshome ka palo e felletseng ya ditulo tse 136 ho tse 270 lekgotleng, boholo bo felletseng lekgotleng. <ref>https://www.iol.co.za/news/politics/joburg-mayor-mpho-phalatse-announces-multi-party-mayoral-committee-aecbe80b-8fa8-4efe-9089-ceee0dcdc3f9</ref> Mathwasong a Pherekhong 2022, Al Jama-ah e ile ya itokolla tumellanong ya selekane ka lebaka la tshehetso ya DA bakeng sa Iseraele. Sena se ile sa etsa hore selekane se lahlehelwe ke boemo ba sona ba bongata lekhotleng. Ka la 17 Pherekgong 2022, moetapele wa di-caucus tsa Patriotic Alliance toropong ya Johannesburg, Ashley Sauls, o phatlaladitse hore mokga o kene tumellanong ya ho arolelana matla le DA ho metro. Mmuso oa selekane jwale o ne o e-na le ditulo tse 140, tse fetang boholo bo hlakileng ba ditulo lekhotleng. <ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/2954854/al-jama-ah-ditches-da-in-joburg-over-israel-10-january-2022/</ref> Ka Hlakola 2022, Sauls o ile a hlapanyetswa ho ba setho sa Komiti ya Meya (MMC) bakeng sa Bophelo bo Botle le Ntshetsopele ya Setjhaba, a nkela Franco de Lange sebaka sa Freedom Front Plus ya neng a itokisitse ka boithatelo ho etsa sebaka sa hore Sauls a kenele komiki ya ramotse.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2022-02-23-pas-ashley-sauls-sworn-in-as-new-head-of-health-in-city-of-joburg/</ref> ====
==== Ka la 17 Pherekhong 2022, Phalatse le Giuseppe Sala, ramotse wa Milan, ba ile ba kgethwa e le Batlatsi ba Batlatsi ba Komiki ya Tsamaiso ya C40, mme le o busang o fanang ka tataiso ya maqheka bakeng sa marang-rang a ditoropo tse 97 tse nehetsweng ho rarolla koduwa ya maemo a lehodimo lefatshe ka bophara.<ref>https://www.c40.org/news/milan-johannesburg-steering-committee/</ref> ====
==== Ka la 31 Phato 2022, mosebeletsi wa DA Vasco da Gama o ile a tloswa e le sebui sa lekgotla ka ho vouta ha ho se tsepane ho ileng ha ya ka 136-132, leha selekane se tshwere boholo ba ditulo lekgotleng. Bakhanselara ba bohata ba balekane ba selekane sa DA, jwalo ka Mokga wa Tokoloho ya Inkatha, Mokga wa Afrika wa Bokreste-Bodemo, Congress of the People le United Independent Movement, ba hanne ditaelo tsa mekga ya bona mme ba vouta bakeng sa ho tloswa ha da Gama. <ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2022-09-01-johannesburg-speaker-vasco-da-gama-voted-out/</ref> <ref>https://www.news24.com/news24/politics/political-parties/da-vows-to-restore-order-after-coalition-partners-help-remove-vasco-da-gama-as-joburg-speaker-20220901</ref> <ref>https://ewn.co.za/2022/09/01/no-confidence-vote-sees-vasco-da-gama-ousted-as-joburg-council-speaker</ref>Kaofela ha bona ba ile ba tobana le ditlamorao kapa ba lelekwa. Ho ne ho e-na le karohano dipakeng tsa balekane ba selekane mabapi le hore na ke mang ya tla nkela da Gama sebaka ka ActionSA e batlang hore lekgotla la IFP le nke sebaka sa da Gama.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/actionsa-wants-new-joburg-speaker-come-ifp-not-da/</ref> ====
==== Ka la 28 Lwetse 2022, modulasetulo wa COPE o ile a kgethwa ho ba sebui ka thuso ya sehlopha se etelletsweng pele ke ANC ka lebaka la DA's Alex Christians kamora hore Patriotic Alliance, setho sa selekane se etelletswang ke DA, se kgethe ho vouta kgahlanong le Bakreste.<ref>https://www.iol.co.za/the-star/news/patriotic-alliance-threatens-to-quit-da-coalition-in-joburg-e65944c1-43f1-49b3-9a6f-d83259e771a2</ref> Hamorao PA e ile ya itokolla ka bonngwe mme ya ikopanya le sehlopha se etelletsweng pele ke ANC kamora hore DA e hane ho fetola tumellano ya bonngwe.<ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/anc-supports-motion-of-no-confidence-against-phalatse/</ref> Ka mora moo, Makhubele o ile a bitsa kopano e kgethehileng ya lekgotla ka la 30 Lwetse bakeng sa ho vouta ha ho se tshepe ho neng ho hlahisitswe kgahlanong le Phalatse ke Pan Africanist Congress ya Azania dibeke tse fetileng ka ditaba tsa ho fana ka ditshebeletso, ho tshwarwa. Phalatse o ile a atamela Lekgotla le Phahameng la Johannesburg ho thibela hore ho se ke ha e-ba le kopano e kgethehileng ya lekgotla le hore lekgotla la phatlalatsa qeto ya komiki ya mananeo ya ho bitsa kopano e kgethehileng e seng molaong, hobane kopano e ne e sa dumellane ka hona qeto ya ho bitsa seboka se kgethehileng sa lekgotla e ne e se na thuso. <ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2022-09-30-no-confidence-motion-against-joburg-mayor-going-ahead-despite-court-action/</ref>Ka la 30 Lwetse 2022, Phalatse o ile a kgethwa hore e be ramotse mme Lekgotla le Phahameng la tlosa nyewe ya hae. Dada Morero ya ANC o ile a kgethwa ho mo nkela sebaka.<ref>https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2022-09-30-ancs-dada-morero-elected-joburgs-new-mayor/</ref> ====
==== Ka la 25 Mphalane 2022, Lekhotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore qeto ya sebui sa lekgotla ya ho etsa mohato wa ho se tshepe kgahlanong le Phalatse le kgetho ya Dada Morero di ne di sa dumellane le molao, di sa dumellwe ke molao le ho se sebetse mme Phalatse o ile a kgutliswa e le ramotse.<ref>https://ewn.co.za/2022/10/25/court-declares-removal-of-phalatse-as-joburg-mayor-unlawful</ref> ====
==== Ka la 26 Pherekgong 2023, Phalatse o ile a tloswa e le ramotse ka lekgetlo la bobedi nakong ya mohato wa ho se tshepe ka dikgetho tse 140 tse tshehetsang mohato ho 129 ho fapana le mohato nakong ya Seboka sa Lekgotla la Motse wa Johannesburg.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Mpho_Phalatse#cite_note-33</ref> ====
== Mosebetsi wa ka mora ho ba ramotse ==
=== Kamora hore Phalatse a tloswe e le ramotse ka lekhetlo la bobedi, ho ile ha nahanwa hore o tla qala letsholo la ho ba moetapele wa mmuso wa DA pele ho kopano ya mmuso ya mokga ka Mmesa 2023.<ref>https://www.news24.com/citypress/politics/da-leadership-phalatse-joins-the-race-20230128</ref> O ile a qala letsholo la hae ka la 30 Pherekgong 2023 Sehopotsong sa Hector Peterson Soweto. Phalatse o itse mosebetsi wa hae e le theknocrat le ho etella pele selekane sa mekga e mengata Johannesburg o mo "lokisitse ka ho lekaneng" bakeng sa boemo.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/mpho-phalatse-launches-bid-become-next-da-leader/</ref> Leha a ne a tumme ho DA, ba ka hare ba mokga ba itse o qadile letsholo la hae la ho ba moetapele morao haholo mme Steenhuisen o na le monyetla wa ho ba moetelli wa mokga ya tummeng ya hapileng tshehetso e kgolo bakeng sa letsholo le mo kgethileng hape.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-30-mpho-phalatses-campaign-to-head-da-launched-too-late-to-succeed-say-insiders/</ref> O ile a lahlehelwa ke Steenhuisen Kopanong ya Mokga wa Federal.<ref>https://midrandreporter.co.za/lnn/1218498/steenhuisen-to-lead-da-in-crucial-2024-elections/</ref> ===
=== Ka la 5 Phuptjane 2023, Belinda Kayser-Echeozonjoku o ile a kgethwa e le moetapele wa DA caucus lekgotleng la toropo e ntle le khanyetso kamora hore Phalatse a tlohe peisong.<ref>https://www.news24.com/news24/politics/political-parties/da-joburg-caucus-gets-new-leader-as-party-gears-up-for-a-regional-leadership-battle-20230605</ref> ===
=== Phalatse o phatlaladitse ka la 28 Phato 2023 hore o tla itokolla ho ba lekgotla la DA ka la 30 Lwetse 2023 mme a kgutlele ho ba ngaka ya bongaka.<ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/former-joburg-mayor-mpho-phalatse-resigns-as-councillor-will-return-to-medical-career-20230828</ref> ===
== Bophelo ba motho. ==
=== Phalatse o na le bana ba bararo.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref> ===
=== Ka December 2022, Phalatse o ile a nyala setho sa ActionSA Brutus Malada.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2022-12-05-joburg-mayor-off-the-market-as-phalatse-ties-the-knot/</ref> ===
== Mehlodi ==
cqsij47mujhhfu2mip0pyxh4dxl03u4
39333
39332
2026-06-12T08:27:49Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last version by KeMang??: test edits, please use the sandbox
34402
wikitext
text/x-wiki
'''Mpho Louisa Phalatse''' <ref>http://www.pa.org.za/person/mpho-louisa-phalatse/</ref> (o hlahile ka la 7 Pudungwane 1977) ke ngaka ya Afrika Borwa le radipolotiki ya neng a le ramotse wa phethahatso ya Masepala wa Metropoditan wa Johannesburg. Setho sa Democratic Alliance, o sebeditse mosebetsing ho tloha ka la 22 Pulungoana 2021 ho fihlela a tloswa ka mohato wa ho se tshepe ka la 26 Pherekgong 2023. Ke mosadi wa pele ya ileng a sebeletsi wa ramotse wa masepala wa motse-moholo, o thehilweng ka 2000. Ke mosadi wa pele wa motho a motsho ya ileng a sebeletsa ramotse wa toropo ya Johannesburg mme ke ramotse wa bobedi oa mosali oa toropo kamora Jessie McPherson, ya sebeleditseng ho tloha ka 1945 ho isa ka 1946.
Ho tloha ka 2016 ho isa ho 2019, Phalatse o ne a sebeditse e le setho sa komiki wa ramotse (MMC) Johannesburg bakeng sa Bophelo bo Botle le Ntsh'etsopele ya Setjhaba.
== Bophelo ba pele le mosebetsi wa hae ==
Phalatse o hlahile ka la 7 November 1977 Hebrone, Pretoria. O ne a lula le nkgono wa hae Hebrone ka dilemo tse seng kae tsa pele tsa bophelo ba hae pele a ya Mabopane ho ya kopana le batsoadi ba hae. Ka bobedi e ne e le matitjhere. Phalatse o ile a ngodiswa ka 1994. Selemong se latelang, o ile a ingodisa Univesithi ya Witwatersrand ho ithuta Boenjiniere ba dikhemikhale. Nakong ya selemo sa hae sa bobedi Univesithing ya Wits, Phalatse o ile a etsa qeto ya hore o batla ho ba ngaka mme a ingodisa MEDUNSA (wa hona jwale e tsejwang e le Sefako Makgatho Health Sciences University), eo a fumaneng lengolo la MBChB ho yona. O ile a fetoha ngaka ka 2005 mme a dula sepetlele sa Thembisa. O ile a ntano etsa tshebeletso ya setjhaba Hammanskraal pele a qala ho sebetsa Sepetlele sa Jubile.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>
Phalatse o ile a qala ho ithuta dithuto tsa tsamaiso ya merero ho Cranefield College nakong ya selemo sa hae sa tshebeletso ya setjhaba. Hamorao o ile a fumana lengolo la thuto e tswetseng pele le lengolo la thuto la ka mora sekolo sa Project Management le Program Management. Ka 2011, o ile a ingodisa bakeng sa Master of Medicine Univesithing ya Wits.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>
Phalatse ke Mofuputsi ya Ikemetseng wa Bongaka (CIME) ya netefaditsweng ke American Board of Independent Medical Examiners (ABIME). O ne a le ofising ya dikotsi setsing sa bophelo bo botle sa Alexandra Community hammoho le setsebi sa tlhokomelo ya tlhekefetso ya thobalano Sepetleleng sa Far East Rand, ha a ntse a le setho sa Komiki ya Boitshwaro ba Boikarabelo ba Lekgotla la Mesebetsi ya Bophelo ba Afrika Borwa.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>
== Mosebetsi wa pele wa dipolotiki ==
Phalatse o ile a ikopanya le Democratic Alliance mme a kgethwa ho Lekgotla la Motse wa Johannesburg ka 2016. Ramotse ya sa tswa kgethwa Herman Mashaba o kgethile Phalatse hore e be setho sa komiti ya ramotse wa Bophelo bo Botle le Ntshetsopele ya Setjhaba.<ref>https://www.news24.com/citypress/news/meet-mayor-mashabas-a-team-20160827</ref><ref>http://randburgsun.co.za/301219/diverse-mayoral-committee-surprised-with-appointment/</ref>
Ka la 12 Phuptjane 2018, Mashaba o ile a mo emisa kamora hore a re "motse [Johannesburg] le ena ka bona jwale ke metswalle ya Iseraele".<ref>https://randburgsun.co.za/346537/city-joburg-mmc-mpho-phalatse-suspended-amid-condemnation-stance-israel/</ref> O ile a kgutlisetswa mosebetsing ka la 26 Phuptjane. <ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2018-06-28-joburg-health-mmc-mpho-phalatse-reinstated-after-furore-over-comments-on-israel/</ref>Phalatse o sebeditse Komiting ya Meya ho fihlela Mashaba a itokolla e le ramotse ka Pudungwana 2019.<ref>https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2018-06-28-joburg-health-mmc-mpho-phalatse-reinstated-after-furore-over-comments-on-israel/</ref>
== Majoro of Johannesburg ==
Ka la 23 Phato 2021, moeta-pele wa DA John Steenhuisen o phatlalalitse hore Phalatse o kgethilwe e le mokgethwa wa ramotse wa DA bakeng sa Toropo ya Johannesburg dikgethong tsa mmuso wa lehae ka la 1 Pudungwana 2021. <ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/list-da-announces-its-mayoral-candidates-to-contest-municipalities-20210823</ref>Ha ho na mokgatlo o hapileng boholo ba ditulo hape mme tshehetso ya DA toropong e fokotsehile ka hoo e ka bang 12% dikgethong.<ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/final-results-anc-the-biggest-loser-as-5-out-of-8-metros-are-hung-20211104</ref>
Kopanong ya pele ya lekgotla ka la 22 Pudungwana 2021, Phalatse o ile a kgethwa e le ramotse wa phethahatso ya Masepala wa Metropolitan wa Johannesburg. O fumane di-vote tse 144 ho tse 265 ho kgetho ya ramotse lekgotleng, a hlola mokgethwa wa ANC, ramotse ya sebetsang Mpho Moerane, ya fumaneng di-vote tsa 121 feela. Phalatse o ile a kgethwa ka thuso ya mekga e menyenyane, jwalo ka di-Fighters tsa Tokoloho ya Moruo, Freedom Front Plus le ActionSA. <ref>https://ewn.co.za/2021/11/22/it-s-a-win-for-the-da-as-mpho-phalatse-is-elected-joburg-mayor</ref> <ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2021-11-22-das-mpho-phalatse-is-joburg-mayor-tshwane-next-says-herman-mashaba/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/2917703/das-mpho-phalatse-elected-new-executive-mayor-of-johannesburg/</ref>Ke mosadi wa pele ya ileng a sebeletsa e le ramotse wa masepala ya metseng e meholo (o thehilweng ka 2000), ramotse wa pele wa mosadi ya motsho wa Johannesburg le mosadi wa bobedi kamora Jessie McPherson ya sebeleditseng ho tloha ka 1945 ho isa ka 1946.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/anc-loses-johannesburg-mayor-race/</ref><ref>https://www.joburg.org.za/play_/Pages/Play%20in%20Joburg/Culture%20and%20Heritage/Links/General-information-Joburg-Mayors.aspx</ref>
Ka la 26 Pudungwana 2021, Phalatse e ile ya fana ka moratorium mabapi le ho tlatsa maemo a sa sebetseng le katoloso ya dikonteraka tsa mosebetsi Motseng wa Johannesburg. <ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/joburg-mayor-puts-a-freeze-on-appointments-in-city-of-joburg-20211126</ref> Nakong ya puo ya Phalatse ya ho amohela boholong ka la 3 Tshitwe 2021, bakhanselara ba ANC ba ile ba e senya mme ba batla hore a kgutlise maikutlo a fetileng ao a entseng a tshehetsa Iseraele. Phalatse ha aa ka a inehela ho seo ba se batlang.<ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2021-12-02-anc-disrupts-joburg-council-meeting-over-mayors-pro-israel-comments/</ref>
Ka la 13 Tshitwe 2021, Phalatse o phatlaladitse ho thewa ha komiki ya hae ya masepala wa mekga e mengata e nang le ditho tse leshome. DA e ile ya fumana di-portfolio tse nne feela ho komiki ya masepala, ha ActionSA e ile ya boloka di-portfolios tse tharo. Mokga wa African Christian Democratic Party, Mokga wa Tokoloho ya Inkatha le Mokga wa tikoloho Plus o ile a fumana sethala se le seng. Phalatse o itse DA e atlehile ho theha mmuso wa selekane sa mekga e leshome ka palo e felletseng ya ditulo tse 136 ho tse 270 lekgotleng, boholo bo felletseng lekgotleng. <ref>https://www.iol.co.za/news/politics/joburg-mayor-mpho-phalatse-announces-multi-party-mayoral-committee-aecbe80b-8fa8-4efe-9089-ceee0dcdc3f9</ref> Mathwasong a Pherekhong 2022, Al Jama-ah e ile ya itokolla tumellanong ya selekane ka lebaka la tshehetso ya DA bakeng sa Iseraele. Sena se ile sa etsa hore selekane se lahlehelwe ke boemo ba sona ba bongata lekhotleng. Ka la 17 Pherekgong 2022, moetapele wa di-caucus tsa Patriotic Alliance toropong ya Johannesburg, Ashley Sauls, o phatlaladitse hore mokga o kene tumellanong ya ho arolelana matla le DA ho metro. Mmuso oa selekane jwale o ne o e-na le ditulo tse 140, tse fetang boholo bo hlakileng ba ditulo lekhotleng. <ref>https://www.citizen.co.za/news/south-africa/politics/2954854/al-jama-ah-ditches-da-in-joburg-over-israel-10-january-2022/</ref> Ka Hlakola 2022, Sauls o ile a hlapanyetswa ho ba setho sa Komiti ya Meya (MMC) bakeng sa Bophelo bo Botle le Ntshetsopele ya Setjhaba, a nkela Franco de Lange sebaka sa Freedom Front Plus ya neng a itokisitse ka boithatelo ho etsa sebaka sa hore Sauls a kenele komiki ya ramotse.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2022-02-23-pas-ashley-sauls-sworn-in-as-new-head-of-health-in-city-of-joburg/</ref>
Ka la 17 Pherekhong 2022, Phalatse le Giuseppe Sala, ramotse wa Milan, ba ile ba kgethwa e le Batlatsi ba Batlatsi ba Komiki ya Tsamaiso ya C40, mme le o busang o fanang ka tataiso ya maqheka bakeng sa marang-rang a ditoropo tse 97 tse nehetsweng ho rarolla koduwa ya maemo a lehodimo lefatshe ka bophara.<ref>https://www.c40.org/news/milan-johannesburg-steering-committee/</ref>
Ka la 31 Phato 2022, mosebeletsi wa DA Vasco da Gama o ile a tloswa e le sebui sa lekgotla ka ho vouta ha ho se tsepane ho ileng ha ya ka 136-132, leha selekane se tshwere boholo ba ditulo lekgotleng. Bakhanselara ba bohata ba balekane ba selekane sa DA, jwalo ka Mokga wa Tokoloho ya Inkatha, Mokga wa Afrika wa Bokreste-Bodemo, Congress of the People le United Independent Movement, ba hanne ditaelo tsa mekga ya bona mme ba vouta bakeng sa ho tloswa ha da Gama. <ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2022-09-01-johannesburg-speaker-vasco-da-gama-voted-out/</ref> <ref>https://www.news24.com/news24/politics/political-parties/da-vows-to-restore-order-after-coalition-partners-help-remove-vasco-da-gama-as-joburg-speaker-20220901</ref> <ref>https://ewn.co.za/2022/09/01/no-confidence-vote-sees-vasco-da-gama-ousted-as-joburg-council-speaker</ref>Kaofela ha bona ba ile ba tobana le ditlamorao kapa ba lelekwa. Ho ne ho e-na le karohano dipakeng tsa balekane ba selekane mabapi le hore na ke mang ya tla nkela da Gama sebaka ka ActionSA e batlang hore lekgotla la IFP le nke sebaka sa da Gama.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/actionsa-wants-new-joburg-speaker-come-ifp-not-da/</ref>
Ka la 28 Lwetse 2022, modulasetulo wa COPE o ile a kgethwa ho ba sebui ka thuso ya sehlopha se etelletsweng pele ke ANC ka lebaka la DA's Alex Christians kamora hore Patriotic Alliance, setho sa selekane se etelletswang ke DA, se kgethe ho vouta kgahlanong le Bakreste.<ref>https://www.iol.co.za/the-star/news/patriotic-alliance-threatens-to-quit-da-coalition-in-joburg-e65944c1-43f1-49b3-9a6f-d83259e771a2</ref> Hamorao PA e ile ya itokolla ka bonngwe mme ya ikopanya le sehlopha se etelletsweng pele ke ANC kamora hore DA e hane ho fetola tumellano ya bonngwe.<ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/anc-supports-motion-of-no-confidence-against-phalatse/</ref> Ka mora moo, Makhubele o ile a bitsa kopano e kgethehileng ya lekgotla ka la 30 Lwetse bakeng sa ho vouta ha ho se tshepe ho neng ho hlahisitswe kgahlanong le Phalatse ke Pan Africanist Congress ya Azania dibeke tse fetileng ka ditaba tsa ho fana ka ditshebeletso, ho tshwarwa. Phalatse o ile a atamela Lekgotla le Phahameng la Johannesburg ho thibela hore ho se ke ha e-ba le kopano e kgethehileng ya lekgotla le hore lekgotla la phatlalatsa qeto ya komiki ya mananeo ya ho bitsa kopano e kgethehileng e seng molaong, hobane kopano e ne e sa dumellane ka hona qeto ya ho bitsa seboka se kgethehileng sa lekgotla e ne e se na thuso. <ref>https://www.timeslive.co.za/politics/2022-09-30-no-confidence-motion-against-joburg-mayor-going-ahead-despite-court-action/</ref>Ka la 30 Lwetse 2022, Phalatse o ile a kgethwa hore e be ramotse mme Lekgotla le Phahameng la tlosa nyewe ya hae. Dada Morero ya ANC o ile a kgethwa ho mo nkela sebaka.<ref>https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2022-09-30-ancs-dada-morero-elected-joburgs-new-mayor/</ref>
Ka la 25 Mphalane 2022, Lekhotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore qeto ya sebui sa lekgotla ya ho etsa mohato wa ho se tshepe kgahlanong le Phalatse le kgetho ya Dada Morero di ne di sa dumellane le molao, di sa dumellwe ke molao le ho se sebetse mme Phalatse o ile a kgutliswa e le ramotse.<ref>https://ewn.co.za/2022/10/25/court-declares-removal-of-phalatse-as-joburg-mayor-unlawful</ref>
Ka la 26 Pherekgong 2023, Phalatse o ile a tloswa e le ramotse ka lekgetlo la bobedi nakong ya mohato wa ho se tshepe ka dikgetho tse 140 tse tshehetsang mohato ho 129 ho fapana le mohato nakong ya Seboka sa Lekgotla la Motse wa Johannesburg.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Mpho_Phalatse#cite_note-33</ref>
== Mosebetsi wa ka mora ho ba ramotse ==
Kamora hore Phalatse a tloswe e le ramotse ka lekhetlo la bobedi, ho ile ha nahanwa hore o tla qala letsholo la ho ba moetapele wa mmuso wa DA pele ho kopano ya mmuso ya mokga ka Mmesa 2023.<ref>https://www.news24.com/citypress/politics/da-leadership-phalatse-joins-the-race-20230128</ref> O ile a qala letsholo la hae ka la 30 Pherekgong 2023 Sehopotsong sa Hector Peterson Soweto. Phalatse o itse mosebetsi wa hae e le theknocrat le ho etella pele selekane sa mekga e mengata Johannesburg o mo "lokisitse ka ho lekaneng" bakeng sa boemo.<ref>https://www.jacarandafm.com/news/news/mpho-phalatse-launches-bid-become-next-da-leader/</ref> Leha a ne a tumme ho DA, ba ka hare ba mokga ba itse o qadile letsholo la hae la ho ba moetapele morao haholo mme Steenhuisen o na le monyetla wa ho ba moetelli wa mokga ya tummeng ya hapileng tshehetso e kgolo bakeng sa letsholo le mo kgethileng hape.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-30-mpho-phalatses-campaign-to-head-da-launched-too-late-to-succeed-say-insiders/</ref> O ile a lahlehelwa ke Steenhuisen Kopanong ya Mokga wa Federal.<ref>https://midrandreporter.co.za/lnn/1218498/steenhuisen-to-lead-da-in-crucial-2024-elections/</ref>
Ka la 5 Phuptjane 2023, Belinda Kayser-Echeozonjoku o ile a kgethwa e le moetapele wa DA caucus lekgotleng la toropo e ntle le khanyetso kamora hore Phalatse a tlohe peisong.<ref>https://www.news24.com/news24/politics/political-parties/da-joburg-caucus-gets-new-leader-as-party-gears-up-for-a-regional-leadership-battle-20230605</ref>
Phalatse o phatlaladitse ka la 28 Phato 2023 hore o tla itokolla ho ba lekgotla la DA ka la 30 Lwetse 2023 mme a kgutlele ho ba ngaka ya bongaka.<ref>https://www.news24.com/news24/southafrica/news/former-joburg-mayor-mpho-phalatse-resigns-as-councillor-will-return-to-medical-career-20230828</ref>
== Bophelo ba motho. ==
Phalatse o na le bana ba bararo.<ref>https://www.da.org.za/get-to-know-mpho-phalatse</ref>
Ka December 2022, Phalatse o ile a nyala setho sa ActionSA Brutus Malada.<ref>https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2022-12-05-joburg-mayor-off-the-market-as-phalatse-ties-the-knot/</ref>
== Mehlodi ==
7ncazmvxvkplcj1nvdur0grnk4z86jd
Big Nuz
0
9459
39322
34827
2026-06-12T08:15:08Z
LeighSeeker
12957
added a reference.
39322
wikitext
text/x-wiki
'''Big Nuz''' e ne e le sehlopha sa Afrika Borwa sa Kwaito se tswang [[Durban]], [[KwaZulu-Natal]], se thehilweng ka selemo sa 2002. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo tse tsejwang ka mabitso a bona a sethaleng eleng Mampintsha, R Mashesha le Danger. <ref>"Big Nuz"''. Incwajana. Archived from'' the original ''on 30 March 2017. Retrieved 25 February 2017.''</ref>[[File:Mampintsha_drawing.jpg|thumb|Setshwantsho se takilweng sa Mampintsha]]
== Nalane ==
=== 2003-2006: Dilemo tsa pele ===
Ditho tsa motheo Di holetse hammoho motseng wa Umlazi<ref>[[:en:Umlazi|Umlazi - Wikipedia]]</ref>. Lebitso la sehlopha le ile la susumetswa ke "NUZ", e leng nomoro ya koloi bakeng sa dikoloi tsohle tse ngodisitsweng Umlazi. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo: Mandla Maphumulo (aka Mampintsha) ya hlokahetseng [2022.12.24], Mzi (aka Danger) le Sbu (aka Mashesha) ya hlokahetse [2015] mme e thehiloe ka 2002 ha ba tloha [[Thekong|Durban]] ho ya Johannesburg ho fumana konteraka ya ho rekota. Ka 2002, ba ile ba etsa jingle Backstage ho e.tv. Ka katleho e fokolang ho fumana konteraka ya ho rekota, sehlopha se ile sa sebedisana le Koloi Lebone le Beatmaker ho rekota dipina tse e so lokollwe. Ka 2004, tshebedisano mmoho le moeti wa Kwaito Ishmael e ile ya ba kenyelletsa pina "Boom Boom". Ka 2006, sehlopha se ile sa fumana konteraka ea ho rekota le Gallo Records mme sa lokolla albamo ya bona ya pele e bitswang ''Zozo'' ka tshebedisano le Kid Mokoena wa Why Not Entertainment. Album e ile ya etsa hampe mme Gallo Records e ile ya nyatsuwa ka lebaka la taolo e mpe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2007-2008): ''2nd round Knockout'' ===
Ka 2007, sehlopha se ile sa kgutlela Durban ho ya sebetsa le [[DJ Tirana]] ho rekota le ho lokolla pina "Uyoysholo Wena". Ka 2008, sehlopha se ile sa saena le rekoto ya Afrotainment mme sa lokolla album ya bona eya bobedi ya studio e bitswang 2nd Round Knockout. Album ena e ile ya atleha mmarakeng mme ya rekiswa dikopi tse fetang 20,000 Afrika Borwa ka hore "Ubala" e bile le nako e ngata e bapala moyeng. Pina ena e ile ya kgethwa bakeng sa Song of The Year ho South African Music Awards ya 2008 moo sehlopha se ileng sa bapala le meketeng ya ho bula. Ka 2008, "2nd Round Knockout" e hapile Kgau ya Metro FM Best Kwaito mme e ile ya kgethwa ho Channel O Awards ka 2008. Sehlopha se ile sa tswela pele ho sebetsa mererong e meng e kang dipina tsa sehlooho tsa Lefapha la Lipalangwa la KZN le Nedbank Cup. Ka 2009, ba ile ba bapala moketeng wa ho beha Mopresidente Jacob Zuma setulong. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2009-2010): Undisputed ===
Mariha a 2009 sehlopha se ile sa kgutlela studio ho tla rekota album ya bona ya boraro ya studio e bitswang Undisputed, ka tshebedisano le DJ Fisherman le DJ Tira. Album e na le pina "Umlilo" e ileng ya fumana Moputso wa Pina ya Selemo ho tswa ho South African Music Awards. Album ena e ile ya boela ya fuwa kgau ya Album e Molemohadi. Li-singles tse ding tse tummeng di ne di kenyelletsa "Newlands West" & "Siyagijima". Albamo ena e ile ya fihlella maemo a Platinum. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2011-2012): ''Pound for Pound'' ===
Ka Phato 2011, sehlopha se ile sa lokolla album ya bona ea bone ea studio Pound for Pound. Album ena ke albamo ea li-disc tse peli e nang le lipina tse 25. Album ena e rekisitsoe ka likopi tse fetang 40,000 'me e ile ea netefatsoa hore ke platinamo ke Recording Industry of South Africa (RISA). Ka 2012 "Pound for Pound" e ile ya fumana Kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito ho South African Music Awards. di-singles tse tummeng di kenyelletsa "Sting Ray", "Ntombenhle", "Serious" & "Emahlanyeni". <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2013-2014): Made in ''Afrika'' ===
Made in Africa e ne e le albamo ya bohlano ya sehlopha mme e ile ya lokollwa ka la 12 Phupu 2013. E na le di-singles "Hawaii", "Inazo" le "Incwadi Yothando". Album ena e ile ya fumana Kgau e Molemohali ya Kwaito ho tswa ho South African Music Awards. Big Nuz o ile ya etsa pina ya "Inazo" ho MTV Africa Music Awards ya 2014 hammoho le ho hlaha ha DJ Tira. Made in Africa e ile ya fihla ho Platinum ka dikopi tse fetang 40 000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2015-2017): Bakeng sa Batho ba Ratang''Bakeng sa Batho ba Etsang'' ===
For The Fans e ile ya lokollwa ka 2015 mme e na le di-singles "Osisi Bendawo", "Do You Still Remember", "Phaqa" & "Tsege Tsege". Ka Labohlano la la 7 Phato, setho sa mothehi R. Mashesha o ile a hlokahala a le dilemo di 34 ka lebaka la mathata a ho buuwa, a amanang le lefu le sa tsejweng. Ena e ne e le letsatsi le tshwanang le la ho lokollwa ha albamo. Big Nuz o ile a tswela pele ka ho lokollwa ha albamo ho hlompha Mashesha. Album e ile ya fumana kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito mme ya tlisetsa sehlopha kgau ya Best Duo kapa Group ya selemo. Sehlopha se ile sa nehela Mashesha dikgau ka bobedi ka mora lefu la hae. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== 2022-ha jwale: ''R Mashesha'' ===
Kamora ho kgutla ka dilemo tse supileng, Mandla o phatlalalitse ho kgutla ha sehlopha mme ba qala ho sebetsa ho album.
Album ya bona ya bosupa ya studio ''R Mashesha'' e ile ya lokollwa ka la 25 Pudungwana 2022. Pina ya bona 'Ngeke' e hapile pina ya selemo seteisheneng sa seea-le-moya sa Zulu [[UKhozi FM]].
Setho sa sehlopha Mampintsha o hlokahetse ka lebaka la lefu la mofetshe ka la 24 Tshitwe 2022, a le dilemo di le 40.<ref>South African musician Mampintsha, 40, has died | Life</ref>
== Ditho tsa sehlopha ==
* Sbu (2002-2015; lefu la hae)
* Mandla (2002-2022; lefu la hae)
* Mzi (2002-ha jwale)
*
{| class="wikitable"
!Selemo
!Mokete Wa ho Fanwa ka Dikgau
!Sehlopha
!Mosebetsi/Moputso
!Phello
!Ref.
|-
| rowspan="2" |<div align="center">2008</div>
|AMFA ya Borobong
| rowspan="2" |Album e Molemohali ya KwaitoMetro FM 2008 <ref>Metro FM 2008 Awards - Metro FM 2008 Awards | Life</ref>
| rowspan="2" |"Kgwedi ya Bobedi ea ho Qetela"| {{won}}
|
|-
|Channel O Music Awards| {{nominated}}
|
|-
| rowspan="4" |<div align="center">2010</div>
| rowspan="3" |SAMA ea bo16
|Album ea Selemo
| rowspan="2" |"Ha ho na ho hanyetsoa"| {{won}}
|
|-
|Album e Molemohali ea Kwaito| {{won}}
|
|-
|Rekoto ea Selemo ea MTN
|"Umlilo"| {{won}}
|<ref name="SAMA10" />
|-
| rowspan="2" |MTV Africa Music Awards
|Puo e Molemohali ea Senyesemane
||{{nom}}
|
|-
|2014
|Sehlopha se Molemohali/Bopedi
||{{nom}}
|
|-
|2016
|Likgau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Borwa
|Di-duo/Group tsa Selemo<ref>SABC News - SAMA 2016: Winners and losers:Saturday 4 June 2016</ref>
|''Bakeng sa Batho ba Etsang''|{{won}}
|
|-
|2022
|Likhau tsa 'Mino oa Afrika Boroa
|Pina ea Selemo<ref>Wayback Machine</ref>
|''R Mashesha''|{{won}}
|
|-
|2023
| rowspan="2" |Metro FM Music Awards
|Pina ea Selemo<ref>SAMAs promise 'thrilling celebration' as they announce 2023 record, video of the year nominees | Life</ref>
|"Ngeke"|{{nom}}
|
|-
|2024
|Molemo ka ho fetisisa Kwaito/Gqom
|"Lumela"|{{won}}
|
|}
== Mehlodi ==
dnqrje3jfly0rzbk4ipfjome35v1q7i
39324
39322
2026-06-12T08:16:56Z
LeighSeeker
12957
added a reference.
39324
wikitext
text/x-wiki
'''Big Nuz''' e ne e le sehlopha sa Afrika Borwa sa Kwaito se tswang [[Durban]], [[KwaZulu-Natal]], se thehilweng ka selemo sa 2002. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo tse tsejwang ka mabitso a bona a sethaleng eleng Mampintsha, R Mashesha le Danger. <ref>"Big Nuz"''. Incwajana. Archived from'' the original ''on 30 March 2017. Retrieved 25 February 2017.''</ref>[[File:Mampintsha_drawing.jpg|thumb|Setshwantsho se takilweng sa Mampintsha]]
== Nalane ==
=== 2003-2006: Dilemo tsa pele ===
Ditho tsa motheo Di holetse hammoho motseng wa Umlazi<ref>[[:en:Umlazi|Umlazi - Wikipedia]]</ref>. Lebitso la sehlopha le ile la susumetswa ke "NUZ", e leng nomoro ya koloi bakeng sa dikoloi tsohle tse ngodisitsweng Umlazi. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo: Mandla Maphumulo (aka Mampintsha)<ref>[https://wikisouthafrica.co.za/mampintsha/ Mampintsha Biography: Real Name, Age, Songs, Girlfriend & Net Worth - Wiki South Africa]</ref> ya hlokahetseng [2022.12.24], Mzi (aka Danger) le Sbu (aka Mashesha) ya hlokahetse [2015] mme e thehiloe ka 2002 ha ba tloha [[Thekong|Durban]] ho ya Johannesburg ho fumana konteraka ya ho rekota. Ka 2002, ba ile ba etsa jingle Backstage ho e.tv. Ka katleho e fokolang ho fumana konteraka ya ho rekota, sehlopha se ile sa sebedisana le Koloi Lebone le Beatmaker ho rekota dipina tse e so lokollwe. Ka 2004, tshebedisano mmoho le moeti wa Kwaito Ishmael e ile ya ba kenyelletsa pina "Boom Boom". Ka 2006, sehlopha se ile sa fumana konteraka ea ho rekota le Gallo Records mme sa lokolla albamo ya bona ya pele e bitswang ''Zozo'' ka tshebedisano le Kid Mokoena wa Why Not Entertainment. Album e ile ya etsa hampe mme Gallo Records e ile ya nyatsuwa ka lebaka la taolo e mpe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2007-2008): ''2nd round Knockout'' ===
Ka 2007, sehlopha se ile sa kgutlela Durban ho ya sebetsa le [[DJ Tirana]] ho rekota le ho lokolla pina "Uyoysholo Wena". Ka 2008, sehlopha se ile sa saena le rekoto ya Afrotainment mme sa lokolla album ya bona eya bobedi ya studio e bitswang 2nd Round Knockout. Album ena e ile ya atleha mmarakeng mme ya rekiswa dikopi tse fetang 20,000 Afrika Borwa ka hore "Ubala" e bile le nako e ngata e bapala moyeng. Pina ena e ile ya kgethwa bakeng sa Song of The Year ho South African Music Awards ya 2008 moo sehlopha se ileng sa bapala le meketeng ya ho bula. Ka 2008, "2nd Round Knockout" e hapile Kgau ya Metro FM Best Kwaito mme e ile ya kgethwa ho Channel O Awards ka 2008. Sehlopha se ile sa tswela pele ho sebetsa mererong e meng e kang dipina tsa sehlooho tsa Lefapha la Lipalangwa la KZN le Nedbank Cup. Ka 2009, ba ile ba bapala moketeng wa ho beha Mopresidente Jacob Zuma setulong. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2009-2010): Undisputed ===
Mariha a 2009 sehlopha se ile sa kgutlela studio ho tla rekota album ya bona ya boraro ya studio e bitswang Undisputed, ka tshebedisano le DJ Fisherman le DJ Tira. Album e na le pina "Umlilo" e ileng ya fumana Moputso wa Pina ya Selemo ho tswa ho South African Music Awards. Album ena e ile ya boela ya fuwa kgau ya Album e Molemohadi. Li-singles tse ding tse tummeng di ne di kenyelletsa "Newlands West" & "Siyagijima". Albamo ena e ile ya fihlella maemo a Platinum. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2011-2012): ''Pound for Pound'' ===
Ka Phato 2011, sehlopha se ile sa lokolla album ya bona ea bone ea studio Pound for Pound. Album ena ke albamo ea li-disc tse peli e nang le lipina tse 25. Album ena e rekisitsoe ka likopi tse fetang 40,000 'me e ile ea netefatsoa hore ke platinamo ke Recording Industry of South Africa (RISA). Ka 2012 "Pound for Pound" e ile ya fumana Kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito ho South African Music Awards. di-singles tse tummeng di kenyelletsa "Sting Ray", "Ntombenhle", "Serious" & "Emahlanyeni". <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2013-2014): Made in ''Afrika'' ===
Made in Africa e ne e le albamo ya bohlano ya sehlopha mme e ile ya lokollwa ka la 12 Phupu 2013. E na le di-singles "Hawaii", "Inazo" le "Incwadi Yothando". Album ena e ile ya fumana Kgau e Molemohali ya Kwaito ho tswa ho South African Music Awards. Big Nuz o ile ya etsa pina ya "Inazo" ho MTV Africa Music Awards ya 2014 hammoho le ho hlaha ha DJ Tira. Made in Africa e ile ya fihla ho Platinum ka dikopi tse fetang 40 000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2015-2017): Bakeng sa Batho ba Ratang''Bakeng sa Batho ba Etsang'' ===
For The Fans e ile ya lokollwa ka 2015 mme e na le di-singles "Osisi Bendawo", "Do You Still Remember", "Phaqa" & "Tsege Tsege". Ka Labohlano la la 7 Phato, setho sa mothehi R. Mashesha o ile a hlokahala a le dilemo di 34 ka lebaka la mathata a ho buuwa, a amanang le lefu le sa tsejweng. Ena e ne e le letsatsi le tshwanang le la ho lokollwa ha albamo. Big Nuz o ile a tswela pele ka ho lokollwa ha albamo ho hlompha Mashesha. Album e ile ya fumana kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito mme ya tlisetsa sehlopha kgau ya Best Duo kapa Group ya selemo. Sehlopha se ile sa nehela Mashesha dikgau ka bobedi ka mora lefu la hae. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== 2022-ha jwale: ''R Mashesha'' ===
Kamora ho kgutla ka dilemo tse supileng, Mandla o phatlalalitse ho kgutla ha sehlopha mme ba qala ho sebetsa ho album.
Album ya bona ya bosupa ya studio ''R Mashesha'' e ile ya lokollwa ka la 25 Pudungwana 2022. Pina ya bona 'Ngeke' e hapile pina ya selemo seteisheneng sa seea-le-moya sa Zulu [[UKhozi FM]].
Setho sa sehlopha Mampintsha o hlokahetse ka lebaka la lefu la mofetshe ka la 24 Tshitwe 2022, a le dilemo di le 40.<ref>South African musician Mampintsha, 40, has died | Life</ref>
== Ditho tsa sehlopha ==
* Sbu (2002-2015; lefu la hae)
* Mandla (2002-2022; lefu la hae)
* Mzi (2002-ha jwale)
*
{| class="wikitable"
!Selemo
!Mokete Wa ho Fanwa ka Dikgau
!Sehlopha
!Mosebetsi/Moputso
!Phello
!Ref.
|-
| rowspan="2" |<div align="center">2008</div>
|AMFA ya Borobong
| rowspan="2" |Album e Molemohali ya KwaitoMetro FM 2008 <ref>Metro FM 2008 Awards - Metro FM 2008 Awards | Life</ref>
| rowspan="2" |"Kgwedi ya Bobedi ea ho Qetela"| {{won}}
|
|-
|Channel O Music Awards| {{nominated}}
|
|-
| rowspan="4" |<div align="center">2010</div>
| rowspan="3" |SAMA ea bo16
|Album ea Selemo
| rowspan="2" |"Ha ho na ho hanyetsoa"| {{won}}
|
|-
|Album e Molemohali ea Kwaito| {{won}}
|
|-
|Rekoto ea Selemo ea MTN
|"Umlilo"| {{won}}
|<ref name="SAMA10" />
|-
| rowspan="2" |MTV Africa Music Awards
|Puo e Molemohali ea Senyesemane
||{{nom}}
|
|-
|2014
|Sehlopha se Molemohali/Bopedi
||{{nom}}
|
|-
|2016
|Likgau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Borwa
|Di-duo/Group tsa Selemo<ref>SABC News - SAMA 2016: Winners and losers:Saturday 4 June 2016</ref>
|''Bakeng sa Batho ba Etsang''|{{won}}
|
|-
|2022
|Likhau tsa 'Mino oa Afrika Boroa
|Pina ea Selemo<ref>Wayback Machine</ref>
|''R Mashesha''|{{won}}
|
|-
|2023
| rowspan="2" |Metro FM Music Awards
|Pina ea Selemo<ref>SAMAs promise 'thrilling celebration' as they announce 2023 record, video of the year nominees | Life</ref>
|"Ngeke"|{{nom}}
|
|-
|2024
|Molemo ka ho fetisisa Kwaito/Gqom
|"Lumela"|{{won}}
|
|}
== Mehlodi ==
51ewu03ltqek2u7kr5k8mzob88upjzu
39325
39324
2026-06-12T08:19:48Z
LeighSeeker
12957
added a reference.
39325
wikitext
text/x-wiki
'''Big Nuz''' e ne e le sehlopha sa Afrika Borwa sa Kwaito se tswang [[Durban]], [[KwaZulu-Natal]], se thehilweng ka selemo sa 2002. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo tse tsejwang ka mabitso a bona a sethaleng eleng Mampintsha, R Mashesha le Danger. <ref>"Big Nuz"''. Incwajana. Archived from'' the original ''on 30 March 2017. Retrieved 25 February 2017.''</ref>[[File:Mampintsha_drawing.jpg|thumb|Setshwantsho se takilweng sa Mampintsha]]
== Nalane ==
=== 2003-2006: Dilemo tsa pele ===
Ditho tsa motheo Di holetse hammoho motseng wa Umlazi<ref>[[:en:Umlazi|Umlazi - Wikipedia]]</ref>. Lebitso la sehlopha le ile la susumetswa ke "NUZ", e leng nomoro ya koloi bakeng sa dikoloi tsohle tse ngodisitsweng Umlazi. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo: Mandla Maphumulo (aka Mampintsha)<ref>[https://wikisouthafrica.co.za/mampintsha/ Mampintsha Biography: Real Name, Age, Songs, Girlfriend & Net Worth - Wiki South Africa]</ref> ya hlokahetseng [2022.12.24], Mzi (aka Danger) le Sbu (aka Mashesha) ya hlokahetse [2015] mme e thehiloe ka 2002 ha ba tloha [[Thekong|Durban]] ho ya Johannesburg ho fumana konteraka ya ho rekota. Ka 2002, ba ile ba etsa jingle Backstage ho e.tv. Ka katleho e fokolang ho fumana konteraka ya ho rekota, sehlopha se ile sa sebedisana le Koloi Lebone le Beatmaker ho rekota dipina tse e so lokollwe. Ka 2004, tshebedisano mmoho le moeti wa Kwaito Ishmael e ile ya ba kenyelletsa pina "Boom Boom". Ka 2006, sehlopha se ile sa fumana konteraka ea ho rekota le Gallo Records<ref>[https://gallo.africa/ Gallo Music Africa]</ref> mme sa lokolla albamo ya bona ya pele e bitswang ''Zozo'' ka tshebedisano le Kid Mokoena wa Why Not Entertainment. Album e ile ya etsa hampe mme Gallo Records e ile ya nyatsuwa ka lebaka la taolo e mpe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2007-2008): ''2nd round Knockout'' ===
Ka 2007, sehlopha se ile sa kgutlela Durban ho ya sebetsa le [[DJ Tirana]] ho rekota le ho lokolla pina "Uyoysholo Wena". Ka 2008, sehlopha se ile sa saena le rekoto ya Afrotainment mme sa lokolla album ya bona eya bobedi ya studio e bitswang 2nd Round Knockout. Album ena e ile ya atleha mmarakeng mme ya rekiswa dikopi tse fetang 20,000 Afrika Borwa ka hore "Ubala" e bile le nako e ngata e bapala moyeng. Pina ena e ile ya kgethwa bakeng sa Song of The Year ho South African Music Awards ya 2008 moo sehlopha se ileng sa bapala le meketeng ya ho bula. Ka 2008, "2nd Round Knockout" e hapile Kgau ya Metro FM Best Kwaito mme e ile ya kgethwa ho Channel O Awards ka 2008. Sehlopha se ile sa tswela pele ho sebetsa mererong e meng e kang dipina tsa sehlooho tsa Lefapha la Lipalangwa la KZN le Nedbank Cup. Ka 2009, ba ile ba bapala moketeng wa ho beha Mopresidente Jacob Zuma setulong. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2009-2010): Undisputed ===
Mariha a 2009 sehlopha se ile sa kgutlela studio ho tla rekota album ya bona ya boraro ya studio e bitswang Undisputed, ka tshebedisano le DJ Fisherman le DJ Tira. Album e na le pina "Umlilo" e ileng ya fumana Moputso wa Pina ya Selemo ho tswa ho South African Music Awards. Album ena e ile ya boela ya fuwa kgau ya Album e Molemohadi. Li-singles tse ding tse tummeng di ne di kenyelletsa "Newlands West" & "Siyagijima". Albamo ena e ile ya fihlella maemo a Platinum. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2011-2012): ''Pound for Pound'' ===
Ka Phato 2011, sehlopha se ile sa lokolla album ya bona ea bone ea studio Pound for Pound. Album ena ke albamo ea li-disc tse peli e nang le lipina tse 25. Album ena e rekisitsoe ka likopi tse fetang 40,000 'me e ile ea netefatsoa hore ke platinamo ke Recording Industry of South Africa (RISA). Ka 2012 "Pound for Pound" e ile ya fumana Kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito ho South African Music Awards. di-singles tse tummeng di kenyelletsa "Sting Ray", "Ntombenhle", "Serious" & "Emahlanyeni". <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2013-2014): Made in ''Afrika'' ===
Made in Africa e ne e le albamo ya bohlano ya sehlopha mme e ile ya lokollwa ka la 12 Phupu 2013. E na le di-singles "Hawaii", "Inazo" le "Incwadi Yothando". Album ena e ile ya fumana Kgau e Molemohali ya Kwaito ho tswa ho South African Music Awards. Big Nuz o ile ya etsa pina ya "Inazo" ho MTV Africa Music Awards ya 2014 hammoho le ho hlaha ha DJ Tira. Made in Africa e ile ya fihla ho Platinum ka dikopi tse fetang 40 000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2015-2017): Bakeng sa Batho ba Ratang''Bakeng sa Batho ba Etsang'' ===
For The Fans e ile ya lokollwa ka 2015 mme e na le di-singles "Osisi Bendawo", "Do You Still Remember", "Phaqa" & "Tsege Tsege". Ka Labohlano la la 7 Phato, setho sa mothehi R. Mashesha o ile a hlokahala a le dilemo di 34 ka lebaka la mathata a ho buuwa, a amanang le lefu le sa tsejweng. Ena e ne e le letsatsi le tshwanang le la ho lokollwa ha albamo. Big Nuz o ile a tswela pele ka ho lokollwa ha albamo ho hlompha Mashesha. Album e ile ya fumana kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito mme ya tlisetsa sehlopha kgau ya Best Duo kapa Group ya selemo. Sehlopha se ile sa nehela Mashesha dikgau ka bobedi ka mora lefu la hae. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== 2022-ha jwale: ''R Mashesha'' ===
Kamora ho kgutla ka dilemo tse supileng, Mandla o phatlalalitse ho kgutla ha sehlopha mme ba qala ho sebetsa ho album.
Album ya bona ya bosupa ya studio ''R Mashesha'' e ile ya lokollwa ka la 25 Pudungwana 2022. Pina ya bona 'Ngeke' e hapile pina ya selemo seteisheneng sa seea-le-moya sa Zulu [[UKhozi FM]].
Setho sa sehlopha Mampintsha o hlokahetse ka lebaka la lefu la mofetshe ka la 24 Tshitwe 2022, a le dilemo di le 40.<ref>South African musician Mampintsha, 40, has died | Life</ref>
== Ditho tsa sehlopha ==
* Sbu (2002-2015; lefu la hae)
* Mandla (2002-2022; lefu la hae)
* Mzi (2002-ha jwale)
*
{| class="wikitable"
!Selemo
!Mokete Wa ho Fanwa ka Dikgau
!Sehlopha
!Mosebetsi/Moputso
!Phello
!Ref.
|-
| rowspan="2" |<div align="center">2008</div>
|AMFA ya Borobong
| rowspan="2" |Album e Molemohali ya KwaitoMetro FM 2008 <ref>Metro FM 2008 Awards - Metro FM 2008 Awards | Life</ref>
| rowspan="2" |"Kgwedi ya Bobedi ea ho Qetela"| {{won}}
|
|-
|Channel O Music Awards| {{nominated}}
|
|-
| rowspan="4" |<div align="center">2010</div>
| rowspan="3" |SAMA ea bo16
|Album ea Selemo
| rowspan="2" |"Ha ho na ho hanyetsoa"| {{won}}
|
|-
|Album e Molemohali ea Kwaito| {{won}}
|
|-
|Rekoto ea Selemo ea MTN
|"Umlilo"| {{won}}
|<ref name="SAMA10" />
|-
| rowspan="2" |MTV Africa Music Awards
|Puo e Molemohali ea Senyesemane
||{{nom}}
|
|-
|2014
|Sehlopha se Molemohali/Bopedi
||{{nom}}
|
|-
|2016
|Likgau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Borwa
|Di-duo/Group tsa Selemo<ref>SABC News - SAMA 2016: Winners and losers:Saturday 4 June 2016</ref>
|''Bakeng sa Batho ba Etsang''|{{won}}
|
|-
|2022
|Likhau tsa 'Mino oa Afrika Boroa
|Pina ea Selemo<ref>Wayback Machine</ref>
|''R Mashesha''|{{won}}
|
|-
|2023
| rowspan="2" |Metro FM Music Awards
|Pina ea Selemo<ref>SAMAs promise 'thrilling celebration' as they announce 2023 record, video of the year nominees | Life</ref>
|"Ngeke"|{{nom}}
|
|-
|2024
|Molemo ka ho fetisisa Kwaito/Gqom
|"Lumela"|{{won}}
|
|}
== Mehlodi ==
ezqzp8yz8nfl6f7d3s4eg9xhs25lijk
39326
39325
2026-06-12T08:21:21Z
LeighSeeker
12957
improve existing content.
39326
wikitext
text/x-wiki
=== '''Big Nuz''' e ne e le sehlopha sa Afrika Borwa sa ''Kwaito'' se tswang [[Durban]], [[KwaZulu-Natal]], se thehilweng ka selemo sa 2002. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo tse tsejwang ka mabitso a bona a sethaleng eleng Mampintsha, R Mashesha le Danger. <ref>"Big Nuz"''. Incwajana. Archived from'' the original ''on 30 March 2017. Retrieved 25 February 2017.''</ref> ===
[[File:Mampintsha_drawing.jpg|thumb|Setshwantsho se takilweng sa Mampintsha]]
== Nalane ==
=== 2003-2006: Dilemo tsa pele ===
# Ditho tsa motheo Di holetse hammoho motseng wa Umlazi<ref>[[:en:Umlazi|Umlazi - Wikipedia]]</ref>. Lebitso la sehlopha le ile la susumetswa ke "NUZ", e leng nomoro ya koloi bakeng sa dikoloi tsohle tse ngodisitsweng Umlazi. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo: Mandla Maphumulo (aka Mampintsha)<ref>[https://wikisouthafrica.co.za/mampintsha/ Mampintsha Biography: Real Name, Age, Songs, Girlfriend & Net Worth - Wiki South Africa]</ref> ya hlokahetseng [2022.12.24], Mzi (aka Danger) le Sbu (aka Mashesha) ya hlokahetse [2015] mme e thehiloe ka 2002 ha ba tloha [[Thekong|Durban]] ho ya Johannesburg ho fumana konteraka ya ho rekota. Ka 2002, ba ile ba etsa jingle Backstage ho e.tv. Ka katleho e fokolang ho fumana konteraka ya ho rekota, sehlopha se ile sa sebedisana le Koloi Lebone le Beatmaker ho rekota dipina tse e so lokollwe. Ka 2004, tshebedisano mmoho le moeti wa Kwaito Ishmael e ile ya ba kenyelletsa pina "Boom Boom". Ka 2006, sehlopha se ile sa fumana konteraka ea ho rekota le Gallo Records<ref>[https://gallo.africa/ Gallo Music Africa]</ref> mme sa lokolla albamo ya bona ya pele e bitswang ''Zozo'' ka tshebedisano le Kid Mokoena wa Why Not Entertainment. Album e ile ya etsa hampe mme Gallo Records e ile ya nyatsuwa ka lebaka la taolo e mpe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2007-2008): ''2nd round Knockout'' ===
Ka 2007, sehlopha se ile sa kgutlela Durban ho ya sebetsa le [[DJ Tirana]] ho rekota le ho lokolla pina "Uyoysholo Wena". Ka 2008, sehlopha se ile sa saena le rekoto ya Afrotainment mme sa lokolla album ya bona eya bobedi ya studio e bitswang 2nd Round Knockout. Album ena e ile ya atleha mmarakeng mme ya rekiswa dikopi tse fetang 20,000 Afrika Borwa ka hore "Ubala" e bile le nako e ngata e bapala moyeng. Pina ena e ile ya kgethwa bakeng sa Song of The Year ho South African Music Awards ya 2008 moo sehlopha se ileng sa bapala le meketeng ya ho bula. Ka 2008, "2nd Round Knockout" e hapile Kgau ya Metro FM Best Kwaito mme e ile ya kgethwa ho Channel O Awards ka 2008. Sehlopha se ile sa tswela pele ho sebetsa mererong e meng e kang dipina tsa sehlooho tsa Lefapha la Lipalangwa la KZN le Nedbank Cup. Ka 2009, ba ile ba bapala moketeng wa ho beha Mopresidente Jacob Zuma setulong. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2009-2010): Undisputed ===
Mariha a 2009 sehlopha se ile sa kgutlela studio ho tla rekota album ya bona ya boraro ya studio e bitswang Undisputed, ka tshebedisano le DJ Fisherman le DJ Tira. Album e na le pina "Umlilo" e ileng ya fumana Moputso wa Pina ya Selemo ho tswa ho South African Music Awards. Album ena e ile ya boela ya fuwa kgau ya Album e Molemohadi. Li-singles tse ding tse tummeng di ne di kenyelletsa "Newlands West" & "Siyagijima". Albamo ena e ile ya fihlella maemo a Platinum. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2011-2012): ''Pound for Pound'' ===
Ka Phato 2011, sehlopha se ile sa lokolla album ya bona ea bone ea studio Pound for Pound. Album ena ke albamo ea li-disc tse peli e nang le lipina tse 25. Album ena e rekisitsoe ka likopi tse fetang 40,000 'me e ile ea netefatsoa hore ke platinamo ke Recording Industry of South Africa (RISA). Ka 2012 "Pound for Pound" e ile ya fumana Kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito ho South African Music Awards. di-singles tse tummeng di kenyelletsa "Sting Ray", "Ntombenhle", "Serious" & "Emahlanyeni". <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2013-2014): Made in ''Afrika'' ===
Made in Africa e ne e le albamo ya bohlano ya sehlopha mme e ile ya lokollwa ka la 12 Phupu 2013. E na le di-singles "Hawaii", "Inazo" le "Incwadi Yothando". Album ena e ile ya fumana Kgau e Molemohali ya Kwaito ho tswa ho South African Music Awards. Big Nuz o ile ya etsa pina ya "Inazo" ho MTV Africa Music Awards ya 2014 hammoho le ho hlaha ha DJ Tira. Made in Africa e ile ya fihla ho Platinum ka dikopi tse fetang 40 000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2015-2017): Bakeng sa Batho ba Ratang''Bakeng sa Batho ba Etsang'' ===
For The Fans e ile ya lokollwa ka 2015 mme e na le di-singles "Osisi Bendawo", "Do You Still Remember", "Phaqa" & "Tsege Tsege". Ka Labohlano la la 7 Phato, setho sa mothehi R. Mashesha o ile a hlokahala a le dilemo di 34 ka lebaka la mathata a ho buuwa, a amanang le lefu le sa tsejweng. Ena e ne e le letsatsi le tshwanang le la ho lokollwa ha albamo. Big Nuz o ile a tswela pele ka ho lokollwa ha albamo ho hlompha Mashesha. Album e ile ya fumana kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito mme ya tlisetsa sehlopha kgau ya Best Duo kapa Group ya selemo. Sehlopha se ile sa nehela Mashesha dikgau ka bobedi ka mora lefu la hae. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== 2022-ha jwale: ''R Mashesha'' ===
Kamora ho kgutla ka dilemo tse supileng, Mandla o phatlalalitse ho kgutla ha sehlopha mme ba qala ho sebetsa ho album.
Album ya bona ya bosupa ya studio ''R Mashesha'' e ile ya lokollwa ka la 25 Pudungwana 2022. Pina ya bona 'Ngeke' e hapile pina ya selemo seteisheneng sa seea-le-moya sa Zulu [[UKhozi FM]].
Setho sa sehlopha Mampintsha o hlokahetse ka lebaka la lefu la mofetshe ka la 24 Tshitwe 2022, a le dilemo di le 40.<ref>South African musician Mampintsha, 40, has died | Life</ref>
== Ditho tsa sehlopha ==
* Sbu (2002-2015; lefu la hae)
* Mandla (2002-2022; lefu la hae)
* Mzi (2002-ha jwale)
*
{| class="wikitable"
!Selemo
!Mokete Wa ho Fanwa ka Dikgau
!Sehlopha
!Mosebetsi/Moputso
!Phello
!Ref.
|-
| rowspan="2" |<div align="center">2008</div>
|AMFA ya Borobong
| rowspan="2" |Album e Molemohali ya KwaitoMetro FM 2008 <ref>Metro FM 2008 Awards - Metro FM 2008 Awards | Life</ref>
| rowspan="2" |"Kgwedi ya Bobedi ea ho Qetela"| {{won}}
|
|-
|Channel O Music Awards| {{nominated}}
|
|-
| rowspan="4" |<div align="center">2010</div>
| rowspan="3" |SAMA ea bo16
|Album ea Selemo
| rowspan="2" |"Ha ho na ho hanyetsoa"| {{won}}
|
|-
|Album e Molemohali ea Kwaito| {{won}}
|
|-
|Rekoto ea Selemo ea MTN
|"Umlilo"| {{won}}
|<ref name="SAMA10" />
|-
| rowspan="2" |MTV Africa Music Awards
|Puo e Molemohali ea Senyesemane
||{{nom}}
|
|-
|2014
|Sehlopha se Molemohali/Bopedi
||{{nom}}
|
|-
|2016
|Likgau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Borwa
|Di-duo/Group tsa Selemo<ref>SABC News - SAMA 2016: Winners and losers:Saturday 4 June 2016</ref>
|''Bakeng sa Batho ba Etsang''|{{won}}
|
|-
|2022
|Likhau tsa 'Mino oa Afrika Boroa
|Pina ea Selemo<ref>Wayback Machine</ref>
|''R Mashesha''|{{won}}
|
|-
|2023
| rowspan="2" |Metro FM Music Awards
|Pina ea Selemo<ref>SAMAs promise 'thrilling celebration' as they announce 2023 record, video of the year nominees | Life</ref>
|"Ngeke"|{{nom}}
|
|-
|2024
|Molemo ka ho fetisisa Kwaito/Gqom
|"Lumela"|{{won}}
|
|}
== Mehlodi ==
mj52m7p27adr7wqq13jalkjd61l0f0k
39336
39326
2026-06-12T08:28:57Z
LeighSeeker
12957
improve existing content.
39336
wikitext
text/x-wiki
=== '''Big Nuz''' e ne e le sehlopha sa Afrika Borwa sa ''Kwaito'' se tswang [[Durban]], [[KwaZulu-Natal]], se thehilweng ka selemo sa 2002. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo tse tsejwang ka mabitso a bona a sethaleng eleng Mampintsha, R Mashesha le Danger. <ref>"Big Nuz"''. Incwajana. Archived from'' the original ''on 30 March 2017. Retrieved 25 February 2017.''</ref> ===
[[File:Mampintsha_drawing.jpg|thumb|Setshwantsho se takilweng sa Mampintsha]]
== Nalane ==
=== 2003-2006: Dilemo tsa pele ===
# Ditho tsa motheo Di holetse hammoho motseng wa Umlazi<ref>[[:en:Umlazi|Umlazi - Wikipedia]]</ref>. Lebitso la sehlopha le ile la susumetswa ke "NUZ", e leng nomoro ya koloi bakeng sa dikoloi tsohle tse ngodisitsweng Umlazi. Sehlopha se ne se entswe ka ditho tse tharo: Mandla Maphumulo (aka Mampintsha)<ref>[https://wikisouthafrica.co.za/mampintsha/ Mampintsha Biography: Real Name, Age, Songs, Girlfriend & Net Worth - Wiki South Africa]</ref> ya hlokahetseng [2022.12.24], Mzi (aka Danger) le Sbu (aka Mashesha) ya hlokahetse [2015] mme e thehiloe ka 2002 ha ba tloha [[Thekong|Durban]] ho ya Johannesburg ho fumana konteraka ya ho rekota. Ka 2002, ba ile ba etsa jingle Backstage ho e.tv. Ka katleho e fokolang ho fumana konteraka ya ho rekota, sehlopha se ile sa sebedisana le Koloi Lebone le Beatmaker ho rekota dipina tse e so lokollwe. Ka 2004, tshebedisano mmoho le moeti wa Kwaito Ishmael e ile ya ba kenyelletsa pina "Boom Boom". Ka 2006, sehlopha se ile sa fumana konteraka ea ho rekota le Gallo Records<ref>[https://gallo.africa/ Gallo Music Africa]</ref> mme sa lokolla albamo ya bona ya pele e bitswang ''Zozo'' ka tshebedisano le Kid Mokoena wa Why Not Entertainment. Album e ile ya etsa hampe mme Gallo Records e ile ya nyatsuwa ka lebaka la taolo e mpe. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2007-2008): ''2nd round Knockout'' ===
Ka 2007, sehlopha se ile sa kgutlela Durban ho ya sebetsa le ''[[DJ Tirana]]'' ho rekota le ho lokolla pina "Uyoysholo Wena". Ka 2008, sehlopha se ile sa saena le rekoto ya '''Afrotainment''' mme sa lokolla album ya bona eya bobedi ya studio e bitswang 2nd Round Knockout. Album ena e ile ya atleha mmarakeng mme ya rekiswa dikopi tse fetang 20,000 Afrika Borwa ka hore "''Ubala''" e bile le nako e ngata e bapala moyeng. Pina ena e ile ya kgethwa bakeng sa '''Song of The Year ho South African Music Awards''' ya 2008 moo sehlopha se ileng sa bapala le meketeng ya ho bula. Ka 2008, "''2nd Round Knockout''" e hapile Kgau ya '''Metro FM Best Kwaito''' mme e ile ya kgethwa ho '''Channel O Awards''' ka 2008. Sehlopha se ile sa tswela pele ho sebetsa mererong e meng e kang dipina tsa sehlooho tsa Lefapha la '''Lipalangwa la KZN le Nedbank Cup'''. Ka 2009, ba ile ba bapala moketeng wa ho beha Mopresidente Jacob Zuma setulong. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2009-2010): Undisputed ===
Mariha a 2009 sehlopha se ile sa kgutlela studio ho tla rekota album ya bona ya boraro ya studio e bitswang ''Undisputed'', ka tshebedisano le ''DJ Fisherman'' le ''DJ Tira''. Album e na le pina "Umlilo" e ileng ya fumana Moputso wa '''Pina ya Selemo''' ho tswa ho '''South African Music Awards'''. Album ena e ile ya boela ya fuwa kgau ya '''Album e Molemohadi'''. Li-singles tse ding tse tummeng di ne di kenyelletsa ''"Newlands West"'' & "''Siyagijima''". Albamo ena e ile ya fihlella maemo a <u>Platinum</u>. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2011-2012): ''Pound for Pound'' ===
Ka Phato 2011, sehlopha se ile sa lokolla album ya bona ea bone ea studio '''Pound for Pound'''. Album ena ke albamo ea li-disc tse peli e nang le lipina tse 25. Album ena e rekisitsoe ka likopi tse fetang 40,000 'me e ile ea netefatsoa hore ke platinamo ke Recording Industry of South Africa (RISA). Ka 2012 "Pound for Pound" e ile ya fumana Kgau ya '''Album e Molemohadi ya Kwaito ho South African Music Awards'''. di-singles tse tummeng di kenyelletsa "''Sting Ray''", "''Ntombenhle''", "''Serious''" & "''Emahlanyeni''". <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2013-2014): Made in ''Afrika'' ===
Made in Africa e ne e le albamo ya bohlano ya sehlopha mme e ile ya lokollwa ka la 12 Phupu 2013. E na le di-singles "''Hawaii''", "''Inazo''" le "''Incwadi Yothando''". Album ena e ile ya fumana Kgau e Molemohali ya Kwaito ho tswa ho South African Music Awards. Big Nuz o ile ya etsa pina ya "''Inazo''" ho '''MTV Africa Music Awards''' ya 2014 hammoho le ho hlaha ha ''DJ Tira''. Made in Africa e ile ya fihla ho Platinum ka dikopi tse fetang 40 000. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== (2015-2017): Bakeng sa Batho ba Ratang''Bakeng sa Batho ba Etsang'' ===
For The Fans e ile ya lokollwa ka 2015 mme e na le di-singles "Osisi Bendawo", "Do You Still Remember", "Phaqa" & "Tsege Tsege". Ka Labohlano la la 7 Phato, setho sa mothehi R. Mashesha o ile a hlokahala a le dilemo di 34 ka lebaka la mathata a ho buuwa, a amanang le lefu le sa tsejweng. Ena e ne e le letsatsi le tshwanang le la ho lokollwa ha albamo. Big Nuz o ile a tswela pele ka ho lokollwa ha albamo ho hlompha Mashesha. Album e ile ya fumana kgau ya Album e Molemohadi ya Kwaito mme ya tlisetsa sehlopha kgau ya Best Duo kapa Group ya selemo. Sehlopha se ile sa nehela Mashesha dikgau ka bobedi ka mora lefu la hae. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2017)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
=== 2022-ha jwale: ''R Mashesha'' ===
Kamora ho kgutla ka dilemo tse supileng, Mandla o phatlalalitse ho kgutla ha sehlopha mme ba qala ho sebetsa ho album.
Album ya bona ya bosupa ya studio ''R Mashesha'' e ile ya lokollwa ka la 25 Pudungwana 2022. Pina ya bona 'Ngeke' e hapile pina ya selemo seteisheneng sa seea-le-moya sa Zulu [[UKhozi FM]].
Setho sa sehlopha Mampintsha o hlokahetse ka lebaka la lefu la mofetshe ka la 24 Tshitwe 2022, a le dilemo di le 40.<ref>South African musician Mampintsha, 40, has died | Life</ref>
== Ditho tsa sehlopha ==
* Sbu (2002-2015; lefu la hae)
* Mandla (2002-2022; lefu la hae)
* Mzi (2002-ha jwale)
*
{| class="wikitable"
!Selemo
!Mokete Wa ho Fanwa ka Dikgau
!Sehlopha
!Mosebetsi/Moputso
!Phello
!Ref.
|-
| rowspan="2" |<div align="center">2008</div>
|AMFA ya Borobong
| rowspan="2" |Album e Molemohali ya KwaitoMetro FM 2008 <ref>Metro FM 2008 Awards - Metro FM 2008 Awards | Life</ref>
| rowspan="2" |"Kgwedi ya Bobedi ea ho Qetela"| {{won}}
|
|-
|Channel O Music Awards| {{nominated}}
|
|-
| rowspan="4" |<div align="center">2010</div>
| rowspan="3" |SAMA ea bo16
|Album ea Selemo
| rowspan="2" |"Ha ho na ho hanyetsoa"| {{won}}
|
|-
|Album e Molemohali ea Kwaito| {{won}}
|
|-
|Rekoto ea Selemo ea MTN
|"Umlilo"| {{won}}
|<ref name="SAMA10" />
|-
| rowspan="2" |MTV Africa Music Awards
|Puo e Molemohali ea Senyesemane
||{{nom}}
|
|-
|2014
|Sehlopha se Molemohali/Bopedi
||{{nom}}
|
|-
|2016
|Likgau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Borwa
|Di-duo/Group tsa Selemo<ref>SABC News - SAMA 2016: Winners and losers:Saturday 4 June 2016</ref>
|''Bakeng sa Batho ba Etsang''|{{won}}
|
|-
|2022
|Likhau tsa 'Mino oa Afrika Boroa
|Pina ea Selemo<ref>Wayback Machine</ref>
|''R Mashesha''|{{won}}
|
|-
|2023
| rowspan="2" |Metro FM Music Awards
|Pina ea Selemo<ref>SAMAs promise 'thrilling celebration' as they announce 2023 record, video of the year nominees | Life</ref>
|"Ngeke"|{{nom}}
|
|-
|2024
|Molemo ka ho fetisisa Kwaito/Gqom
|"Lumela"|{{won}}
|
|}
== Mehlodi ==
jkdczs1u8s7apl187iiypwj5zor8q6l
Ntsiki Mazwai
0
9862
39244
37048
2026-06-12T02:00:10Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39244
wikitext
text/x-wiki
'''Ntsiki Mazwai,''' ya hlahileng ka la 3 Lwetse 1980, ke sethothokisi sa [[Aforika Borwa]], ke mongodi wa dipina, ebile ke sebini.<ref name=":0">https://answersafrica.com/ntsiki-mazwais-age-full-biography-and-why-she-is-called-street-queen.html</ref> O hlahetse motseng wa Pimville, Soweto porofensing ya [[Gauteng]] naheng ya [[Afrika Borwa]].<ref name=":0" /> O hlahetse lapeng la ntate Thamsanqa Mazwai eo eleng ngaka le mme Nontsikelelo Belede Mazwai.<ref>https://www.thehistory.co.za/ntsiki-mazwai-biography/</ref> Kgolong ya hae ,ntate wa hae ene e le moqolotsi wa ditaba. O ile a lahlehelwa ke mme wa hae ha ale dilemo di leshome le motso o mong.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.ntsikimazwai.com/blog/interview-with-ntsiki-mazwai--the-masterpiece |access-date=2025-05-22 |archive-date=2025-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250612143303/https://www.ntsikimazwai.com/blog/interview-with-ntsiki-mazwai--the-masterpiece |dead-url=yes }}</ref> Kgolong ya hae bobedi ba batswadi ba hae e ne e le bangodi ho mokgahlo wa dipolotiki wa Pan African Congress (PAC). Ke ngwana wa bo Thandiswa Mazwai le Nomsa Mazwai.<ref>https://southernafricantimes.com/nsiki-mazwai-a-voice-of-artistry-activism-and-cultural-renaissance/</ref>
== Tsa mosebetsi ==
Mazwai o qadile mosebetsi wa hae a tsepamisitse maikutlo haholo ho mosebetsi wa matsoho wa etsa difaha le dithothokiso. Ka selemo sa (2002-2005) mongodi ona o ile a tshwara dipontsho moo a neng a bapatsa mosebetsi wa hae wa matsoho <ref>https://ntsikimazwai.wordpress.com/2016/02/05/ntsiki-and-her-beads/</ref>O qadile ho bonwa le ho ikahela lebitso ka mora hore a ntshe pina e bitswang uRongo.<ref>https://www.viberate.com/artist/ntsiki-mazwai/</ref>Ntsiki o fumane setumo sa hae ka mora hore a patlalatse buka ya hae ya pele e bitswang ''Wena'',<ref name=":1">https://www.timeslive.co.za/sunday-times/books/</ref> eo e leng pokeletso ya dithothokiso. Buka ena e bua ka ntshetsopele ya setjhaba le ho atisa dintho tsa setso.<ref>https://www.africanbookscollective.com/authors-editors/ntsiki-mazwai</ref>
Yaba ka selemo sa 2012 Ntsiki o hlahisa ''MaMa Said Sessions'' Roodepoort Theatre, Gauteng. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.ntsikimazwai.com/about-me/about-me |access-date=2025-05-22 |archive-date=2022-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221129020123/https://www.ntsikimazwai.com/about-me/about-me |dead-url=yes }}</ref>Jwaloka mohlahisi, o ile a etsa bonnete ba hore o ntlafatsa monyetla wa ho sebetsa mosebetsing wa hae wa mmino le ho ntsha alebamo ya hae ya pele.<ref>https://gaana.com/artist/ntsiki-mazwai/albums</ref>
O tswelletse pele ka ho phatlalatsa buka ya hae ya pele e bitswang ''Wena'', eo e leng pokeletso ya dithothokiso tsa hae. Buka ena e ne e bua ka tswelo-pele ya moruo wa setjhaba le ho bua ka diphetoho tse tlwaelehileng tsa setjhaba.<ref name=":1" />
== Manyofo-nyofo ==
Ka selemo sa 2022 Ntsiki Mazwai o ile qosa le bitsa DJ Euphonik ka hore ke mabeta. Hona selemong sa 2022, DJ Euphonik oile a hlalela nyewe ya tshenyo ya lebitso kgahlano le Ntsiki Mazwai. <ref name=":2">[https://iol.co.za/entertainment/celebrity-news/local/2022-03-14-ntsiki-mazwai-loses-court-battle-against-euphonik/ Ntsiki Mazwai loses court battle against Euphonik]</ref> Ka mora ho matha makgotleng a dinyewe Ntsiki o ile a hlolwa nyeweng eo eneng e le kgahlano le ena mme a fumana kotlo ya ho lefa diranta tse fetang diketete tse makgolo a mabedi (R200 000). <ref name=":2" /> Selemong sa 2025, Ntsiki Mazwai o ile a bolela hore o ne a le phoso ka ho bitsa DJ Euphonik ka hore ke mabeta. <ref>https://www.bing.com/search?pglt=297&q=Ntsiki+Mazwai+Euphonik&cvid=3594a431644340dfbfeda411de340569&gs_lcrp=EgRlZGdlKgYIABBFGDkyBggAEEUYOTIGCAEQRRg80gEJMTM2NDJqMGoxqAIIsAIB&FORM=ANNTA1&PC=LCTS</ref> Hona hotla ka mora hore DJ Euphonik a hlahlele nyewe kgahlano le Ntsiki ho ya ka di qoso tseo a neng a moqosa ka tsona, eleng tsa tshenyo ya lebitso.<ref>https://sundayworld.co.za/celebrity-news/ntsiki-mazwai-says-she-was-wrongo-to-call-dj-euphonik-a-rapist/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR77ZodJ653v1hPY3SlVX1CKLIDhEQDJGlPUO4Qf5b8_uig0wl28URn2CtvXMw_aem_KYQjP4hhThkcAgSYDZGbJA</ref> DJ Euphonik ka selemo sa Phupjane 2025 o ile a isa Ntsiki Mazwa makgotleng ka mora hose mo lefe tjhelete ya kahlolo ya nyewe ya hae ya sethatong. <ref name=":3">[https://scrolla.africa/dj-euphonik-takes-ntsiki-mazwai-to-court-for-r280000-she-owes-him/ DJ Euphonik takes Ntsiki Mazwai to court for R280,000 she owes him | Scrolla.Africa]</ref> Ntsiki Mazwai o kopa dithuso tsa ditjhelete ho balatedi bahae ho lefella bo ramolao, ka mora ho hloleha ho patala kahlolo ya hae . <ref>https://sundayworld.co.za/celebrity-news/ntsiki-mazwai-asking-for-donations-to-pay-legal-fees/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR5NfzjDx-h-FN-mpy7bNcS0tf7Cn91NeNLFhWUJuIhiIUscez6wyh7Ahv5MXw_aem_ERWKDayOAiBR1IFwCssKYQ</ref><ref name=":3" />
Ka selemo sa 2025 Ntsiki Mazwai, ho marangrang a dikgokahanyo o ile bolella letona la tsa dipapadi le bonono, Gayton McKenzie hore le itokolle mosebetsing ka mora ditlaleho tsa kgethollo ya se morabe.<ref>https://briefly.co.za/entertainment/celebrities/221878-ntsiki-mazwai-supports-calls-fire-sports-minister-gayton-mckenzie-racist-x-posts/?utm_source=facebook&utm_medium=status&utm_campaign=brieflyza&fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR50BJE9C968ydTJWoLyN7vx3ZqZdsjw836lP4JUIpjVroCFOkDkjt58Bb92eA_aem_nJIxfyZRDFg0__Mqgb1bMQ</ref><ref>[https://thestar.co.za/news/politics/2025-08-19-i-will-not-apologise-says-gayton-mckenzie-over-racism-and-hate-speech-allegations/ 'I will not apologise,' says Gayton McKenzie over racism and hate speech allegations]</ref>
== Ditlotla le dikgau ==
* MA Miya,Spoken words ho tswa ho SAMA2013<ref>https://www.ntsikimazwai.com/about-me</ref>
* Kgau ya LGBTI ka selemo sa 2014<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.ntsikimazwai.com/about-me |access-date=2025-05-22 |archive-date=2025-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250401195703/https://www.ntsikimazwai.com/about-me |dead-url=yes }}</ref>
* Most innovative student,hotswa ho Wits business School ka 2014<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.ntsikimazwai.com/about-me |access-date=2025-05-22 |archive-date=2025-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250401195703/https://www.ntsikimazwai.com/about-me |dead-url=yes }}</ref>
== Mehlodi ==
bk1z84koi67w2a5atl9w97ve3krt1z1
QwaQwa
0
9974
39250
35676
2026-06-12T07:24:06Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39250
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "KwaKwa". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi Afrika Borwa, mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le Kestell. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
4bp5i37jxgwrf2ep4czono1mcarod7d
39251
39250
2026-06-12T07:25:29Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39251
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi Afrika Borwa, mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le Kestell. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
4j6nysy6alt7jgthpccki9c93u75iso
39253
39251
2026-06-12T07:26:34Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39253
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, [[Tsiame Kenneth Mopeli]] e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi Afrika Borwa, mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le Kestell. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
it599ygufpj7vojskgnjop9kp62ref3
39255
39253
2026-06-12T07:27:54Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39255
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le Kestell. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
gqum2tqi9e767yvwl0xcpaelv8b46iz
39257
39255
2026-06-12T07:28:54Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39257
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
8dagbphq5raug98x4hhhideq7o1gmyk
39261
39257
2026-06-12T07:32:23Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39261
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
qtkejfxdltx6e14jiw3exj9lcahgygz
39264
39261
2026-06-12T07:37:08Z
Sam17Qwa
12961
linked to a page.
39264
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, Qwaqwa e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
mr2e7lwpdivi7bhutjv8u3g5zvjln3o
39265
39264
2026-06-12T07:37:49Z
Dymotee
12955
linked to the page
39265
wikitext
text/x-wiki
'''[[Qwaqwa]]''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 DStv Mzansi Viewers' Choice Awards
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
niff1fosisyihyw0bet5b80xj32dll7
39272
39265
2026-06-12T07:41:37Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39272
wikitext
text/x-wiki
'''[[Qwaqwa]]''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - African Content Movement (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
m27rjkg3ayz5bjyiltbjkkq7dgfnxzn
39274
39272
2026-06-12T07:43:24Z
LeighSeeker
12957
Linked to a page.
39274
wikitext
text/x-wiki
'''[[Qwaqwa]]''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
bic29qu9hka71ery2ymqkicvfo10jaw
39291
39274
2026-06-12T07:48:52Z
Dymotee
12955
link to other page
39291
wikitext
text/x-wiki
'''[[Qwaqwa]]''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [https://www.unesco.org/en Qwaqwa] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
hyedejzqa69nfurczerjz5mzkk6kug2
39295
39291
2026-06-12T07:49:24Z
NDG
12119
Reverted edit by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:LeighSeeker|LeighSeeker]]
39274
wikitext
text/x-wiki
'''[[Qwaqwa]]''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
bic29qu9hka71ery2ymqkicvfo10jaw
39296
39295
2026-06-12T07:49:45Z
NDG
12119
rm wikilink
39296
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa [https://whc.unesco.org/en/list/985/ Maloti] le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "[https://www.ufs.ac.za/qwaqwa Uniqwa]" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
qb9u9n6z1jxomhtjq5hn99ed1goq8nx
39299
39296
2026-06-12T07:51:04Z
NDG
12119
Rm external links in article body
39299
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]] . <ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu). <ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856. <ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969 <ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history. </ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886. <ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
24d40v1inj94lvrqeljj118c0q4121u
39301
39299
2026-06-12T07:52:02Z
NDG
12119
rm blanks
39301
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]].<ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu).<ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856.<ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969<ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history.</ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886.<ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
kpja0mcn533ryc13wgpal2hubts26nu
39314
39301
2026-06-12T08:04:46Z
Dymotee
12955
referencing
39314
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa'''<ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref> e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]].<ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu).<ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856.<ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969<ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history.</ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886.<ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
32fx5ceinycxgwciqw0wuqshk2fzeoe
39320
39314
2026-06-12T08:13:20Z
Dymotee
12955
referencing
39320
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa'''<ref>[https://www.britannica.com/place/Qwaqwa Qwaqwa | Free State, Maluti Mountains, Basotho | Britannica]</ref><ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref> e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]].<ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu).<ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856.<ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969<ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history.</ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886.<ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
ll9dtfxxaoch4fde0wjg55307y8r6uj
39335
39320
2026-06-12T08:28:51Z
Dymotee
12955
improve content
39335
wikitext
text/x-wiki
== '''Qwaqwa'''<ref>[https://www.britannica.com/place/Qwaqwa Qwaqwa | Free State, Maluti Mountains, Basotho | Britannica]</ref><ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref> e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]].<ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] . ==
== Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu).<ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856.<ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref> ==
== Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969<ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history.</ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe. ==
# '''''Nalane'''''
# '''''Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.'''''
# '''''Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .'''''
# '''''Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.'''''
# '''''Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".'''''
# '''''Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886.<ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>'''''
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
s4qrg3jpqnpabgwq7rna7rc2dpb0ckd
39337
39335
2026-06-12T08:29:20Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last version by NDG: Please stop these formatting errors
39301
wikitext
text/x-wiki
'''Qwaqwa''' e ne e le Bantustan ("naha ya habo") karolong e bohareng ya [[Afrika Borwa]] . E ne e akaretsa sebaka se senyane haholo sa 655 square kilometres (253 sq mi) ka botjhabela ho porofense ya mehleng ya Afrika Borwa ya [[Orange Free State]], e moeding wa [[Lesotho]].<ref>https://www.sahistory.org.za/place/quaqua</ref> Motse-moholo wa yona e ne e le [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] . E ne e le naha e kgethilweng ya [[Basotho]] ba fetang 180,000 ba buang [[Sesotho]] .
Lehlwa le hlwahlwa dithabeng tsa Maloti le ile la etsa hore MaSan a bitse sebaka seo "QwaQwa" (e tshweu ho feta bosweu).<ref>https://www.sahistory.org.za/place/phuthaditjhaba-free-state</ref> Ka [[Seburu|Seafrikanse]] e ne e tsejwa e le "Witsieshoek", ka mora Wetse (hape Witsie le Wetsi), morena wa Makgolokwe ya neng a dula moo ho tloha ka selemo sa 1839 ho isa ho sa 1856.<ref name="Witsieshoek">''Raper, PE.''</ref>
Ho ne ho e-na le merabe e meraro sebakeng seo e leng Makgolokwe, Bakoena le Batlokoa . Ka selemo sa 1969<ref name="FotW">[http://www.crwflags.com/fotw/flags/za-qq.html Flags of the world] Discussion of name and history.</ref> ba ne ba kopantswe mme sebaka seo se ile sa bitswa "[[Kwakwatsi|KwaKwa]]". Selemong sona seo, lebitso le ile la fetolelwa ho "Qwaqwa" ho qoba kgethollo ya morabe.
== Nalane ==
Ka la 1 Pudungwana 1974, [[Qwaqwa]] e ile ya fuwa boipuso, Tsiame Kenneth Mopeli e le Tona-kholo. Mopeli e ne e tla ba Tona-Kholo nakong yohle ya Qwaqwa.
Kamora 27 Mmesa 1994, Qwaqwa e ile ya qhalwa, kamora dikgetho tsa pele tsa demokrasi [[Afrika Borwa]], mme ya kopanywa hape le Orange Free State. Hona jwale ke karolo ya profinse [[Freistata|ya Free State]], moo [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]] e leng setsi sa Maluti a Phofung Municipality .
Masepala o boetse o na le ditoropo tsa [[Harrismith]] le [[Kestell]]. Mmoho, ba na le palo e kopaneng ya batho ba 385 413, bao hoo e ka bang 80% ya bona e dulang Qwaqwa ya mehleng. Palo ya baahi e arotswe ka tsela e latelang: 98.09% ea Batšo; Bosoeu 1,68%; Mmala 0.09% le Asia le/kapa India 0.13%.
Sebaka sena e ne e boetse e le setsi se seholo sa thuto mehleng ya kgale ya apartheid, bonyane 80% ya dikolo profinseng ya hona jwale ya Free State e na le matitjhere a neng a rutwa naheng eo ya pele. E na le yunivesithi e sebetsang ka botlalo, empa dikoletjhe tsa yona tsa matitjhere di fetotswe dikoletjhe tsa FET (Thuto e Tswelang Pele le Kwetliso). Yunibesiti e ne e bitswa "Uniqwa" ka tlase ho Yunibesiti ya Bokone pele ho 1994, mme ha e sale e kenngwa ho [[Univesithi ya Free State|Yunibesithing ya Free State]] (UFS) mme ya bitswa "UFS Qwaqwa Campus".
Bantustan ya QwaQwa e ne e na le setereke se le seng feela ka 1991, [[Phuthaditjhaba|Witsieshoek]], se nang le baahi ba 342,886.<ref name="RSAdist">"Census > 1991 > RSA > Variable Description > Person file > District code"''.''</ref>
== Batho ba tsebahalang ba Qwaqwa ==
* [[Seipati Seoke]] - [[Lesedi FM]] Presenter and 2020 [[:en:DStv_Mzansi_Viewers'_Choice_Awards|DStv Mzansi Viewers' Choice Awards]]
* [[Hlaudi Motsoeneng]] - [https://acmovement.org.za/ African Content Movement] (ACM) le mohlankedimogolo wa mehleng wa Lekgotla la Kgaso la Afrika Borwa (SABC)
== Bona hape ==
* Marena a Sehlooho a Qwaqwa
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
kpja0mcn533ryc13wgpal2hubts26nu
Letsoku
0
10202
39262
36079
2026-06-12T07:32:57Z
Dymotee
12955
linked to the page
39262
wikitext
text/x-wiki
[[File:Hellocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku ]]
'''[[Letsoku]], le bitswang Ochre''' ( / ˈoʊ kər / OH -kər ; ho tswa puon ya Sekgerike sa boholo-holo ὤχρα , ὠχρός ), '''iron ocher''', kapa '''ocher''' in American English, ke letsopa la tlhaho la mmala wa letsopa, motswako wa ferric oxide le mefuta e sa tšoaneng ea letsopa le lehlabathe. E na le mebala e fapaneng ho tloha ho mosehla ho ya ho lamunu e tebileng kapa e sootho. Hape ke lebitso la mebala e hlahiswang ke mmala ena, haholo-holo bosootho bo bobebe bo mosehla. Mofuta o mong wa letsoku o nang le palo e kholo ea hematite, kapa dehydrated iron oxide, e na le tint e khubelu e tsejwang e le '''letsoku le lekgubedu''' (kapa, ka dipuo tse ding, '''ruddle''' ).
Lentswe ocher le boetse le hlalosa letsopa le nang le mmala o nang le iron oxide e nkilweng nakong ya ho ntsha thini le koporo .
== Matsopa a lefatše ==
Letsoku ke lelapa la matsopa a lefatshe, a kenyelletsang le lesehla, le le kgubelu, le pherese, sienna le umber. Motsowako o ka sehloohong wa di-ochre tsohle ke tšepe(III) oxide-hydroxide, e tsejoang e le limonite, e fanang ka 'mala o mosehla. Letoto la liminerale tse ling le tsona li ka kenyelletsoa motsoakong: : 134
[[File:Goldocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku le lesehla ( ''Goldochre'' )]]
* '''Yellow ocher''', FeO(OH)·n H 2 O, ke hydrated iron hydroxide (limonite) eo hape e bitsoang '''gold ocher.'''
* '''Ocher e khubelu''', Fe2 O 3 · n H 2 O, e nka 'mala oa eona o mofubelu ho tloha ho mineral hematite, e leng tšepe ea oxide, e bofubelu bo bofubelu ha e le metsi.
* '''Purple ocher''' ke mofuta o sa tloaelehang o ts'oanang le ocher e kgubelu ka lik'hemik'hale empa e na le 'mala o fapaneng o bakoang ke mefuta e fapaneng ea phallo ea khanya e amanang le boholo bo boholo ba karoloana.
* '''Ocher e sootho,''' hape FeO(OH), ( goethite ), ke karolo e itseng ya hydrated iron oxide. Ka ho tšoanang, lepidocrocite — γ-FeO(OH), : 236 minerale ea bobeli, sehlahiswa sa oxidation ea liminerale tsa tšepe, tse fumanoang ka tšepe e sootho
* Sienna e na le dimonite le palo e nyane ea manganese oxide (tlase ho 5%), e etsang hore e be lefifi ho feta ocher.
* Li-pigments tsa umber li na le karolo e kholoanyane ea manganese (5-20%), e etsang hore e be sootho e lefifi.
Ha di-sienna tsa tlhaho le li-pigment tsa umber li futhumala, li fellwa ke metsi 'me tse ling tsa limonite li fetoloa ho ba hematite, e leng ho li fa mebala e mengata e khubelu, e bitsoang burnt sienna le umber e chesitsoeng. Li-ocher ha di na chefo 'me li ka sebelisoa ho etsa pente ea oli e omellang kapele le ho koahela bokaholimo ka botlalo. Mmala tsa sejwale-joale tsa ocher hangata li etswa ka synthetic iron oxide. Li-pigments tse sebelisang mebala ea ocher ea tlhaho li e bontša ka lebitso la PY-43 (Pigment yellow 43) leiboleng, ho latela sistimi ea Machabeng ea Color Index .
avjbdbig5d1i8ua5r3gl3wqt86uoq8u
39266
39262
2026-06-12T07:38:39Z
Dymotee
12955
link to the page
39266
wikitext
text/x-wiki
[[File:Hellocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku ]]
'''[[Letsoku|Letsoku,]] le bitswang Ochre''' ( / ˈoʊ kər / OH -kər ; ho tswa puon ya Sekgerike sa boholo-holo ὤχρα , ὠχρός ), '''iron ocher''', kapa '''ocher''' in American English, ke letsopa la tlhaho la mmala wa letsopa, motswako wa ferric oxide le mefuta e sa tšoaneng ea letsopa le lehlabathe. E na le mebala e fapaneng ho tloha ho mosehla ho ya ho lamunu e tebileng kapa e sootho. Hape ke lebitso la mebala e hlahiswang ke mmala ena, haholo-holo bosootho bo bobebe bo mosehla. Mofuta o mong wa letsoku o nang le palo e kholo ea hematite, kapa dehydrated iron oxide, e na le tint e khubelu e tsejwang e le '''letsoku le lekgubedu''' (kapa, ka dipuo tse ding, '''ruddle''' ).
Lentswe ocher le boetse le hlalosa letsopa le nang le mmala o nang le iron oxide e nkilweng nakong ya ho ntsha thini le koporo .
== Matsopa a lefatše ==
Letsoku ke lelapa la matsopa a lefatshe, a kenyelletsang le lesehla, le le kgubelu, le pherese, sienna le umber. Motsowako o ka sehloohong wa di-ochre tsohle ke tšepe(III) oxide-hydroxide, e tsejoang e le limonite, e fanang ka 'mala o mosehla. Letoto la liminerale tse ling le tsona li ka kenyelletsoa motsoakong: : 134
[[File:Goldocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku le lesehla ( ''Goldochre'' )]]
* '''Yellow ocher''', FeO(OH)·n H 2 O, ke hydrated iron hydroxide (limonite) eo hape e bitsoang '''gold ocher.'''
* '''Ocher e khubelu''', Fe2 O 3 · n H 2 O, e nka 'mala oa eona o mofubelu ho tloha ho mineral hematite, e leng tšepe ea oxide, e bofubelu bo bofubelu ha e le metsi.
* '''Purple ocher''' ke mofuta o sa tloaelehang o ts'oanang le ocher e kgubelu ka lik'hemik'hale empa e na le 'mala o fapaneng o bakoang ke mefuta e fapaneng ea phallo ea khanya e amanang le boholo bo boholo ba karoloana.
* '''Ocher e sootho,''' hape FeO(OH), ( goethite ), ke karolo e itseng ya hydrated iron oxide. Ka ho tšoanang, lepidocrocite — γ-FeO(OH), : 236 minerale ea bobeli, sehlahiswa sa oxidation ea liminerale tsa tšepe, tse fumanoang ka tšepe e sootho
* Sienna e na le dimonite le palo e nyane ea manganese oxide (tlase ho 5%), e etsang hore e be lefifi ho feta ocher.
* Li-pigments tsa umber li na le karolo e kholoanyane ea manganese (5-20%), e etsang hore e be sootho e lefifi.
Ha di-sienna tsa tlhaho le li-pigment tsa umber li futhumala, li fellwa ke metsi 'me tse ling tsa limonite li fetoloa ho ba hematite, e leng ho li fa mebala e mengata e khubelu, e bitsoang burnt sienna le umber e chesitsoeng. Li-ocher ha di na chefo 'me li ka sebelisoa ho etsa pente ea oli e omellang kapele le ho koahela bokaholimo ka botlalo. Mmala tsa sejwale-joale tsa ocher hangata li etswa ka synthetic iron oxide. Li-pigments tse sebelisang mebala ea ocher ea tlhaho li e bontša ka lebitso la PY-43 (Pigment yellow 43) leiboleng, ho latela sistimi ea Machabeng ea Color Index .
4rpzx909klpmnbthfxr364dqhpeai93
39280
39266
2026-06-12T07:45:17Z
Dymotee
12955
link to other page
39280
wikitext
text/x-wiki
[[File:Hellocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku ]]
'''[https://www.unesco.org/en Letsoku,] le bitswang Ochre''' ( / ˈoʊ kər / OH -kər ; ho tswa puon ya Sekgerike sa boholo-holo ὤχρα , ὠχρός ), '''iron ocher''', kapa '''ocher''' in American English, ke letsopa la tlhaho la mmala wa letsopa, motswako wa ferric oxide le mefuta e sa tšoaneng ea letsopa le lehlabathe. E na le mebala e fapaneng ho tloha ho mosehla ho ya ho lamunu e tebileng kapa e sootho. Hape ke lebitso la mebala e hlahiswang ke mmala ena, haholo-holo bosootho bo bobebe bo mosehla. Mofuta o mong wa letsoku o nang le palo e kholo ea hematite, kapa dehydrated iron oxide, e na le tint e khubelu e tsejwang e le '''letsoku le lekgubedu''' (kapa, ka dipuo tse ding, '''ruddle''' ).
Lentswe ocher le boetse le hlalosa letsopa le nang le mmala o nang le iron oxide e nkilweng nakong ya ho ntsha thini le koporo .
== Matsopa a lefatše ==
Letsoku ke lelapa la matsopa a lefatshe, a kenyelletsang le lesehla, le le kgubelu, le pherese, sienna le umber. Motsowako o ka sehloohong wa di-ochre tsohle ke tšepe(III) oxide-hydroxide, e tsejoang e le limonite, e fanang ka 'mala o mosehla. Letoto la liminerale tse ling le tsona li ka kenyelletsoa motsoakong: : 134
[[File:Goldocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku le lesehla ( ''Goldochre'' )]]
* '''Yellow ocher''', FeO(OH)·n H 2 O, ke hydrated iron hydroxide (limonite) eo hape e bitsoang '''gold ocher.'''
* '''Ocher e khubelu''', Fe2 O 3 · n H 2 O, e nka 'mala oa eona o mofubelu ho tloha ho mineral hematite, e leng tšepe ea oxide, e bofubelu bo bofubelu ha e le metsi.
* '''Purple ocher''' ke mofuta o sa tloaelehang o ts'oanang le ocher e kgubelu ka lik'hemik'hale empa e na le 'mala o fapaneng o bakoang ke mefuta e fapaneng ea phallo ea khanya e amanang le boholo bo boholo ba karoloana.
* '''Ocher e sootho,''' hape FeO(OH), ( goethite ), ke karolo e itseng ya hydrated iron oxide. Ka ho tšoanang, lepidocrocite — γ-FeO(OH), : 236 minerale ea bobeli, sehlahiswa sa oxidation ea liminerale tsa tšepe, tse fumanoang ka tšepe e sootho
* Sienna e na le dimonite le palo e nyane ea manganese oxide (tlase ho 5%), e etsang hore e be lefifi ho feta ocher.
* Li-pigments tsa umber li na le karolo e kholoanyane ea manganese (5-20%), e etsang hore e be sootho e lefifi.
Ha di-sienna tsa tlhaho le li-pigment tsa umber li futhumala, li fellwa ke metsi 'me tse ling tsa limonite li fetoloa ho ba hematite, e leng ho li fa mebala e mengata e khubelu, e bitsoang burnt sienna le umber e chesitsoeng. Li-ocher ha di na chefo 'me li ka sebelisoa ho etsa pente ea oli e omellang kapele le ho koahela bokaholimo ka botlalo. Mmala tsa sejwale-joale tsa ocher hangata li etswa ka synthetic iron oxide. Li-pigments tse sebelisang mebala ea ocher ea tlhaho li e bontša ka lebitso la PY-43 (Pigment yellow 43) leiboleng, ho latela sistimi ea Machabeng ea Color Index .
s924kawlqoodjkn3fsat05d55hx3abn
39282
39280
2026-06-12T07:45:57Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contributions/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last revision by [[User:KeMang??|KeMang??]]
36079
wikitext
text/x-wiki
[[File:Hellocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku ]]
'''Letsoku, le bitswang Ochre''' ( / ˈoʊ kər / OH -kər ; ho tswa puon ya Sekgerike sa boholo-holo ὤχρα , ὠχρός ), '''iron ocher''', kapa '''ocher''' in American English, ke letsopa la tlhaho la mmala wa letsopa, motswako wa ferric oxide le mefuta e sa tšoaneng ea letsopa le lehlabathe. E na le mebala e fapaneng ho tloha ho mosehla ho ya ho lamunu e tebileng kapa e sootho. Hape ke lebitso la mebala e hlahiswang ke mmala ena, haholo-holo bosootho bo bobebe bo mosehla. Mofuta o mong wa letsoku o nang le palo e kholo ea hematite, kapa dehydrated iron oxide, e na le tint e khubelu e tsejwang e le '''letsoku le lekgubedu''' (kapa, ka dipuo tse ding, '''ruddle''' ).
Lentswe ocher le boetse le hlalosa letsopa le nang le mmala o nang le iron oxide e nkilweng nakong ya ho ntsha thini le koporo .
== Matsopa a lefatše ==
Letsoku ke lelapa la matsopa a lefatshe, a kenyelletsang le lesehla, le le kgubelu, le pherese, sienna le umber. Motsowako o ka sehloohong wa di-ochre tsohle ke tšepe(III) oxide-hydroxide, e tsejoang e le limonite, e fanang ka 'mala o mosehla. Letoto la liminerale tse ling le tsona li ka kenyelletsoa motsoakong: : 134
[[File:Goldocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku le lesehla ( ''Goldochre'' )]]
* '''Yellow ocher''', FeO(OH)·n H 2 O, ke hydrated iron hydroxide (limonite) eo hape e bitsoang '''gold ocher.'''
* '''Ocher e khubelu''', Fe2 O 3 · n H 2 O, e nka 'mala oa eona o mofubelu ho tloha ho mineral hematite, e leng tšepe ea oxide, e bofubelu bo bofubelu ha e le metsi.
* '''Purple ocher''' ke mofuta o sa tloaelehang o ts'oanang le ocher e kgubelu ka lik'hemik'hale empa e na le 'mala o fapaneng o bakoang ke mefuta e fapaneng ea phallo ea khanya e amanang le boholo bo boholo ba karoloana.
* '''Ocher e sootho,''' hape FeO(OH), ( goethite ), ke karolo e itseng ya hydrated iron oxide. Ka ho tšoanang, lepidocrocite — γ-FeO(OH), : 236 minerale ea bobeli, sehlahiswa sa oxidation ea liminerale tsa tšepe, tse fumanoang ka tšepe e sootho
* Sienna e na le dimonite le palo e nyane ea manganese oxide (tlase ho 5%), e etsang hore e be lefifi ho feta ocher.
* Li-pigments tsa umber li na le karolo e kholoanyane ea manganese (5-20%), e etsang hore e be sootho e lefifi.
Ha di-sienna tsa tlhaho le li-pigment tsa umber li futhumala, li fellwa ke metsi 'me tse ling tsa limonite li fetoloa ho ba hematite, e leng ho li fa mebala e mengata e khubelu, e bitsoang burnt sienna le umber e chesitsoeng. Li-ocher ha di na chefo 'me li ka sebelisoa ho etsa pente ea oli e omellang kapele le ho koahela bokaholimo ka botlalo. Mmala tsa sejwale-joale tsa ocher hangata li etswa ka synthetic iron oxide. Li-pigments tse sebelisang mebala ea ocher ea tlhaho li e bontša ka lebitso la PY-43 (Pigment yellow 43) leiboleng, ho latela sistimi ea Machabeng ea Color Index .
ccezg101jb772ibm0r5tfari59wmt06
39311
39282
2026-06-12T08:03:03Z
Dymotee
12955
referencing
39311
wikitext
text/x-wiki
[[File:Hellocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku ]]
'''Letsoku'''<ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>''', le bitswang Ochre''' ( / ˈoʊ kər / OH -kər ; ho tswa puon ya Sekgerike sa boholo-holo ὤχρα , ὠχρός ), '''iron ocher''', kapa '''ocher''' in American English, ke letsopa la tlhaho la mmala wa letsopa, motswako wa ferric oxide le mefuta e sa tšoaneng ea letsopa le lehlabathe. E na le mebala e fapaneng ho tloha ho mosehla ho ya ho lamunu e tebileng kapa e sootho. Hape ke lebitso la mebala e hlahiswang ke mmala ena, haholo-holo bosootho bo bobebe bo mosehla. Mofuta o mong wa letsoku o nang le palo e kholo ea hematite, kapa dehydrated iron oxide, e na le tint e khubelu e tsejwang e le '''letsoku le lekgubedu''' (kapa, ka dipuo tse ding, '''ruddle''' ).
Lentswe ocher le boetse le hlalosa letsopa le nang le mmala o nang le iron oxide e nkilweng nakong ya ho ntsha thini le koporo .
== Matsopa a lefatše ==
Letsoku ke lelapa la matsopa a lefatshe, a kenyelletsang le lesehla, le le kgubelu, le pherese, sienna le umber. Motsowako o ka sehloohong wa di-ochre tsohle ke tšepe(III) oxide-hydroxide, e tsejoang e le limonite, e fanang ka 'mala o mosehla. Letoto la liminerale tse ling le tsona li ka kenyelletsoa motsoakong: : 134
[[File:Goldocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku le lesehla ( ''Goldochre'' )]]
* '''Yellow ocher''', FeO(OH)·n H 2 O, ke hydrated iron hydroxide (limonite) eo hape e bitsoang '''gold ocher.'''
* '''Ocher e khubelu''', Fe2 O 3 · n H 2 O, e nka 'mala oa eona o mofubelu ho tloha ho mineral hematite, e leng tšepe ea oxide, e bofubelu bo bofubelu ha e le metsi.
* '''Purple ocher''' ke mofuta o sa tloaelehang o ts'oanang le ocher e kgubelu ka lik'hemik'hale empa e na le 'mala o fapaneng o bakoang ke mefuta e fapaneng ea phallo ea khanya e amanang le boholo bo boholo ba karoloana.
* '''Ocher e sootho,''' hape FeO(OH), ( goethite ), ke karolo e itseng ya hydrated iron oxide. Ka ho tšoanang, lepidocrocite — γ-FeO(OH), : 236 minerale ea bobeli, sehlahiswa sa oxidation ea liminerale tsa tšepe, tse fumanoang ka tšepe e sootho
* Sienna e na le dimonite le palo e nyane ea manganese oxide (tlase ho 5%), e etsang hore e be lefifi ho feta ocher.
* Li-pigments tsa umber li na le karolo e kholoanyane ea manganese (5-20%), e etsang hore e be sootho e lefifi.
Ha di-sienna tsa tlhaho le li-pigment tsa umber li futhumala, li fellwa ke metsi 'me tse ling tsa limonite li fetoloa ho ba hematite, e leng ho li fa mebala e mengata e khubelu, e bitsoang burnt sienna le umber e chesitsoeng. Li-ocher ha di na chefo 'me li ka sebelisoa ho etsa pente ea oli e omellang kapele le ho koahela bokaholimo ka botlalo. Mmala tsa sejwale-joale tsa ocher hangata li etswa ka synthetic iron oxide. Li-pigments tse sebelisang mebala ea ocher ea tlhaho li e bontša ka lebitso la PY-43 (Pigment yellow 43) leiboleng, ho latela sistimi ea Machabeng ea Color Index .
lm6mlez3oqo7rgueiv3n7ape5szytqa
39319
39311
2026-06-12T08:12:00Z
Dymotee
12955
referencing
39319
wikitext
text/x-wiki
[[File:Hellocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku ]]
'''Letsoku'''<ref>[https://everything.explained.today/Letsoku/ Letsoku Explained]</ref><ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>''', le bitswang Ochre''' ( / ˈoʊ kər / OH -kər ; ho tswa puon ya Sekgerike sa boholo-holo ὤχρα , ὠχρός ), '''iron ocher''', kapa '''ocher''' in American English, ke letsopa la tlhaho la mmala wa letsopa, motswako wa ferric oxide le mefuta e sa tšoaneng ea letsopa le lehlabathe. E na le mebala e fapaneng ho tloha ho mosehla ho ya ho lamunu e tebileng kapa e sootho. Hape ke lebitso la mebala e hlahiswang ke mmala ena, haholo-holo bosootho bo bobebe bo mosehla. Mofuta o mong wa letsoku o nang le palo e kholo ea hematite, kapa dehydrated iron oxide, e na le tint e khubelu e tsejwang e le '''letsoku le lekgubedu''' (kapa, ka dipuo tse ding, '''ruddle''' ).
Lentswe ocher le boetse le hlalosa letsopa le nang le mmala o nang le iron oxide e nkilweng nakong ya ho ntsha thini le koporo .
== Matsopa a lefatše ==
Letsoku ke lelapa la matsopa a lefatshe, a kenyelletsang le lesehla, le le kgubelu, le pherese, sienna le umber. Motsowako o ka sehloohong wa di-ochre tsohle ke tšepe(III) oxide-hydroxide, e tsejoang e le limonite, e fanang ka 'mala o mosehla. Letoto la liminerale tse ling le tsona li ka kenyelletsoa motsoakong: : 134
[[File:Goldocker-_Pigment.JPG|thumb|Letsoku le lesehla ( ''Goldochre'' )]]
* '''Yellow ocher''', FeO(OH)·n H 2 O, ke hydrated iron hydroxide (limonite) eo hape e bitsoang '''gold ocher.'''
* '''Ocher e khubelu''', Fe2 O 3 · n H 2 O, e nka 'mala oa eona o mofubelu ho tloha ho mineral hematite, e leng tšepe ea oxide, e bofubelu bo bofubelu ha e le metsi.
* '''Purple ocher''' ke mofuta o sa tloaelehang o ts'oanang le ocher e kgubelu ka lik'hemik'hale empa e na le 'mala o fapaneng o bakoang ke mefuta e fapaneng ea phallo ea khanya e amanang le boholo bo boholo ba karoloana.
* '''Ocher e sootho,''' hape FeO(OH), ( goethite ), ke karolo e itseng ya hydrated iron oxide. Ka ho tšoanang, lepidocrocite — γ-FeO(OH), : 236 minerale ea bobeli, sehlahiswa sa oxidation ea liminerale tsa tšepe, tse fumanoang ka tšepe e sootho
* Sienna e na le dimonite le palo e nyane ea manganese oxide (tlase ho 5%), e etsang hore e be lefifi ho feta ocher.
* Li-pigments tsa umber li na le karolo e kholoanyane ea manganese (5-20%), e etsang hore e be sootho e lefifi.
Ha di-sienna tsa tlhaho le li-pigment tsa umber li futhumala, li fellwa ke metsi 'me tse ling tsa limonite li fetoloa ho ba hematite, e leng ho li fa mebala e mengata e khubelu, e bitsoang burnt sienna le umber e chesitsoeng. Li-ocher ha di na chefo 'me li ka sebelisoa ho etsa pente ea oli e omellang kapele le ho koahela bokaholimo ka botlalo. Mmala tsa sejwale-joale tsa ocher hangata li etswa ka synthetic iron oxide. Li-pigments tse sebelisang mebala ea ocher ea tlhaho li e bontša ka lebitso la PY-43 (Pigment yellow 43) leiboleng, ho latela sistimi ea Machabeng ea Color Index .
d9hveb1hluee0hlwlc7o895kbq1qdby
Morara
0
10316
39342
36795
2026-06-12T08:32:01Z
Dymotee
12955
improve content
39342
wikitext
text/x-wiki
[[File:Grapes,_Rostov-on-Don,_Russia.jpg|thumb|Morara o motšo (o moputsoa o lefifi) le o mosoeu (o tala o bobebe) oa tafolemorara oa tafole]]
== '''morara''' ke ditholwana, ka botanically ke monokotshowai, wa difate tsa morara tse lehong le leholo la dimela tse thunyang tsa mofuta wa ''Vitis''. Morara ke mofuta wa ditholwana o sa sebetseng ka nako, o atisang ho hlaha ka dihlopha. ==
** '''Temo ya ''morara'' e qadile di lemong tse ka bang 8,000 tse fetileng,ditholwana di sebeldiswa e le dijo tsa batho ho pholletsa le nalane ya tsona. Ha di jewa di le foreshe kapa di omisitswe (jwalo ka morara o omisitsweng, currants le sultanas ), morara o nale bohlokoa ba setso dikarolong tse ngata tsa lefatshe, haholo-holo ka karolo ya tsona ho etseng veine . Dihlahiswa tse ding tse tswang morara dikenyelletsa mefuta e fapaneng ya jeme, lero, asene le oli.'''
** '''[[Botjhabela Bohare|Bochabela bo Hare]] ka kakaretso bo hlaloswa e le naha ya bohobe 'me ho lengwa ha semela sena ho qadile moo dilemong tse 6.000-8000 tse fetileng.<ref name="This">{{Cite journal|pages=511–519}}</ref> dikokoana-hloko tsa pele tse ruuwang lapeng tse bitsoang di-yeast, di hlaha ka tlhaho makhopong a ''morara'', 'me ho ile ha fumanwa dino tse tahang tse kang veine. Bopaki ba kgale ka ho fetisisa ba baepolli ba dintho tsa kgale ba boemo bo busang ba ho etsa veine moetlong wa batho bo tswa dilemong tse 8000 tse fetileng Georgia.'''
** '''Sebaka sa kgale ka ho fetisisa se tsebuwang sa veine, se bitswang Areni-1, se fumaneha Armenia 'me se qadile ka 4000 BC. Lekholong la bo9 la dilemo AD, ho ne ho tsebuwa hore Shiraz e hlahisa veine e molemo ka ho fetisisa Bochabela bo Hare. Kahoo ho hlahisitswe tlhahiso ya hore veine e khubelu ya Syrah e rehiloe lebitso la Shiraz, toropo e Persia moo morara o neng o sebediswa ho etsa Veine ea Shirazi.'''
** '''Ka 2005, sehlopha sa baepolli ba dintho tsa kgale se ile sa fihlela qeto ya hore dipitsa tsa veine tsa Chalcolithic tse fumanweng Cyprus ka bo-1930 di qadile ho 3500 BC, e leng se etsang hore e be tsa kgale ka ho fetisisa lefatsheng. Commandaria, veine e monate ka dijo tse tswekere e tswang Cyprase, ke veine ya kgale ka ho fetisisa e entsweng lefatšheng e nang le tšimoloho e qadileng ka 2000 BC. Morara ke mofuta wa ditholwana tsa monokotsowai tse hōlang ka dihlopha tsa 15 ho isa ho 300. Ditholoana di hlaha nakong ya matsatsi a 60 ka mora ho ikatisa pele ho hlahisa asiti ya tartaric, ebe hamorao acid ya malic ha nama ea tsona e eketseya ka lebaka la ho arabela ho hormone ya ethylene; di-acid tsena di fa ditholwana tatso e nyane e bodila ntle le monate wa tsona.<ref name="F">{{Cite journal|last=1-22}}</ref> 2-3 Ha monokotswai ona o mocha o fihla sethaleng sa ho butswa (se bitswang ''véraison'' ho tswa [[Sefora|Puo ea Sefora]]), monokotswai o fetoha mebala e lefifi, o eketseha ka boholo mme o hlahisa tswekere; nako ena ya ''véraison'' e qala ka Phato ho nka matsatsi a ka bang 45 ka maemo a tlwaelehileng Hemisphere Leboea. <ref name="F" /> 3 Hangata monokotswai o butsoitseng o na le sebopeho se kang sa spheroid e nang le di-ellipsoid. Nama ya tsona e na le metsi a 75-85%; metsi a fumanowa semeleng sa xylem pele se butswa, phloem e fana ka metsi ka tswekere e qhibidihang ha tswekere le tswekere kamora nako ya ho butswa.<ref name="F" /> : 4–5 : 4–5'''
bpmoplwo641dshnbacg2usv4aa5n5zm
39344
39342
2026-06-12T08:32:14Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last version by LizLemon17: test edits, please use the sandbox
36795
wikitext
text/x-wiki
[[File:Grapes,_Rostov-on-Don,_Russia.jpg|thumb|Morara o motšo (o moputsoa o lefifi) le o mosoeu (o tala o bobebe) oa tafolemorara oa tafole]]
'''morara''' ke ditholwana, ka botanically ke monokotshowai, wa difate tsa morara tse lehong le leholo la dimela tse thunyang tsa mofuta wa ''Vitis''. Morara ke mofuta wa ditholwana o sa sebetseng ka nako, o atisang ho hlaha ka dihlopha.
Temo ya morara e qadile di lemong tse ka bang 8,000 tse fetileng,ditholwana di sebeldiswa e le dijo tsa batho ho pholletsa le nalane ya tsona. Ha di jewa di le foreshe kapa di omisitswe (jwalo ka morara o omisitsweng, currants le sultanas ), morara o nale bohlokoa ba setso dikarolong tse ngata tsa lefatshe, haholo-holo ka karolo ya tsona ho etseng veine . Dihlahiswa tse ding tse tswang morara dikenyelletsa mefuta e fapaneng ya jeme, lero, asene le oli.
[[Botjhabela Bohare|Bochabela bo Hare]] ka kakaretso bo hlaloswa e le naha ya bohobe 'me ho lengwa ha semela sena ho qadile moo dilemong tse 6.000-8000 tse fetileng.<ref name="This">{{Cite journal|pages=511–519}}</ref> dikokoana-hloko tsa pele tse ruuwang lapeng tse bitsoang di-yeast, di hlaha ka tlhaho makhopong a morara, 'me ho ile ha fumanwa dino tse tahang tse kang veine. Bopaki ba kgale ka ho fetisisa ba baepolli ba dintho tsa kgale ba boemo bo busang ba ho etsa veine moetlong wa batho bo tswa dilemong tse 8000 tse fetileng Georgia.
Sebaka sa kgale ka ho fetisisa se tsebuwang sa veine, se bitswang Areni-1, se fumaneha Armenia 'me se qadile ka 4000 BC. Lekholong la bo9 la dilemo AD, ho ne ho tsebuwa hore Shiraz e hlahisa veine e molemo ka ho fetisisa Bochabela bo Hare. Kahoo ho hlahisitswe tlhahiso ya hore veine e khubelu ya Syrah e rehiloe lebitso la Shiraz, toropo e Persia moo morara o neng o sebediswa ho etsa Veine ea Shirazi.
Ka 2005, sehlopha sa baepolli ba dintho tsa kgale se ile sa fihlela qeto ya hore dipitsa tsa veine tsa Chalcolithic tse fumanweng Cyprus ka bo-1930 di qadile ho 3500 BC, e leng se etsang hore e be tsa kgale ka ho fetisisa lefatsheng. Commandaria, veine e monate ka dijo tse tswekere e tswang Cyprase, ke veine ya kgale ka ho fetisisa e entsweng lefatšheng e nang le tšimoloho e qadileng ka 2000 BC.
Morara ke mofuta wa ditholwana tsa monokotsowai tse hōlang ka dihlopha tsa 15 ho isa ho 300. Ditholoana di hlaha nakong ya matsatsi a 60 ka mora ho ikatisa pele ho hlahisa asiti ya tartaric, ebe hamorao acid ya malic ha nama ea tsona e eketseya ka lebaka la ho arabela ho hormone ya ethylene; di-acid tsena di fa ditholwana tatso e nyane e bodila ntle le monate wa tsona.<ref name="F">{{Cite journal|last=1-22}}</ref> 2-3 Ha monokotswai ona o mocha o fihla sethaleng sa ho butswa (se bitswang ''véraison'' ho tswa [[Sefora|Puo ea Sefora]]), monokotswai o fetoha mebala e lefifi, o eketseha ka boholo mme o hlahisa tswekere; nako ena ya ''véraison'' e qala ka Phato ho nka matsatsi a ka bang 45 ka maemo a tlwaelehileng Hemisphere Leboea. <ref name="F" /> 3 Hangata monokotswai o butsoitseng o na le sebopeho se kang sa spheroid e nang le di-ellipsoid. Nama ya tsona e na le metsi a 75-85%; metsi a fumanowa semeleng sa xylem pele se butswa, phloem e fana ka metsi ka tswekere e qhibidihang ha tswekere le tswekere kamora nako ya ho butswa.<ref name="F" /> : 4–5 : 4–5
d5jrffytyrptrdaabgpau8gk506zi16
Nalane ya Basotho
0
10534
39267
39175
2026-06-12T07:39:02Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to external page
39267
wikitext
text/x-wiki
'''Nalane ya Basotho''' e qala ka ho boptjwa ha lefatshe le tsohle tse ho lona ke Mmopi. Ha Mmopi a qeta ho bopa batho, o ile a ikgethela hore hobe le motho ya bitswang Mantilatilane. [https://books.google.co.za/books/about/Mantilatilane.html?id=LOQJAQAAMAAJ&redir_esc=y Mantilantilane] enwa Mmopi ae ponahatsa ho yena ho batho, hore a tle a tsebe ho ba bollella hore Mmopi ke mang mme o entse eng?<ref name=":0">Ntsane Nosi, Lebotho la Khotso</ref>
Jwale ka nako eo ha Mmantilatilane lefatsweng o tlaba le bana, mme wa etsahala hore hobe le koduwa eo e ileng yaba kobuwanela, eo moraorao e ileng ya bitswa [https://www.sanparks.org/parks/golden-gate-highlands/what-to-do/activities/kgodumodumo-dinosaur-interpretation-centre Kgodumodumo]''',''' mme koduwa ena e ile yaba bobe bo aparalang lefatshe lohle. Jwale hone honala moshanyana ya bitswang Sankatane ho tloha mothapong wa Mmantilatilane, ke yena ya tlileng hotla sebedisetswa ho hlaba Kgodumodumo, eo e ileng hore ae hlabe lehlakoreng wa lla Kgomo mme qetellong ya bolaya mme setjhaba sa pholoha!.<ref name=":0" />
Ka morao ho [https://www.sanparks.org/parks/golden-gate-highlands/what-to-do/activities/kgodumodumo-dinosaur-interpretation-centre Kgodumodumo], Mantilantilane o ile a eba le bana ba babedi, eleng Rantsho le Tsweo, jwale ke hona mona ka batho bana re funanang setjhaba sa mokoko o motsho le o mosweo. Hare theowa ka Rantsho, yena o ile a eba le mora ya bitswang Masilonyane, mme Masilonyane a eba le bara ba bararo eleng Tlotla, Tsitsanyane le Tsitsa. Jwale ke ha dichaba tsa mokoko o mosweu di qala ho ata ka mefuta ya tsona<ref name=":0" />
Motho ya bitswang Tlotla a tswala Moshanyana Sankatane, eo a ileng a hlaba Kgodumodumo. Mme moshayana Sankatane o bile le bana ba bararo, eleng Molora, Ramorwa wa pele, le Selemela. Selemela ke yena ya tswetseng mothapo wa [https://bafokengarchives.co.za/community/bafokeng Bafokeng] le Batloung, Batloung ba Sekgwane!. Jwale motho enwa ya bitswang Selemela, mora wa hae ya moholo ke ya bitswang Napo, eleng Napo wa pele, mme Napo o bile le bara ba babedi, ya moholo eleng Ramorwa wa Bobedi le Setsete, Setsete a tswala Mmutla, Mmutla a tswala Phamole, eleng mothapo wa Bafokeng! wa ntlo ya bobedi wa motho ya bitswang Napo.<ref name=":0" />
Napo ntlo ya hae e kgolo, ho tswa ho mora wa hae eleng Ramora wa Bobedi, o ile a tswala Sekete wa pele, Sekete wa pele a tswala Phokeng wa pele, Phokeng a tswala Ramorwa wa boraro, Ramorwa wa boraro ke yena eo a ileng a tsamaya a tlala le lefatshe lena la lebatama la lehoratsatsi, ke moo ho ileng ha tsebahala hore Bafokeng ke batho batswang ''Ekgepeta/Kemit. Ramorwa wa boraro yaba o tswala Sekete wa bobedi, Sekete wa bobedi yena a tswala Sitli, Phokeng wa bobedi le Tlopo. Tlopo yena a tswala bara eleng Mari le Mmallane, yaba Mari o tswala bara ba bane, eleng Komane, Ntsikwe, Mangoje le Mangojane. Mme Chaba sa Bafokeng ke sona se tswalwang ke batho bana!''<ref name=":0" />
Ho kgutlela ho Ramorwa wa pele, ke yena setjhaba sena sa Barwa se tswang ho yena. Mme ko lekola ko motho yane ya bitswang Melora, wena o tswetse Morolong, waba Morolong a tswala bara ba babedi, eleng Mosito mora e moholo le Noto moena wa hae, mme ho Noto ke moo ho hlaang '''Barolong.''' Jwale motho ya bitswang Mosito yena, o tswala Malope, Malope a tswala bana ba bararo e moholo e leng morwetsana ya bitswang Mohurutsi, ya hlahlamang ke Kwena, ebe hotla Mokgatla empa jwale ka setho ngwana morwetsana, ha ho kothwe o moholo ho bana ba bara, ke ka mokgwa o na ho tlathwe bana ba Malope e moholo ke Kwena, ebe Mokgatla ebe Mohorutsi. Ho Mohurutsi ke moo ho tlahang '''Bahurutsi'''. '''Bataung''' le '''Bakubung'''.<ref name=":0" />
Athe enwa wa bobedi ya bitswang Mokgatla, ola tswala batho bana, Makoro, Makoro a tswala Mohanwe, Mohanwe a tswala Mangole, Mangole a tswala Mohale le Tabane, Tabane o ile a nyala moradi wa Bafokeng ya bitswang Mmathulare, ba ileng batswala dichaba tsa diboko tse ngata ka ho fitisisa paleng ya chaba sena sa mokoko o Motsho. Mora wa bona ya moholo ke ya bitswang Mokolokolo/Diale, eo yena a tswalang '''Bapedi'''. Wa bobedi ya hlahlamang Mokolokolo/Diale ke Kgetsi, Kgetsi o tswala '''Makgolokwe,''' wa boraro ke Matsiboho wena o tswala '''Maphuthing''' ba fapanang le '''Baphuti.'''<ref name=":0" />
Baphuti ba hlaha ka bokone, mme bona ba tlile ba tsamaya le Moorosi a ba etetse pele, ba ileng ba bitswa hore ke maphetlamapolane, hobane ba phetlile tsela ya ho sheba bophirima ha bahlaha ka bokone, ba fihleleng pele ho dichaba tsa bo bona tse bitswang masisi (hore masisi ke ho bolela dichaba tsa bokone babo chabela tsene di baleha lerumo la [[Shaka]]). Moena wa motho ya bitswang Kgetsi, eleng Matsiboho ya tswetseng Maphuthing ke ya bitswang Kwadi, Kwadi o tswala '''Batlokwa,''' ka morao wa tla Mosia le Motlaisana ba tswalang <u>'''Basia''' ba anang Nkwe.</u><ref name=":0" />
Kwana mora wa Malope, mohlahlami wa Mohurutsi, o ile a tswala Kgwabo, Kgabo a tswala Masilo wa bobedi, Mosito, Ngato le Ngaketsi, Mme bobedi bona Ngato le Ngaketsi, ke bona ba tswalang chaba tsa '''Batswana,''' moo teng ho hlahang '''Banareng''' le '''Bahlaping.''' Mosito eleng mora wa Kwena, o tswetse Mochudi le Napo, Napo yena o tswala bara ba bane, eleng Motebang, Seema, Disema le Molapo. Mme Disema ke yena ya tswalang '''Bahlakwana,''' athi Molapo o tswala '''Makgwakgwa.''' Motebang yena o tswala Molemo, Molemo o tswala mafahla eleng Tsholwane le Tsholo ( mafahla ka Sesotho, lefahla le fihlang pele, le rewa lebitso la le fihlang morao). Jwale ya eba Tsholo le Tsholwane, jwala Tsholo a tswala Modibedi, Modibedi a tswala Tsotelo, mme ho Tsholo ho tlaha Bakwena ba ha Modibedi. Empa lapeng la Tsholo, ho ile ha etsahala hore mohatsae Mmakgiba ebe ha ebe le thari, hatlameha hore ho fumanwe letlalo la tshwene, ho tla etsetsa mohatsa Tsholo thari, mme ya batliwa jwale Mmakgiba a eba le bana eleng Kgiba le Kgamane, mme bona ba tswala '''Batsweneng,''' ba fapanang le Mafene.<ref name=":0" />
Mme motho ya bitswang Tsholwane yena o tswetse Kadi/Monaheng, mme Kadi o tswala Bakwena ba monaheng, wena o bile le malapa a mane, ntlung ya hae e kgulo o tswetse Ntsane, Ntsane a tswala Kgojane le Mokgaudi. Ntlung ya bobedi o tswetse Mokgeseng le Monyane, Mokgeseng yena o bile le malapa a mabedi, mme lapeng le leholo o tswetse Ratladi le Mabitle. Lapeng la Bobedi yaba o tswala Lebeko ya hlahlamang ke Ntai, mme Moena wa Mokgeseng eleng Monyane le yena o ne a nale malapa a mabedi, ho le leholo o tswetse Nkopane le Mohlomi, lapeng la bobedi o tswetse Makgetha, Makgetha a tswala Ramakgetheng, Ramakgetheng a tswala Lengotsana/ [https://en.wikipedia.org/wiki/%27Mantsopa?wprov=sfla1 'Mantsopa.] Jwale Monyane ntlung ya hae e kgolo o tswetse Mohlomi.<ref name=":0" />
Lapeng la boraro kela Monaheng, mme re fumana motho ya bitswang Motlohelwa, mme ho Motlohelwa o bile le malapa a mabedi, ho le leholo, o tswetse Maile le Mailane, yaba ntlung ya bobedi a tswala Sekake, Sekake ya tswalang Mpiti. Ntlung ya lapa la bone e bile bara ba bararo, e moholo ke Motlwang, ebe Mokotedi ya hlahlamang ke moena wa bona Modibedi. Motho ya bitswang Monyane, eleng mora wa Monaheng ya tswetseng Nkopane le Mohlomi, Mohlomi yena o bile le malapa a mangata, empa o qadile ka a mabedi, yena one a pela sebakeng sa Kalle le Ngodille, mme lapa la hae le le holo ke la Mmakgojane ya bileng le bana le yena le Mmadiepollo. Ka morao hore a be malapa ana a mabedi, ke moo ho thweng thomo ya lehodimong e ile ya motlela, moo ho thweng o ile a nkwa ke nonyana e kgolo ya ntsu, ho moisa lehodimong, hona moo lehodimong ke moo a ileng a fumana batho ba ileng bare ho yena sebaka seo a leng ho sona ke sebaka sa badimo, bare ka letsatsi leleng o tlaba morena e moholo lefatsheng, mme o tla theha sechaba, seo a tla tlamehang hose bosa ka toka, mme ke moo a filweng melao ya hore o tlatla a kena leetong, mme a pote lefatshe la mokoko o motsho, mme otla tswala bana, mme sebokong se seng le se seng ya nyale mohatsa mono, a tswale bana, mme bana bao a seke a batlosa se bakeng moo ba tswaletseng teng, ba tle ba tsebe ho hola ha meetlo ya dibaka tseo, mme chaba seo setla tloha se eba ngatananngwe! sa mokoko o motsho, mme Mohlomi hothwe o pethile seo ka mokgabane.<ref name=":0" />
Empa ha Mohlomi ha ase a menehana le mehlala, a kgutlela kalle/ngodilwe, ke moo ho ileng ha thwe ho yena a pote bokone bochabela teng ha a feta moo ngwana ya motswetseng lapeng moo a nyetseng motho ya bitswang Hlonamo nyana wa Bekontlo, a eketse kgomo tseo a nyetseng ka tsona, ke moo Mohlomi a ileng a nka mora wa hae ya bitswang Lepoqo yaba otla ka ena, mme ha fihla le yena [https://en.wikipedia.org/wiki/Menkhoaneng?wprov=sfla1 Menkhoaneng], ho ngwana wa rangwane wa hae Mokhachane a sena thari, fela a enale mohatsae Kgodu moradi wa Ntsukungane, ke moo a ileng are ho Mokhachane a mohodisetse ngwana eo, yaba Mokhachane a dumela empa ha a fitla ho mohatsae, ke ha a mmolella hore a keke a hodisa ngwana eo eseng wa hae, a sena thari, ke ha morena Mohlomi, a tlare ho bona, ha ka a hodisa ngwana enwena, o tlatla a ba le thari, ke moo baileng ba hodisa [[Moshoeshoe I|Lopoqo]], mme ka nako e seng kae Kgodu ke moo taba tsa hae di ileng tsa loka, mme a eba le mera ya hae wa pele ya bitswang Makgabane, wa latela Phushudi, ya eba Mohale, Lelosa jwalo jwalo.<ref name=":0" />
== Mehlodi ==
<references />
ha6xcottxhyz4romvi8adzi7f8e36um
39270
39267
2026-06-12T07:40:39Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to an external page
39270
wikitext
text/x-wiki
'''Nalane ya Basotho''' e qala ka ho boptjwa ha lefatshe le tsohle tse ho lona ke Mmopi. Ha Mmopi a qeta ho bopa batho, o ile a ikgethela hore hobe le motho ya bitswang Mantilatilane. [https://books.google.co.za/books/about/Mantilatilane.html?id=LOQJAQAAMAAJ&redir_esc=y Mantilantilane] enwa Mmopi ae ponahatsa ho yena ho batho, hore a tle a tsebe ho ba bollella hore Mmopi ke mang mme o entse eng?<ref name=":0">Ntsane Nosi, Lebotho la Khotso</ref>
Jwale ka nako eo ha Mmantilatilane lefatsweng o tlaba le bana, mme wa etsahala hore hobe le koduwa eo e ileng yaba kobuwanela, eo moraorao e ileng ya bitswa [https://www.sanparks.org/parks/golden-gate-highlands/what-to-do/activities/kgodumodumo-dinosaur-interpretation-centre Kgodumodumo]''',''' mme koduwa ena e ile yaba bobe bo aparalang lefatshe lohle. Jwale hone honala moshanyana ya bitswang Sankatane ho tloha mothapong wa Mmantilatilane, ke yena ya tlileng hotla sebedisetswa ho hlaba Kgodumodumo, eo e ileng hore ae hlabe lehlakoreng wa lla Kgomo mme qetellong ya bolaya mme setjhaba sa pholoha!.<ref name=":0" />
Ka morao ho [https://www.sanparks.org/parks/golden-gate-highlands/what-to-do/activities/kgodumodumo-dinosaur-interpretation-centre Kgodumodumo], Mantilantilane o ile a eba le bana ba babedi, eleng Rantsho le Tsweo, jwale ke hona mona ka batho bana re funanang setjhaba sa mokoko o motsho le o mosweo. Hare theowa ka Rantsho, yena o ile a eba le mora ya bitswang Masilonyane, mme Masilonyane a eba le bara ba bararo eleng Tlotla, Tsitsanyane le Tsitsa. Jwale ke ha dichaba tsa mokoko o mosweu di qala ho ata ka mefuta ya tsona<ref name=":0" />
Motho ya bitswang Tlotla a tswala Moshanyana [https://audiomack.com/morija-arts-centre/song/moshanyana-oa-sankatana Sankatane], eo a ileng a hlaba Kgodumodumo. Mme moshayana Sankatane o bile le bana ba bararo, eleng Molora, Ramorwa wa pele, le Selemela. Selemela ke yena ya tswetseng mothapo wa [https://bafokengarchives.co.za/community/bafokeng Bafokeng] le Batloung, Batloung ba Sekgwane!. Jwale motho enwa ya bitswang Selemela, mora wa hae ya moholo ke ya bitswang Napo, eleng Napo wa pele, mme Napo o bile le bara ba babedi, ya moholo eleng Ramorwa wa Bobedi le Setsete, Setsete a tswala Mmutla, Mmutla a tswala Phamole, eleng mothapo wa Bafokeng! wa ntlo ya bobedi wa motho ya bitswang Napo.<ref name=":0" />
Napo ntlo ya hae e kgolo, ho tswa ho mora wa hae eleng Ramora wa Bobedi, o ile a tswala Sekete wa pele, Sekete wa pele a tswala Phokeng wa pele, Phokeng a tswala Ramorwa wa boraro, Ramorwa wa boraro ke yena eo a ileng a tsamaya a tlala le lefatshe lena la lebatama la lehoratsatsi, ke moo ho ileng ha tsebahala hore Bafokeng ke batho batswang ''Ekgepeta/Kemit. Ramorwa wa boraro yaba o tswala Sekete wa bobedi, Sekete wa bobedi yena a tswala Sitli, Phokeng wa bobedi le Tlopo. Tlopo yena a tswala bara eleng Mari le Mmallane, yaba Mari o tswala bara ba bane, eleng Komane, Ntsikwe, Mangoje le Mangojane. Mme Chaba sa Bafokeng ke sona se tswalwang ke batho bana!''<ref name=":0" />
Ho kgutlela ho Ramorwa wa pele, ke yena setjhaba sena sa Barwa se tswang ho yena. Mme ko lekola ko motho yane ya bitswang Melora, wena o tswetse Morolong, waba Morolong a tswala bara ba babedi, eleng Mosito mora e moholo le Noto moena wa hae, mme ho Noto ke moo ho hlaang '''Barolong.''' Jwale motho ya bitswang Mosito yena, o tswala Malope, Malope a tswala bana ba bararo e moholo e leng morwetsana ya bitswang Mohurutsi, ya hlahlamang ke Kwena, ebe hotla Mokgatla empa jwale ka setho ngwana morwetsana, ha ho kothwe o moholo ho bana ba bara, ke ka mokgwa o na ho tlathwe bana ba Malope e moholo ke Kwena, ebe Mokgatla ebe Mohorutsi. Ho Mohurutsi ke moo ho tlahang '''Bahurutsi'''. '''Bataung''' le '''Bakubung'''.<ref name=":0" />
Athe enwa wa bobedi ya bitswang Mokgatla, ola tswala batho bana, Makoro, Makoro a tswala Mohanwe, Mohanwe a tswala Mangole, Mangole a tswala Mohale le Tabane, Tabane o ile a nyala moradi wa Bafokeng ya bitswang Mmathulare, ba ileng batswala dichaba tsa diboko tse ngata ka ho fitisisa paleng ya chaba sena sa mokoko o Motsho. Mora wa bona ya moholo ke ya bitswang Mokolokolo/Diale, eo yena a tswalang '''Bapedi'''. Wa bobedi ya hlahlamang Mokolokolo/Diale ke Kgetsi, Kgetsi o tswala '''Makgolokwe,''' wa boraro ke Matsiboho wena o tswala '''Maphuthing''' ba fapanang le '''Baphuti.'''<ref name=":0" />
Baphuti ba hlaha ka bokone, mme bona ba tlile ba tsamaya le Moorosi a ba etetse pele, ba ileng ba bitswa hore ke maphetlamapolane, hobane ba phetlile tsela ya ho sheba bophirima ha bahlaha ka bokone, ba fihleleng pele ho dichaba tsa bo bona tse bitswang masisi (hore masisi ke ho bolela dichaba tsa bokone babo chabela tsene di baleha lerumo la [[Shaka]]). Moena wa motho ya bitswang Kgetsi, eleng Matsiboho ya tswetseng Maphuthing ke ya bitswang Kwadi, Kwadi o tswala '''Batlokwa,''' ka morao wa tla Mosia le Motlaisana ba tswalang <u>'''Basia''' ba anang Nkwe.</u><ref name=":0" />
Kwana mora wa Malope, mohlahlami wa Mohurutsi, o ile a tswala Kgwabo, Kgabo a tswala Masilo wa bobedi, Mosito, Ngato le Ngaketsi, Mme bobedi bona Ngato le Ngaketsi, ke bona ba tswalang chaba tsa '''Batswana,''' moo teng ho hlahang '''Banareng''' le '''Bahlaping.''' Mosito eleng mora wa Kwena, o tswetse Mochudi le Napo, Napo yena o tswala bara ba bane, eleng Motebang, Seema, Disema le Molapo. Mme Disema ke yena ya tswalang '''Bahlakwana,''' athi Molapo o tswala '''Makgwakgwa.''' Motebang yena o tswala Molemo, Molemo o tswala mafahla eleng Tsholwane le Tsholo ( mafahla ka Sesotho, lefahla le fihlang pele, le rewa lebitso la le fihlang morao). Jwale ya eba Tsholo le Tsholwane, jwala Tsholo a tswala Modibedi, Modibedi a tswala Tsotelo, mme ho Tsholo ho tlaha Bakwena ba ha Modibedi. Empa lapeng la Tsholo, ho ile ha etsahala hore mohatsae Mmakgiba ebe ha ebe le thari, hatlameha hore ho fumanwe letlalo la tshwene, ho tla etsetsa mohatsa Tsholo thari, mme ya batliwa jwale Mmakgiba a eba le bana eleng Kgiba le Kgamane, mme bona ba tswala '''Batsweneng,''' ba fapanang le Mafene.<ref name=":0" />
Mme motho ya bitswang Tsholwane yena o tswetse Kadi/Monaheng, mme Kadi o tswala Bakwena ba monaheng, wena o bile le malapa a mane, ntlung ya hae e kgulo o tswetse Ntsane, Ntsane a tswala Kgojane le Mokgaudi. Ntlung ya bobedi o tswetse Mokgeseng le Monyane, Mokgeseng yena o bile le malapa a mabedi, mme lapeng le leholo o tswetse Ratladi le Mabitle. Lapeng la Bobedi yaba o tswala Lebeko ya hlahlamang ke Ntai, mme Moena wa Mokgeseng eleng Monyane le yena o ne a nale malapa a mabedi, ho le leholo o tswetse Nkopane le Mohlomi, lapeng la bobedi o tswetse Makgetha, Makgetha a tswala Ramakgetheng, Ramakgetheng a tswala Lengotsana/ [https://en.wikipedia.org/wiki/%27Mantsopa?wprov=sfla1 'Mantsopa.] Jwale Monyane ntlung ya hae e kgolo o tswetse Mohlomi.<ref name=":0" />
Lapeng la boraro kela Monaheng, mme re fumana motho ya bitswang Motlohelwa, mme ho Motlohelwa o bile le malapa a mabedi, ho le leholo, o tswetse Maile le Mailane, yaba ntlung ya bobedi a tswala Sekake, Sekake ya tswalang Mpiti. Ntlung ya lapa la bone e bile bara ba bararo, e moholo ke Motlwang, ebe Mokotedi ya hlahlamang ke moena wa bona Modibedi. Motho ya bitswang Monyane, eleng mora wa Monaheng ya tswetseng Nkopane le Mohlomi, Mohlomi yena o bile le malapa a mangata, empa o qadile ka a mabedi, yena one a pela sebakeng sa Kalle le Ngodille, mme lapa la hae le le holo ke la Mmakgojane ya bileng le bana le yena le Mmadiepollo. Ka morao hore a be malapa ana a mabedi, ke moo ho thweng thomo ya lehodimong e ile ya motlela, moo ho thweng o ile a nkwa ke nonyana e kgolo ya ntsu, ho moisa lehodimong, hona moo lehodimong ke moo a ileng a fumana batho ba ileng bare ho yena sebaka seo a leng ho sona ke sebaka sa badimo, bare ka letsatsi leleng o tlaba morena e moholo lefatsheng, mme o tla theha sechaba, seo a tla tlamehang hose bosa ka toka, mme ke moo a filweng melao ya hore o tlatla a kena leetong, mme a pote lefatshe la mokoko o motsho, mme otla tswala bana, mme sebokong se seng le se seng ya nyale mohatsa mono, a tswale bana, mme bana bao a seke a batlosa se bakeng moo ba tswaletseng teng, ba tle ba tsebe ho hola ha meetlo ya dibaka tseo, mme chaba seo setla tloha se eba ngatananngwe! sa mokoko o motsho, mme Mohlomi hothwe o pethile seo ka mokgabane.<ref name=":0" />
Empa ha Mohlomi ha ase a menehana le mehlala, a kgutlela kalle/ngodilwe, ke moo ho ileng ha thwe ho yena a pote bokone bochabela teng ha a feta moo ngwana ya motswetseng lapeng moo a nyetseng motho ya bitswang Hlonamo nyana wa Bekontlo, a eketse kgomo tseo a nyetseng ka tsona, ke moo Mohlomi a ileng a nka mora wa hae ya bitswang Lepoqo yaba otla ka ena, mme ha fihla le yena [https://en.wikipedia.org/wiki/Menkhoaneng?wprov=sfla1 Menkhoaneng], ho ngwana wa rangwane wa hae Mokhachane a sena thari, fela a enale mohatsae Kgodu moradi wa Ntsukungane, ke moo a ileng are ho Mokhachane a mohodisetse ngwana eo, yaba Mokhachane a dumela empa ha a fitla ho mohatsae, ke ha a mmolella hore a keke a hodisa ngwana eo eseng wa hae, a sena thari, ke ha morena Mohlomi, a tlare ho bona, ha ka a hodisa ngwana enwena, o tlatla a ba le thari, ke moo baileng ba hodisa [[Moshoeshoe I|Lopoqo]], mme ka nako e seng kae Kgodu ke moo taba tsa hae di ileng tsa loka, mme a eba le mera ya hae wa pele ya bitswang Makgabane, wa latela Phushudi, ya eba Mohale, Lelosa jwalo jwalo.<ref name=":0" />
== Mehlodi ==
<references />
67su00bcrsh56fnckc3ju8thvavrlxv
39273
39270
2026-06-12T07:42:25Z
DORADO EL PRADO
12959
linked to external paage
39273
wikitext
text/x-wiki
'''Nalane ya Basotho''' e qala ka ho boptjwa ha lefatshe le tsohle tse ho lona ke Mmopi. Ha Mmopi a qeta ho bopa batho, o ile a ikgethela hore hobe le motho ya bitswang Mantilatilane. [https://books.google.co.za/books/about/Mantilatilane.html?id=LOQJAQAAMAAJ&redir_esc=y Mantilantilane] enwa Mmopi ae ponahatsa ho yena ho batho, hore a tle a tsebe ho ba bollella hore Mmopi ke mang mme o entse eng?<ref name=":0">Ntsane Nosi, Lebotho la Khotso</ref>
Jwale ka nako eo ha Mmantilatilane lefatsweng o tlaba le bana, mme wa etsahala hore hobe le koduwa eo e ileng yaba kobuwanela, eo moraorao e ileng ya bitswa [https://www.sanparks.org/parks/golden-gate-highlands/what-to-do/activities/kgodumodumo-dinosaur-interpretation-centre Kgodumodumo]''',''' mme koduwa ena e ile yaba bobe bo aparalang lefatshe lohle. Jwale hone honala moshanyana ya bitswang Sankatane ho tloha mothapong wa Mmantilatilane, ke yena ya tlileng hotla sebedisetswa ho hlaba Kgodumodumo, eo e ileng hore ae hlabe lehlakoreng wa lla Kgomo mme qetellong ya bolaya mme setjhaba sa pholoha!.<ref name=":0" />
Ka morao ho [https://www.sanparks.org/parks/golden-gate-highlands/what-to-do/activities/kgodumodumo-dinosaur-interpretation-centre Kgodumodumo], Mantilantilane o ile a eba le bana ba babedi, eleng Rantsho le Tsweo, jwale ke hona mona ka batho bana re funanang setjhaba sa mokoko o motsho le o mosweo. Hare theowa ka Rantsho, yena o ile a eba le mora ya bitswang Masilonyane, mme Masilonyane a eba le bara ba bararo eleng Tlotla, Tsitsanyane le Tsitsa. Jwale ke ha dichaba tsa mokoko o mosweu di qala ho ata ka mefuta ya tsona<ref name=":0" />
Motho ya bitswang Tlotla a tswala Moshanyana [https://audiomack.com/morija-arts-centre/song/moshanyana-oa-sankatana Sankatane], eo a ileng a hlaba Kgodumodumo. Mme moshayana Sankatane o bile le bana ba bararo, eleng Molora, Ramorwa wa pele, le Selemela. Selemela ke yena ya tswetseng mothapo wa [https://bafokengarchives.co.za/community/bafokeng Bafokeng] le Batloung, Batloung ba Sekgwane!. Jwale motho enwa ya bitswang Selemela, mora wa hae ya moholo ke ya bitswang Napo, eleng Napo wa pele, mme Napo o bile le bara ba babedi, ya moholo eleng Ramorwa wa Bobedi le Setsete, Setsete a tswala Mmutla, Mmutla a tswala Phamole, eleng mothapo wa Bafokeng! wa ntlo ya bobedi wa motho ya bitswang Napo.<ref name=":0" />
Napo ntlo ya hae e kgolo, ho tswa ho mora wa hae eleng Ramora wa Bobedi, o ile a tswala Sekete wa pele, Sekete wa pele a tswala Phokeng wa pele, Phokeng a tswala Ramorwa wa boraro, Ramorwa wa boraro ke yena eo a ileng a tsamaya a tlala le lefatshe lena la lebatama la lehoratsatsi, ke moo ho ileng ha tsebahala hore [https://afrolegends.com/tag/bafokeng/ Bafokeng] ke batho batswang ''Ekgepeta/Kemit. Ramorwa wa boraro yaba o tswala Sekete wa bobedi, Sekete wa bobedi yena a tswala Sitli, Phokeng wa bobedi le Tlopo. Tlopo yena a tswala bara eleng Mari le Mmallane, yaba Mari o tswala bara ba bane, eleng Komane, Ntsikwe, Mangoje le Mangojane. Mme Chaba sa Bafokeng ke sona se tswalwang ke batho bana!''<ref name=":0" />
Ho kgutlela ho Ramorwa wa pele, ke yena setjhaba sena sa Barwa se tswang ho yena. Mme ko lekola ko motho yane ya bitswang Melora, wena o tswetse Morolong, waba Morolong a tswala bara ba babedi, eleng Mosito mora e moholo le Noto moena wa hae, mme ho Noto ke moo ho hlaang '''Barolong.''' Jwale motho ya bitswang Mosito yena, o tswala Malope, Malope a tswala bana ba bararo e moholo e leng morwetsana ya bitswang Mohurutsi, ya hlahlamang ke Kwena, ebe hotla Mokgatla empa jwale ka setho ngwana morwetsana, ha ho kothwe o moholo ho bana ba bara, ke ka mokgwa o na ho tlathwe bana ba Malope e moholo ke Kwena, ebe Mokgatla ebe Mohorutsi. Ho Mohurutsi ke moo ho tlahang '''Bahurutsi'''. '''Bataung''' le '''Bakubung'''.<ref name=":0" />
Athe enwa wa bobedi ya bitswang Mokgatla, ola tswala batho bana, Makoro, Makoro a tswala Mohanwe, Mohanwe a tswala Mangole, Mangole a tswala Mohale le Tabane, Tabane o ile a nyala moradi wa Bafokeng ya bitswang Mmathulare, ba ileng batswala dichaba tsa diboko tse ngata ka ho fitisisa paleng ya chaba sena sa mokoko o Motsho. Mora wa bona ya moholo ke ya bitswang Mokolokolo/Diale, eo yena a tswalang '''Bapedi'''. Wa bobedi ya hlahlamang Mokolokolo/Diale ke Kgetsi, Kgetsi o tswala '''Makgolokwe,''' wa boraro ke Matsiboho wena o tswala '''Maphuthing''' ba fapanang le '''Baphuti.'''<ref name=":0" />
Baphuti ba hlaha ka bokone, mme bona ba tlile ba tsamaya le Moorosi a ba etetse pele, ba ileng ba bitswa hore ke maphetlamapolane, hobane ba phetlile tsela ya ho sheba bophirima ha bahlaha ka bokone, ba fihleleng pele ho dichaba tsa bo bona tse bitswang masisi (hore masisi ke ho bolela dichaba tsa bokone babo chabela tsene di baleha lerumo la [[Shaka]]). Moena wa motho ya bitswang Kgetsi, eleng Matsiboho ya tswetseng Maphuthing ke ya bitswang Kwadi, Kwadi o tswala '''Batlokwa,''' ka morao wa tla Mosia le Motlaisana ba tswalang <u>'''Basia''' ba anang Nkwe.</u><ref name=":0" />
Kwana mora wa Malope, mohlahlami wa Mohurutsi, o ile a tswala Kgwabo, Kgabo a tswala Masilo wa bobedi, Mosito, Ngato le Ngaketsi, Mme bobedi bona Ngato le Ngaketsi, ke bona ba tswalang chaba tsa '''Batswana,''' moo teng ho hlahang '''Banareng''' le '''Bahlaping.''' Mosito eleng mora wa Kwena, o tswetse Mochudi le Napo, Napo yena o tswala bara ba bane, eleng Motebang, Seema, Disema le Molapo. Mme Disema ke yena ya tswalang '''Bahlakwana,''' athi Molapo o tswala '''Makgwakgwa.''' Motebang yena o tswala Molemo, Molemo o tswala mafahla eleng Tsholwane le Tsholo ( mafahla ka Sesotho, lefahla le fihlang pele, le rewa lebitso la le fihlang morao). Jwale ya eba Tsholo le Tsholwane, jwala Tsholo a tswala Modibedi, Modibedi a tswala Tsotelo, mme ho Tsholo ho tlaha Bakwena ba ha Modibedi. Empa lapeng la Tsholo, ho ile ha etsahala hore mohatsae Mmakgiba ebe ha ebe le thari, hatlameha hore ho fumanwe letlalo la tshwene, ho tla etsetsa mohatsa Tsholo thari, mme ya batliwa jwale Mmakgiba a eba le bana eleng Kgiba le Kgamane, mme bona ba tswala '''Batsweneng,''' ba fapanang le Mafene.<ref name=":0" />
Mme motho ya bitswang Tsholwane yena o tswetse Kadi/Monaheng, mme Kadi o tswala Bakwena ba monaheng, wena o bile le malapa a mane, ntlung ya hae e kgulo o tswetse Ntsane, Ntsane a tswala Kgojane le Mokgaudi. Ntlung ya bobedi o tswetse Mokgeseng le Monyane, Mokgeseng yena o bile le malapa a mabedi, mme lapeng le leholo o tswetse Ratladi le Mabitle. Lapeng la Bobedi yaba o tswala Lebeko ya hlahlamang ke Ntai, mme Moena wa Mokgeseng eleng Monyane le yena o ne a nale malapa a mabedi, ho le leholo o tswetse Nkopane le Mohlomi, lapeng la bobedi o tswetse Makgetha, Makgetha a tswala Ramakgetheng, Ramakgetheng a tswala Lengotsana/ [https://en.wikipedia.org/wiki/%27Mantsopa?wprov=sfla1 'Mantsopa.] Jwale Monyane ntlung ya hae e kgolo o tswetse Mohlomi.<ref name=":0" />
Lapeng la boraro kela Monaheng, mme re fumana motho ya bitswang Motlohelwa, mme ho Motlohelwa o bile le malapa a mabedi, ho le leholo, o tswetse Maile le Mailane, yaba ntlung ya bobedi a tswala Sekake, Sekake ya tswalang Mpiti. Ntlung ya lapa la bone e bile bara ba bararo, e moholo ke Motlwang, ebe Mokotedi ya hlahlamang ke moena wa bona Modibedi. Motho ya bitswang Monyane, eleng mora wa Monaheng ya tswetseng Nkopane le Mohlomi, Mohlomi yena o bile le malapa a mangata, empa o qadile ka a mabedi, yena one a pela sebakeng sa Kalle le Ngodille, mme lapa la hae le le holo ke la Mmakgojane ya bileng le bana le yena le Mmadiepollo. Ka morao hore a be malapa ana a mabedi, ke moo ho thweng thomo ya lehodimong e ile ya motlela, moo ho thweng o ile a nkwa ke nonyana e kgolo ya ntsu, ho moisa lehodimong, hona moo lehodimong ke moo a ileng a fumana batho ba ileng bare ho yena sebaka seo a leng ho sona ke sebaka sa badimo, bare ka letsatsi leleng o tlaba morena e moholo lefatsheng, mme o tla theha sechaba, seo a tla tlamehang hose bosa ka toka, mme ke moo a filweng melao ya hore o tlatla a kena leetong, mme a pote lefatshe la mokoko o motsho, mme otla tswala bana, mme sebokong se seng le se seng ya nyale mohatsa mono, a tswale bana, mme bana bao a seke a batlosa se bakeng moo ba tswaletseng teng, ba tle ba tsebe ho hola ha meetlo ya dibaka tseo, mme chaba seo setla tloha se eba ngatananngwe! sa mokoko o motsho, mme Mohlomi hothwe o pethile seo ka mokgabane.<ref name=":0" />
Empa ha Mohlomi ha ase a menehana le mehlala, a kgutlela kalle/ngodilwe, ke moo ho ileng ha thwe ho yena a pote bokone bochabela teng ha a feta moo ngwana ya motswetseng lapeng moo a nyetseng motho ya bitswang Hlonamo nyana wa Bekontlo, a eketse kgomo tseo a nyetseng ka tsona, ke moo Mohlomi a ileng a nka mora wa hae ya bitswang Lepoqo yaba otla ka ena, mme ha fihla le yena [https://en.wikipedia.org/wiki/Menkhoaneng?wprov=sfla1 Menkhoaneng], ho ngwana wa rangwane wa hae Mokhachane a sena thari, fela a enale mohatsae Kgodu moradi wa Ntsukungane, ke moo a ileng are ho Mokhachane a mohodisetse ngwana eo, yaba Mokhachane a dumela empa ha a fitla ho mohatsae, ke ha a mmolella hore a keke a hodisa ngwana eo eseng wa hae, a sena thari, ke ha morena Mohlomi, a tlare ho bona, ha ka a hodisa ngwana enwena, o tlatla a ba le thari, ke moo baileng ba hodisa [[Moshoeshoe I|Lopoqo]], mme ka nako e seng kae Kgodu ke moo taba tsa hae di ileng tsa loka, mme a eba le mera ya hae wa pele ya bitswang Makgabane, wa latela Phushudi, ya eba Mohale, Lelosa jwalo jwalo.<ref name=":0" />
== Mehlodi ==
<references />
7giq6rq1dah21b9wj35ygaj52l8o9fa
Mmasepala wa Lehae wa Lukhanji
0
10538
39240
39214
2026-06-12T01:33:48Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 18 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39240
wikitext
text/x-wiki
[[File:Map of the Eastern Cape with Lukhanji highlighted (2011).svg|thumb|Mmapa wa Kapa Botjhabela ,masepala wa Lukhanji o bontshitswe ka bokgubedu]]
'''Mmasepala wa Sebaka sa Lukhanji''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Chris Hani sa [[Kapa Botjhabela]], [[Afrika Borwa]] .<ref>https://ecgov.co.za/company/2347028</ref> Lukhanji ke lebitso la puo ya [[Seqhosa|Sexhosa]] la thaba e tlohang lehlakoreng le ka botjhabela la Queenstown ho ya lehlakoreng le ka bophirima. <ref>{{Cite web |title=South African Languages - Place names |url=http://www.salanguages.com/munnames.htm |access-date=2026-05-31 |archive-date=2008-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080101133146/http://www.salanguages.com/munnames.htm |dead-url=yes }}</ref> Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Sebaka sa Enoch Mgijima .
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya selemo sa 2011 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo<ref>https://www.ecsecc.org/datarepository/documents/ammended-lukhanji-wards_39537.pdf</ref> ( ''Hlokomela: ke dibaka tse nang le baahi ba fetang 1,000 feela tse thathamisitsweng mona'' ):
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu ya palo ya batho
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
|-
| [[Angola, Lukhanji]]
| [https://web.archive.org/web/20140110203242/http://census2011.adrianfrith.com/place/281037 281037]
| 3.78
| 1,693
|-
| [[Brakkloof]]
| [https://web.archive.org/web/20140110203753/http://census2011.adrianfrith.com/place/281052 281052]
| 4.65
| 2,000
|-
| [[Embekweni|Ebekweni]]
| [https://web.archive.org/web/20140110203750/http://census2011.adrianfrith.com/place/281083 281083]
| 4.25
| 1,343
|-
| Ezibeleni
| [https://web.archive.org/web/20140110203714/http://census2011.adrianfrith.com/place/281015 281015]
| 32.09
| 30,113
|-
| [[EZweledinga]]
| [https://web.archive.org/web/20140110203827/http://census2011.adrianfrith.com/place/281093 281093]
| 2.89
| 1,022
|-
| Sehewu
| [https://web.archive.org/web/20140110203609/http://census2011.adrianfrith.com/place/281068 281068]
| 2.00
| 2,193
|-
| [[Illinge]]
| [https://web.archive.org/web/20140110212645/http://census2011.adrianfrith.com/place/281029 281029]
| 4.65
| 10,689
|-
| [[KwaNkcwa]]
| [https://web.archive.org/web/20140110213929/http://census2011.adrianfrith.com/place/281021 281021]
| 1.99
| 1,219
|-
| Lesseyton
| [https://web.archive.org/web/20140110214732/http://census2011.adrianfrith.com/place/281013 281013]
| 2.53
| 2,715
|-
| [[Lower Didimana|Didimana e ka Tlase]]
| [https://web.archive.org/web/20140110214343/http://census2011.adrianfrith.com/place/281050 281050]
| 2.39
| 1,288
|-
| [[McBride, Eastern Cape|McBride]]
| [https://web.archive.org/web/20140110214208/http://census2011.adrianfrith.com/place/281038 281038]
| 2.39
| 2,127
|-
| Mlungisi
| [http://census2011.adrianfrith.com/place/281018 281018]
| 3.67
| 24,901
|-
| [[Mtebele]]
| [https://web.archive.org/web/20140110212720/http://census2011.adrianfrith.com/place/281023 281023]
| 3.75
| 1,705
|-
|New Deka
| [https://web.archive.org/web/20140110212718/http://census2011.adrianfrith.com/place/281012 281012]
| 1.68
| 1,163
|-
| Motse oa Mofumahali
| [http://census2011.adrianfrith.com/place/281017 281017]
| 67.63
| 43,971
|-
| Sada
| [https://web.archive.org/web/20140107214320/http://census2011.adrianfrith.com/place/281067 281067]
| 4.57
| 13,493
|-
| [[Tambo, Lukhanji|Tambo]]
| [https://web.archive.org/web/20140110214340/http://census2011.adrianfrith.com/place/281055 281055]
| 4.06
| 3,056
|-
| [[Toisekraal]]
| [https://web.archive.org/web/20140110214047/http://census2011.adrianfrith.com/place/281011 281011]
| 1.02
| 1,467
|-
| Whittlesea
| [https://web.archive.org/web/20131002044015/http://census2011.adrianfrith.com/place/281066 281066]
| 15.37
| 14,756
|-
| ''Karolo e setseng ea masepala''
| [https://web.archive.org/web/20140110212855/http://census2011.adrianfrith.com/place/281002 281002]
| 3,588.35
| 6,233
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mahlano a metso e mene tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a metso e supileng a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a metso e supileng, ha a mashome a mabedi a metso e supileng a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, Mokgatlo wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mane a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-02-17-falling-to-pieces-the-disastrous-state-of-towns-in-the-enoch-mgijima-local-municipality/</ref><ref>https://www.therep.co.za/2023/02/16/komani-protestors-await-cabinet-response/</ref>{{Reflist|group=Note}}
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
== Dihokelo tsa kantle ==
* https://www.lukhanji.co.za/
rc6gcv2kjbt3fhje918vh4rnr2xvl11
Masepala wa lehae wa Nkonkobe
0
10539
39239
39217
2026-06-12T01:24:56Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 28 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39239
wikitext
text/x-wiki
[[File:Map of the Eastern Cape with Nkonkobe highlighted (2011).svg|thumb|Mmapa wa Kapa Botjhabela ,masepala wa Nkonkobe o hahisitswe ka bokgubedu]]
'''Masepala wa Sebaka sa Nkonkobe''' e ne e le sebaka sa tsamaiso [[Masepala wa Setereke sa Amathole|Seterekeng sa Amatole]] sa [[Kapa Botjhabela]] [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka dithaba tsa Winterberg, ''Nkonkobe'' ka [[Seqhosa|Sexhosa]] . Setulo, hammoho le diofisi tse ngata, tsa Masepala di toropong ya [[Fort Beaufort]], empa dikamore tsa Lekgotla la [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]] hangata di sebedisetswa dikopano tsa lekgotla, di hlomelletswe hamolemo. Metse e meng e sebeletswang ke masepala ke [[Seymour, Kapa Botjhabela|Seymour]], [[Balfour, Kapa Botjhabela|Balfour]], [[Hogsback, Kapa Botjhabela|Hogsback]] le Middledrift. Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemo sa 2016 e ile ya kopanngwa le [[Masepala oa Raymond Mhlaba|Masepala o moholo wa Sebaka sa Raymond Mhlaba]] .<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.salanguages.com/munnames.htm |access-date=2026-06-05 |archive-date=2008-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080101133146/http://www.salanguages.com/munnames.htm |dead-url=yes }}</ref>
== Dibaka tse ka sehloohong ==
The 2001 census divided the municipality into the following main places:
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
|-
| [[Alice, Kapa Botjhabela|Alice]]
| [https://archive.today/20130116092848/http://census.adrianfrith.com/place/21601 21601]
| 21.97
| 8,009
|-
| [[Amagqunukwebe]]
| [https://archive.today/20130116062513/http://census.adrianfrith.com/place/21602 21602]
| 576.57
| 35,694
|-
| [[Amagwala]]
| [https://archive.today/20130116103619/http://census.adrianfrith.com/place/21603 21603]
| 57.03
| 854
|-
| [[Amajingqi]]
| [https://archive.today/20130116205457/http://census.adrianfrith.com/place/21604 21604]
| 161.57
| 11,441
|-
| [[Amakhuze]]
| [https://archive.today/20130116103542/http://census.adrianfrith.com/place/21605 21605]
| 30.49
| 2,525
|-
| [[Balfour, Kapa Botjhabela|Balfour]]
| [https://archive.today/20130116060230/http://census.adrianfrith.com/place/21606 21606]
| 4.82
| 2,428
|-
| [[Bellevale, Eastern Cape|Bellvale]]
| [https://archive.today/20130116075601/http://census.adrianfrith.com/place/21607 21607]
| 2.00
| 468
|-
| [[Fort Beaufort|Bhofolo]]
| [https://archive.today/20130116230852/http://census.adrianfrith.com/place/21608 21608]
| 2.54
| 12,098
|-
| [[Blinkwater, Eastern Cape|Metsi a khanyang]]
| [https://web.archive.org/web/20140222045639/http://census.adrianfrith.com/place/21609 21609]
| 5.17
| 1,041
|-
| [[Balfour, Kapa Botjhabela|Ekuphumuleni]]
| [https://archive.today/20130116183908/http://census.adrianfrith.com/place/21610 21610]
| 1.79
| 436
|-
| [[Fort Beaufort|Qhobosheane ea Beaufort]]
| [https://archive.today/20130116052149/http://census.adrianfrith.com/place/21611 21611]
| 46.19
| 10,093
|-
| [[Gaga, Eastern Cape|Gaga]]
| [https://archive.today/20130116061216/http://census.adrianfrith.com/place/21612 21612]
| 75.06
| 7,956
|-
| [[Gaika-Mbo]]
| [https://archive.today/20130116052139/http://census.adrianfrith.com/place/21613 21613]
| 69.15
| 2,796
|-
| [[Hogsback, Kapa Botjhabela|Hogsback]]
| [https://archive.today/20130116072259/http://census.adrianfrith.com/place/21614 21614]
| 6.78
| 648
|-
| [[Imingcangathelo|Mehlala ea litšoantšo]]
| [https://archive.today/20130116100029/http://census.adrianfrith.com/place/21615 21615]
| 24.56
| 4,849
|-
| [[Jingqi]]
| [https://archive.today/20130116063142/http://census.adrianfrith.com/place/21616 21616]
| 0.44
| 190
|-
| Mhlangeni
| [https://archive.today/20130116105735/http://census.adrianfrith.com/place/21617 21617]
| 1.49
| 116
|-
| [[Middledrift, Kapa Botjhabela|Middledrift]]
| [https://archive.today/20130116104251/http://census.adrianfrith.com/place/21618 21618]
| 2.12
| 665
|-
| Mlungisi
| [https://archive.today/20130116120655/http://census.adrianfrith.com/place/21619 21619]
| 1.23
| 307
|-
| [[Moreson]]
| [https://archive.today/20130116093628/http://census.adrianfrith.com/place/21620 21620]
| 1.48
| 84
|-
| Mpofu
| [https://archive.today/20130116074434/http://census.adrianfrith.com/place/21621 21621]
| 704.06
| 3,665
|-
| Ngqika
| [https://archive.today/20130116065832/http://census.adrianfrith.com/place/21622 21622]
| 18.99
| 1,580
|-
| [[Ngwalana]]
| [https://archive.today/20130116220605/http://census.adrianfrith.com/place/21623 21623]
| 32.97
| 1,922
|-
| [[Seymour, Kapa Botjhabela|Seymour]]
| [https://archive.today/20130117212539/http://census.adrianfrith.com/place/21625 21625]
| 2.21
| 1,552
|-
| [[Tamboekie Vlei]]
| [https://archive.today/20130116050548/http://census.adrianfrith.com/place/21626 21626]
| 1.18
| 344
|-
| [[Tyhume]]
| [https://web.archive.org/web/20140222045637/http://census.adrianfrith.com/place/21627 21627]
| 116.92
| 8,238
|-
| [[Victoria East|Victoria Bochabela]]
| [https://archive.today/20130116084222/http://census.adrianfrith.com/place/21628 21628]
| 318.90
| 5,941
|-
| ''Karolo e setseng ea masepala''
| [https://archive.today/20130116053505/http://census.adrianfrith.com/place/21624 21624]
| 1,437.77
| 2,727
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mane a motso o le mong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . <ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Seat%20Calculation%20Detail/EC/EC127.pdf</ref>Makhanselara a mashome a mabedi a motso o le mong a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse mashome a mabedi a motso o le mong, ha a mashome a mabedi a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo a metso e mehlano lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.<ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Detailed%20Results/EC/EC127.pdf</ref>
== Bobodu ==
Patlisiso ya SIU e sibollotse bopaki ba ditlolo tsa molao tseo ho thweng ke tsa ditlolo tsa molao tlasa Molao wa Thibelo ya Bobodu (POCA), ho kenyeletswa bomenemene le bobodu. E qalile ka mora ho tsebiswa ke motho ya sa tsejweng.
Afidaviti e bolela basebetsi ba bane ba phahameng ba ICT ba Fort Hare:
Mfundo “Shakes” Scott, Ofisiri e ka Sehloohong ya Tlhahisoleseding, eo ho thoeng o fane ka tumello ya di-invoice tse mmalwa;
Sonwabo Dyani, Mookameli wa ICT, ya hlaloswang e le "moqapi" wa wi-invoice tse fapa-fapaneng le eo ho thweng o ile a letsetsa bafani ba ditshebeletso ho kopa di-quotation, a di amohela, mme mosebetsi o tiisitsoeng o entswe ntle le bopaki leha e le bofe; le
Mthandazo Dhlamini, Mookameli wa Tshebetso ya ICT, le Lusanda Matyunjwa, ICT Enterprise Architect, eo ho thweng o fane ka tumello ya tse ding tsa di-invoice.
Kakaretso ya R10.7-million e lefilwe ho Mbozana le dikhamphani tsa hae. Ho tsena, R823,500 ya lefshwe akhaonteng ya hae ya botho ya FNB le R9.9-million ho dikhamphani tseo e leng eena motsamaisi a le mong.<ref>https://groundup.org.za/article/fort-hare-paid-r17-million-for-work-that-was-never-done-siu-finds/</ref>
== Mehlodi ==
kfx5g6dwqwoy5dg055cyeboqcepu409
Masepala wa Dipaleseng
0
10541
39235
38955
2026-06-12T01:01:00Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 6 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39235
wikitext
text/x-wiki
'''Dipaleseng Municipality''' ( Zulu ; Sotho ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Balfour ke setulo sa mmasepala.
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo : <ref>[http://www.statssa.gov.za/census01/html/lookuptables1.zip Lookup Tables - Statistics South Africa]</ref>
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
! Puo e buuoang haholo
|-
| Balfour
| [https://archive.today/20130116111002/http://census.adrianfrith.com/place/80601 80601]
| 10.02
| 2,070
| [[Seburu|Seafrikanse]]
|-
| Ekanini
| [https://archive.today/20130116055900/http://census.adrianfrith.com/place/80603 80603]
| 0.34
| 293
| [[Senyesemane]]
|-
| Greylingstad
| [https://archive.today/20130116213154/http://census.adrianfrith.com/place/80604 80604]
| 0.14
| 1,508
| [[Sezulu]]
|-
| Nthwane
| [https://archive.today/20130116071046/http://census.adrianfrith.com/place/80605 80605]
| 0.62
| 2,888
| Sezulu
|-
| Siyathemba
| [https://archive.today/20130116095655/http://census.adrianfrith.com/place/80606 80606]
| 3.91
| 17,747
| Sezulu
|-
| ''Karolo e setseng ya masepala''
| [https://archive.today/20130116141742/http://census.adrianfrith.com/place/80602 80602]
| 2,600.25
| 14,131
| Sezulu
|}
== Dipolotiki ==
{{Taba eka sehlohlolong|Dipaleseng Local Municipality elections}}Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse leshome le metso e mmedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse tswakaneng . Makhanselara a tsheletseng a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse tsheletseng, ha a tsheletseng a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Kgethong ya la 1 Pudungwana selemong sa 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse robedi lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.
== Bobodu ==
Mmasepala wa Dipaleseng ke e meng ya dimasepala tse ileng tsa hlahella ka mahetla ka ketso tsa bobodu.<ref>https://www.news24.com/citypress/news/r100-million-lost-to-corruption-at-a-mpumalanga-municipality-20220305</ref><ref>https://www.news24.com/citypress/politics/reluctant-council-forced-to-lay-charge-over-r182-million-graft-finding-20220917</ref>
== Mehlodi ==
akw8hgvhy7jimi0jrnjup53h1eicvtk
Masepala wa Mkhondo
0
10542
39237
38976
2026-06-12T01:13:35Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 9 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39237
wikitext
text/x-wiki
[[File:Map of Mpumalanga with Mkhondo highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa o bontshang Masepala wa Mkhondo ka bokgubedu]]
'''Mkhondo Municipality''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] .Toropo ya Piet Retief ke setulo sa mmasepala.<ref>https://www.mkhondo.gov.za/</ref><ref>https://www.gov.za/about-government/contact-directory/mp-municipalities/mkhondo-local-municipality</ref>
== Dibaka tse ka sehloohong ==
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
! Puo e buuoang haholo
|-
| Amsterdam
| [https://archive.today/20130117064515/http://census.adrianfrith.com/place/80301 80301]
| 4.36
| 1,452
| [[Sezulu|Seswati]]
|-
| Dirkiesdorp
| [https://archive.today/20130116062156/http://census.adrianfrith.com/place/80302 80302]
| 3.30
| 523
| Sezulu
|-
| Driefontein
| [https://archive.today/20130116195138/http://census.adrianfrith.com/place/80303 80303]
| 53.65
| 15,319
| Sezulu
|-
| Enthakukhanya
| [https://archive.today/20130116153151/http://census.adrianfrith.com/place/80304 80304]
| 8.49
| 24,867
| Sezulu
|-
| KwaNgema
| [https://archive.today/20130116053709/http://census.adrianfrith.com/place/80305 80305]
| 12.13
| 1,003
| Sezulu
|-
| KwaThandeka
| [https://archive.today/20130116053504/http://census.adrianfrith.com/place/80306 80306]
| 2.91
| 5,085
| Sezulu
|-
| Ngema
| [https://archive.today/20130116090116/http://census.adrianfrith.com/place/80308 80308]
| 86.10
| 3,539
| Sezulu
|-
| Piet Retief
| [https://archive.today/20130116225325/http://census.adrianfrith.com/place/80309 80309]
| 55.41
| 13,052
| Sezulu
|-
| [[Shabalala, Mpumalanga|Shabalala]]
| [https://archive.today/20130116090011/http://census.adrianfrith.com/place/80310 80310]
| 13.71
| 807
| Sezulu
|-
| ''Karolo e setseng ea masepala''
| [https://archive.today/20130116204942/http://census.adrianfrith.com/place/80307 80307]
| 4,628.84
| 77,246
| Sezulu
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a motso o mong lekgotleng.
Tafole e latelang e bontsha dphetho tsa dikgetho
=== Dpolao tsa dipolotiki ===
Masepala o hlalositswe e le "setsi sa dipolao tsa dipolotiki" kamora dipolao tse mmalwa. Ka selemo sa 2022, Sbonelo Mthembu o ile a qosa ramotse wa mehleng Vusi Motha ka ho bolaya mongodi wa sebaka sa African National Congress Gert Sibande. Mthembu ka boeena o ile a bolawa hamorao.<ref>https://www.news24.com/southafrica/news/two-arrested-and-firearms-seized-following-mpumalanga-councillors-murder-20230117</ref> Motha o boletse hore o ne a rerile ho qosa Mthembu ka ho mo senya lebitso. <ref>https://thestar.co.za/news/crime-and-courts/2023-01-24-fifth-suspect-in-the-murder-of-mpumalanga-anc-councillor-and-two-others-arrested/</ref>
== Mehlodi ==
5j4z5xhjv8yuoasjr0c2p4wvxqk005m
Mmasepala wa Selehae wa Msukaligwa
0
10548
39241
38956
2026-06-12T01:40:35Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 13 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39241
wikitext
text/x-wiki
'''Msukaligwa Municipality''' ( Zulu ; Afrikaans ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Gert Sibande, profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] . Toropo ya Ermelo ke setulo sa mmasepala.<ref>https://www.msukaligwa.gov.za/</ref><ref>https://municipalmoney.gov.za/profiles/municipality-MP302-msukaligwa/</ref>
[[File:Map_of_Mpumalanga_with_Msukaligwa_highlighted_(2016).svg|thumb|Mmapa wa porofensi ya Mpumalanga o bontshitseng mmasepalawa Msukaligwa ka bokgubedu (2016)]]
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kholo :
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
! Puo e buuoang haholo
|-
| Breyten
| [https://archive.today/20130116182820/http://census.adrianfrith.com/place/80201 80201]
| 2.75
| 4,591
| [[Sezulu]]
|-
| [[Camden, Mpumalanga|Camden]]
| [https://archive.today/20130116053315/http://census.adrianfrith.com/place/80202 80202]
| 4.78
| 752
| Sezulu
|-
| Davel
| [https://archive.today/20130116122043/http://census.adrianfrith.com/place/80203 80203]
| 1.61
| 87
| Sezulu
|-
| Ermelo
| [https://archive.today/20130102134413/http://census.adrianfrith.com/place/80204 80204]
| 25.48
| 11,596
| Sezulu
|-
| Kwachibikhulu
| [https://archive.today/20130116095216/http://census.adrianfrith.com/place/80205 80205]
| 0.24
| 2,490
| Sezulu
|-
| KwaDela
| [https://archive.today/20130116121726/http://census.adrianfrith.com/place/80206 80206]
| 0.49
| 3,548
| Sezulu
|-
| KwaZanele
| [https://archive.today/20130116071921/http://census.adrianfrith.com/place/80207 80207]
| 1.90
| 7,493
| Sezulu
|-
| Lothair
| [https://archive.today/20130116212355/http://census.adrianfrith.com/place/80208 80208]
| 6.97
| 93
| Sezulu
|-
| Phumula
| [https://archive.today/20130116120037/http://census.adrianfrith.com/place/80210 80210]
| 2.56
| 16,295
| Sezulu
|-
| Selindile
| [https://archive.today/20130116145419/http://census.adrianfrith.com/place/80211 80211]
| 1.05
| 5,340
| Sezulu
|-
| Sheepmoor
| [https://archive.today/20120712165105/http://census.adrianfrith.com/place/80212 80212]
| 1.68
| 1,229
| Sezulu
|-
| Wesselton
| [https://archive.today/20130117000806/http://census.adrianfrith.com/place/80213 80213]
| 8.34
| 23,443
| Sezulu
|-
| ''Karolo e setseng ya masepala''
| [https://archive.today/20130116071434/http://census.adrianfrith.com/place/80209 80209]
| 5,958.56
| 47,832
| Sezulu
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robedi tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang .<ref>https://wikitable.frith.dev/lge2021/MP302/short</ref> Makhanselara a leshome le metso e robong a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako e fetileng diwateng tse leshome le metso e robong, ha a leshome le metso e robong a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 1 Pudungwana 2021, African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a metso e mene lekgotleng.
Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Election Result Table for LGE2021 — Msukaligwa"''.''</ref>
== Ditshebeletso tse fokalang ==
Msukaligwa ke e meng ya dimasepala tse fanang ka tshebeletso tse fokolang setjhabeng. Ka selemo sa 2015 mokgatlo wa AfriForum o ile wa tlisitse kopo ea thibelo ea sebopeho Lekhotleng le Phahameng la Mpumalanga ho la Mbombela (Nelspruit) ho qobella 'masepala le profinse ho phethahatsa mesebetsi ea bona ea molao Masepaleng oa Lehae oa Msukaligwa le ho khutlisetsa phano ea ditsebeletso ho baahi ba masepala. Kopo ena e latela ho hloleha ha nako e telele ha masepala ho fana ka ditšebeletso ho latela lipehelo tsa Molao oa Motheo ho baahi ba Ermelo le litoropo tse mabapi le masepala ona.<ref>https://www.artikels.afriforum.co.za/en/afriforum-takes-msukaligwa-municipality-to-court-over-poor-service-delivery/</ref>
== Mehlodi ==
senhsby4q4b9j6lbryieoit24c90coy
Mmasepala wa Umzumbe
0
10549
39242
38794
2026-06-12T01:46:23Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 14 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39242
wikitext
text/x-wiki
[[File:Map of KwaZulu-Natal with Umzumbe highlighted (2016).svg|thumb|Mmapa wa Kwazulu-Natala o bontshang Mmasepala wa Umzumbe ka bokgubedu]]
'''Mmasepala wa Umzumbe''' ( Zulu ) ke mmasepala wa lehae ka hara Masepala wa Setereke sa Ugu, profenseng ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] ya [[Afrika Borwa]] . Masepala o rehelletswe ka Noka ya Umzumbe . Metse e ka hara meedi ya masepala e kenyeletsa Friedenau, KwaDweshula, St Faith’s, le Mathulini . <ref>"Umzumbe Local Municipality Contact Details"''.''</ref>
Maemo a lekeno masepaleng a tlase haholo, mme a bontsha boemo ba bofuma bo boholo. Hoo e ka bang 60% ya malapa ohle a na le lekeno le ka tlase ho R500 ka kgwedi. Malapa a itshetlehile ka ho phela ka penshene le dithuso tse ding tsa thuso ya setjhaba, ditjhelete tse romelwang ke bajaki, meputso e sa rerwang le meputso ya mesebetsi e sa rerwang. <ref name="kzn-top">[http://www.kzntopbusiness.co.za/site/umzumbe KwaZulu-Natal Top Business - Umzumbe Municipality]</ref>
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo :
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
|-
| [[Bhekani]]
| [https://archive.today/20130116070440/http://census.adrianfrith.com/place/50301 50301]
| 9.38
| 477
|-
| [[Cele, KwaZulu-Natal|Cele]]
| [https://archive.today/20130116223644/http://census.adrianfrith.com/place/50302 50302]
| 275.53
| 24,598
|-
| [[Dungeni]]
| [https://archive.today/20130116071429/http://census.adrianfrith.com/place/50303 50303]
| 39.27
| 5,363
|-
| [[Emandleni]]
| [https://archive.today/20130116121533/http://census.adrianfrith.com/place/50304 50304]
| 41.85
| 6,065
|-
| [[Hlongwa]]
| [https://archive.today/20130116141752/http://census.adrianfrith.com/place/50305 50305]
| 19.89
| 3,853
|-
| [[Mbhele / Amaphuthu]]
| [https://archive.today/20130116082053/http://census.adrianfrith.com/place/50306 50306]
| 62.10
| 8,776
|-
| [[Ndelu]]
| [https://archive.today/20130116115858/http://census.adrianfrith.com/place/50307 50307]
| 107.60
| 18,178
|-
| [[Nhlangwini]]
| [https://archive.today/20130116095207/http://census.adrianfrith.com/place/50308 50308]
| 83.03
| 16,764
|-
| [[Nyavini]]
| [https://archive.today/20130116064440/http://census.adrianfrith.com/place/50309 50309]
| 171.52
| 19,130
|-
| [[Qoloqolo]]
| [https://archive.today/20130116121937/http://census.adrianfrith.com/place/50310 50310]
| 54.51
| 14,177
|-
| [[Qwabe P]]
| [https://archive.today/20130116163833/http://census.adrianfrith.com/place/50311 50311]
| 57.40
| 10,504
|-
| [[Shiyabanye]]
| [https://archive.today/20130116062955/http://census.adrianfrith.com/place/50312 50312]
| 15.89
| 1,541
|-
| Tumelo ea St.
| [https://archive.today/20130116082820/http://census.adrianfrith.com/place/50313 50313]
| 113.56
| 10,652
|-
| [[Thulini]]
| [https://archive.today/20130116051841/http://census.adrianfrith.com/place/50314 50314]
| 89.76
| 45,733
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mararo a metso e robong tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a mashome a mabedi a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng diwateng tse mashome a mabedi, ha ba leshome le metso e robong ba setseng ba kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 3 Phato 2016, mokga wa African National Congress (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mararo lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho.
Ka selemo sa 2021 maloko a mokgatlo wa IFP a ile a fumana ditulo tse hlano.<ref>https://www.citizen.co.za/south-coast-herald/news-headlines/2021/11/05/ifp-gains-six-wards-from-anc-in-umzumbe/</ref> Ketsahalo ena e ile ya iphetha hape ka selemo sa 2026.<ref>https://ifp.org.za/newsroom/ifp-secures-resounding-victory-in-umzumbe-ward-13-reinforcing-its-growing-political-momentum/</ref><ref>https://www.sabcnews.com/sabcnews/hlabisa-asks-umzumbe-voters-to-set-the-tone-for-local-elections/</ref>
== Mehlodi ==
dkmtq5vzsh093edki8ppgrmuw22c2qs
Masepala wa Indaka
0
10552
39236
39216
2026-06-12T01:08:08Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 11 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39236
wikitext
text/x-wiki
'''Mmasepala wa Sebaka sa Indaka''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa porofensing ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . Mmasepala o rehelletswe ka [[Indaka River|Noka ya Indaka]] e phallang sebakeng sa mmasepala.<ref>https://web.archive.org/web/20110122171519/http://www.kzntopbusiness.co.za/site/indaka-municipality#</ref><ref>https://municipalities.co.za/overview/1103/indaka-local-municipality</ref><ref>https://www.mapquest.com/za/kwazulu-natal/indaka-local-municipality-283562825</ref>
[[File:Map_of_KwaZulu-Natal_with_Indaka_highlighted_(2011).svg|thumb|Mmapa wa KwaZulu-Natala o bontshang Indaka ka bokgubedu (2011)]]
Indaka ke masepala o nang le baahi ba bangata mahaeng, mme ha o na ditsela tsa naha tse fetang ho ona. <ref name="kzn-top" /> Moruo wa Indaka hajwale o itshetlehile ka temo ya boiphediso, ditshebeletso tsa mmuso le mesebetsi ya malapa a ikemetseng. <ref name="kzn-top">"KwaZulu-Natal Top Business - Indaka Municipality"''.''</ref>
Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016, e ile ya kopanngwa le Masepala o moholo wa Sebaka sa Alfred Duma .<ref>https://www.alfredduma.gov.za/alfred-duma-local-municipality-profile/</ref>
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya selemo sa 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo :
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
|-
| Ekuvukeni
| [https://web.archive.org/web/20130602164238/http://census.adrianfrith.com/place/51501 51501]
| 2.62
| 12,384
|-
| [[Ingwe, KwaZulu-Natal|Ingwe]]
| [https://web.archive.org/web/20130602160750/http://census.adrianfrith.com/place/51503 51503]
| 75.19
| 5,203
|-
| Kliprivier
| [https://web.archive.org/web/20130602160926/http://census.adrianfrith.com/place/51504 51504]
| 1.04
| 998
|-
| [[Mabaso, KwaZulu-Natal|Mabaso]]
| [https://web.archive.org/web/20130602163207/http://census.adrianfrith.com/place/51505 51505]
| 83.50
| 7,034
|-
| [[Mbhense]]
| [https://web.archive.org/web/20130602163854/http://census.adrianfrith.com/place/51506 51506]
| 15.32
| 8,895
|-
| [[Mchunu, KwaZulu-Natal|Mchunu]]
| [https://web.archive.org/web/20130602164939/http://census.adrianfrith.com/place/51507 51507]
| 107.28
| 19,417
|-
| [[Mthembu, KwaZulu-Natal|Mthembu]]
| [https://web.archive.org/web/20130602165757/http://census.adrianfrith.com/place/51508 51508]
| 338.79
| 23,000
|-
| [[Nxumalo, KwaZulu-Natal|Nxumalo]]
| [https://web.archive.org/web/20130602164654/http://census.adrianfrith.com/place/51509 51509]
| 45.61
| 9,205
|-
| [[Sgweje|Segweje]]
| [https://web.archive.org/web/20130602164407/http://census.adrianfrith.com/place/51510 51510]
| 19.00
| 8,015
|-
| [[Sithole, KwaZulu-Natal|Sithole]]
| [https://web.archive.org/web/20130602170034/http://census.adrianfrith.com/place/51511 51511]
| 199.91
| 18,742
|-
| ''Karolo e setseng ea masepala''
| [https://web.archive.org/web/20130602161641/http://census.adrianfrith.com/place/51502 51502]
| 103.75
| 747
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mabedi tse kgethilweng ka boemedi bo lekanang ba ditho tse fapaneng . Makhanselara a leshome a kgethwa ka ho vouta ha batho ba pele ba fetileng di- ward tse leshome, ha a leshome a setseng a kgethwa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng.<ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Detailed%20Results/KN/KZN233.pdf</ref>
Likhethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokha o ileng wa fumana bongata; Mokga wa Inkatha Freedom Party (IFP) o hapile Ditulo tse robedi ha Mokga wa [[African National Congress]] (ANC) le Mokga wa National Freedom Party (NFP) di hapile ditulo tse tsheletseng ka nngwe. ANC le NFP di thehile mokgatlo o kopaneng ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>"Seat Calculation Detail: Indaka" ''(PDF).''</ref><ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Seat%20Calculation%20Detail/NC/NC083.pdf</ref>
== Mehlodi ==
d75sjerckekiuunms92jj4pdwllxf4b
Mmasepala wa lehae wa Imbabazane
0
10553
39243
38799
2026-06-12T01:51:43Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 9 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39243
wikitext
text/x-wiki
'''Mmasepala wa Lehae wa Imbabazane''' e ne e le sebaka sa tsamaiso Seterekeng sa Uthukela sa [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala,]] [[Afrika Borwa]] . [[Imbabazane]] ke lebitso la sefate sa Afrika. Kamora dikgetho tsa masepala ka la 3 Phato selemong sa 2016 e ile ya kopanngwa le Mmasepala o moholo wa Lehae wa Inkosi Langalibalele .
[[File:Map_of_KwaZulu-Natal_with_Imbabazane_highlighted_(2011).svg|thumb|Mmapa wa KwaZulu-Natala o bontsha Imbabazane ka bokgubedu (2011)]]
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo :
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
|-
| [[Abambo]]
| [https://archive.today/20130116105139/http://census.adrianfrith.com/place/51801 51801]
| 45.88
| 9,554
|-
| [[Amangwe]]
| [https://archive.today/20130116053641/http://census.adrianfrith.com/place/51802 51802]
| 285.43
| 43,535
|-
| [[Dlamini, KwaZulu-Natal|Dlamini]]
| [https://archive.today/20130117052802/http://census.adrianfrith.com/place/51803 51803]
| 25.29
| 3,983
|-
| Estcourt
| [https://archive.today/20130116094145/http://census.adrianfrith.com/place/51804 51804]
| 66.27
| 11,772
|-
| [[Hlubi, KwaZulu-Natal|Se-Hlubi]]
| [https://archive.today/20130116052202/http://census.adrianfrith.com/place/51805 51805]
| 29.71
| 4,697
|-
| Mabaso
| [https://archive.today/20130116081805/http://census.adrianfrith.com/place/51807 51807]
| 46.71
| 15,849
|-
| [[Mhlungwini]]
| [https://archive.today/20130116163044/http://census.adrianfrith.com/place/51808 51808]
| 59.10
| 22,274
|-
| [[Zwelisha]]
| [https://archive.today/20130117162107/http://census.adrianfrith.com/place/51809 51809]
| 9.79
| 7,211
|-
| ''Karolo e setseng ya masepala''
| [https://archive.today/20130116084025/http://census.adrianfrith.com/place/51806 51806]
| 284.42
| 1,067
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le ne le entswe ka ditho tse mashome a mabedi a metso e mehlano tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho . Makhanselara a leshome le metso e meraro a kgethilweng ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse leshome le metso e meraro, ha a leshome le metso e mmedi a setseng a kgethilweng mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong selemong sa 2011 ha ho mokga o fumaneng bongata; [[African National Congress]] e hapile ditulo tse leshome le metso e mmedi, National Freedom Party e supileng, mme Inkatha Freedom Party e hlano. ANC le NFP di thehile kopanelo ho busa masepala. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>https://www.elections.org.za/content/LGEPublicReports/197/Detailed%20Results/KN/KZN236.pdf</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/news-headlines/2016/08/18/inkosi-langalibalele-local-municipality-sworn-in/</ref>
== Bobodu le diphephetso ==
Masepala wa Lehae wa Imbabazane o ile wa qhalwa mme wa kopanngwa ho Masepala wa Lehae oa Inkosi Langalibalele o moholoanyane ka Phato selemong sa 2016. Ho tloha ha ho kopanngwa, sebaka sena se aparetswe haholo ke puso e mpe, tsamaiso e mpe ea ditjhelete le mathata a bobodu.<ref>https://researchspace.ukzn.ac.za/items/090f9e76-5c61-4de2-91e7-339e546846db</ref>
{| class="wikitable" style="text-align:right"
! colspan="2" rowspan="2" |Mokete
! colspan="4" align="center" | Livoutu
! colspan="3" align="center" | Litulo
|-
! Ward
! Lethathamo
! Kakaretso
! %
! Ward
! Lethathamo
! Kakaretso
|-| {{Party name with colour|African National Congress}}
| 14,823
| 15,135
| 29,958
| 49.2
| 11
| 1
| 12
|-| {{Party name with colour|National Freedom Party}}
| 8,435
| 8,084
| 16,519
| 27.2
| 1
| 6
| 7
|-| {{Party name with colour|Inkatha Freedom Party}}
| 6,498
| 6,749
| 13,247
| 21.8
| 1
| 4
| 5
|-| {{Party name with colour|Democratic Alliance (South Africa)}}
| 586
| 524
| 1,110
| 1.8
| 0
| 1
| 1
|-
| colspan="2" style="text-align:left" | '''Kakaretso'''
| '''30,342'''
| '''30,492'''
| '''60,834'''
| '''100.0'''
| '''13'''
| '''12'''
| '''25'''
|-
| colspan="2" style="text-align:left" | Livoutu tse senyehileng
| 841
| 714
| 1,555
|}
== Mehlodi ==
9xkunkgm0d33wl9bdp66l2sry3g8kz0
Masepala wa Setereke wa Fetakgomo
0
10554
39238
39215
2026-06-12T01:18:59Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 10 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39238
wikitext
text/x-wiki
'''Masepala wa Sebaka sa Fetakgomo''' o ne o le Masepala wa Setereke sa Sekhukhune profenseng ya [[Limpopo]], [[Afrika Borwa]] . Setulo sa Masepala wa Sebaka sa Fetakgomo e ne e le Apel . <ref>https://municipalmoney.gov.za/profiles/municipality-LIM476-tubatse-fetakgomo/</ref><ref>https://municipalities.co.za/contacts/1124/fetakgomo-local-municipality</ref>Masepala wa lehae e ne e le o mong wa e mene e fetisitseng tlhahlobo ya ditjhelete ya 2009-10 ke Mohlahlobi Kakaretso wa Afrika Borwa, ya ileng a o nka o na le tsamaiso e hlwekileng. Ka 2016 o ile wa kopanngwa le Masepala wa Sebaka sa Greater Tubatse ho theha Masepala wa Sebaka sa Fetakgomo Tubatse .<ref>https://www.gov.za/about-government/contact-directory/lp-municipalities/fetakgomo-tubatse-local-municipality</ref>
[[File:Map_of_Limpopo_with_Fetakgomo_highlighted_(2011).svg|thumb|Mmapa wa Limpopo o bontsha Mmasepala wa Fetakgomo ka bokgubedu (2011)]]
== Dibaka tse ka sehloohong ==
Palo ya batho ya 2001 e arotse masepala ka dibaka tse latelang tse kgolo :
{| class="wikitable sortable"
!Sebaka
! Khoutu
! Sebaka (km <sup>2</sup> )
! Baahi
! Puo e buuoang haholo
|-
|Atok Mine
| [https://archive.today/20130116113520/http://census.adrianfrith.com/place/92101 92101]
| 2.96
| 395
| [[Sesotho sa Leboa|Sesotho sa Leboya]]
|-
| [[Baroka-Ba-Nkoana]]
| [https://archive.today/20130116130717/http://census.adrianfrith.com/place/92102 92102]
| 479.49
| 37,600
| Sesotho sa Leboya
|-
|Mampa
| [https://archive.today/20130116150312/http://census.adrianfrith.com/place/92103 92103]
| 14.19
| 645
| Sesotho sa Leboya
|-
| [[Masha Makopele]]
| [https://archive.today/20130116084842/http://census.adrianfrith.com/place/92104 92104]
| 2.03
| 1,118
| Sesotho sa Leboya
|-
| [[Mashabela]]
| [https://archive.today/20130116232301/http://census.adrianfrith.com/place/92105 92105]
| 71.49
| 24
| Sesotho sa Leboya
|-
| [[Matholeng]]
| [https://archive.today/20130116061812/http://census.adrianfrith.com/place/92106 92106]
| 3.99
| 1,259
| Sesotho sa Leboya
|-
| [[Phaahla]]
| [https://archive.today/20130117013213/http://census.adrianfrith.com/place/92107 92107]
| 5.04
| 2,463
| Sesotho sa Leboya
|-
| Sekhukhuneland
| [https://archive.today/20130116205921/http://census.adrianfrith.com/place/92108 92108]
| 342.80
| 32,533
| Sesotho sa Leboya
|-
| Seroka
| [https://archive.today/20130116082923/http://census.adrianfrith.com/place/92109 92109]
| 25.09
| 2,150
| Sesotho sa Leboya
|-
| [[Tau-Nchabeleng]]
| [https://archive.today/20130116174451/http://census.adrianfrith.com/place/92110 92110]
| 169.03
| 13,902
| Sesotho sa Leboya
|}
== Dipolotiki ==
Lekgotla la masepala le bopilwe ke ditho tse mashome a mabedi a metso e mehlano tse kgethilweng ka boemedi bo kopaneng ba ditho tse lekanang . <ref>https://sekhukhunetimes.co.za/2025/06/19/fetakgomo-residents-want-their-local-municipality-back/</ref>Makhanselara a leshome le metso e meraro a kgethwa ka ho vouta ha pele ho nako diwateng tse leshome le metso e meraro, ha a leshome le metso e mmedi a setseng a kgethwa ho tswa mananeng a mekga e le hore palo yohle ya baemedi ba mekga e lekane le palo ya divoutu tse amohetsweng. Dikgethong tsa la 18 Motsheanong 2011, [[African National Congress]] (ANC) e hapile boholo ba ditulo tse mashome a mabedi a motso o mong lekgotleng. Tafole e latelang e bontsha diphetho tsa dikgetho. <ref>https://www.citizen.co.za/middelburg-observer/observer-daller/2026/05/28/limpopo-sez-approval-paves-way-for-jobs-and-investment/</ref>
== Dikgau ==
Ka selemo sa 2025 Masepala wa Lehae wa Fetakgomo Tubatse (FTLM) o fumane ditlotla tse hlano ho tswa ho Mokgatlo wa Mebuso ya Lehae wa Aforika Borwa (Salga) e le ho ananela tshebetso ya ona e babatsehang ya ditjhelete le bokgabane ba puso bakeng sa selemo sa ditjhelete sa 2024/25.<ref>https://www.citizen.co.za/lowvelder/news-headlines/local-news/2026/02/27/fetakgomo-tubatse-scoops-five-awards-at-limpopo-salga-awards/</ref>
== Mehlodi ==
n1utpv4yvq69h29bpozuu61skm1g6by
Luleki Sizwe
0
10556
39234
38952
2026-06-12T00:54:38Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
39234
wikitext
text/x-wiki
'''Luleki Sizwe Womyn’s''' Project ke mokgatlo wa [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] o sa etseng phaello o buellang ditokelo, polokeho, le seriti sa basadi ba dilesbiene, ba ratanang le ba bong bo fapaneng, ba iphetotseng bong, le ba makgabane, haholoholo ba phelang metseng ya makeisheneng ho potoloha [[Motse Kapa]].<ref>http://www.justiceforum.co.za/pdf/govt_team_to_fight_gay_hate_crimes.pdf</ref><ref>https://reliefweb.int/report/south-africa/south-africa-activism-makes-inroads-corrective-rape</ref> Mokgatlo o tsebahala haholo ka matsholo a kgahlano le tlhekefetso ya batho ba ratanang le batho ba ratanang le batho ba bong bo tshwanang le seo ho thweng ke "peto ya kgalemelo," mofuta wa tlolo ya molao ya lehloyo eo ho yona baetsi ba tlhekefetso ba hlekefetsang batho ba LGBTQ+ ka thobalano e le ha ba leka ho fetola kapa ho otla maikutlo a bona a thobalano kapa boitsebiso ba bong.
== Nalane ==
Luleki Sizwe e thehiloe ka 2008 ke moitseki oa LGBTQ+ Nondumiso “Ndumee” Funda.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://timeandtidemagazine.org/ndumie-funda |access-date=2026-06-02 |archive-date=2024-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240808225118/https://www.timeandtidemagazine.org/ndumie-funda |dead-url=yes }}</ref> Mokgatlo ona o thehiloe ka mora lefu la basali ba babeli ba neng ba le haufi le Funda: moitseki wa lilesbiene Luleka Makiwane le kharebe ea hae, Nosizwe Nomsa Bizana. Basali ka bobeli ba ile ba hlokofatswa ke tlhekefetso e amanang le takatso ya bona ea thobalano, mme hamorao ba bolaoa ke mafu a amanang le khatello ea maikutlo le tshwaetso ya HIV e bakiloeng ke tlhekefetso ya thobalano.
Lebitso “Luleki Sizwe” le kopanya mabitso a Luleka le Nosizwe mme hangata le tolokwa e le pitso ya “ho kgalemela setjhaba” ka thuto, tlhokomediso, le toka ya setjhaba. Mokhatlo o thehiloe ho fana ka ts'ehetso bakeng sa baphonyohi ba tlhekefetso ea lehloeo la batho ba ratanang le batho ba bong bo tšoanang ha o ntse o phephetsa khethollo khahlanong le LGBTQ+ batho ba Afrika Borwa.<ref>https://www.sanews.gov.za/south-africa/radebe-meet-rape-activists</ref>
== Mesebetsi ==
Luleki Sizwe o sebetsa haholo-holo metseng ea makeisheneng ya Motse Kapa. Mesebetsi ya yona e kenyelletsa:Ho tshehetsa baphonyohi ba tlhekefetso ya thobalano le ditlolo tsa molao tsa lehloyo.
Ho fana ka ditshebeletso tsa bodulo le matlo a sireletsehileng bakeng sa batho ba tlokotsing ba LGBTQ+.
Ho fana ka dithuso bakeng sa tlhokomeloeya bongaka, tlhabollo le thuso ya molao.
Ho etsa matsholo a thuto le tlhokomediso sechabeng.
Ho buella kgato e matla ya mmuso kgahlano le ditlolo tsa molao tsa lehloyo le tlhekefetso ya bong.
Mokgatlo o boetse o ikakhetse ka setotswana ditabeng tse pharalletseng setjhabeng ka ho fana ka dijo, diaparo le mefuta e meng ya dithuso ho baahi ba tlokotsing.
== Mehlodi ==
j4txgr9qcxtsfbrt1rwom76c8qm27of
Zim Ngqawana
0
10577
39232
38962
2026-06-11T14:06:37Z
HelloItsBello
10827
Created by translating the section "Biography" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1297082608|Zim Ngqawana]]"
39232
wikitext
text/x-wiki
Ngqawana ke eena ea monyenyane ka ho fetisisa ho bana ba hlano , o ile a qala ho bapala flute a le lilemo li 21. O ile a fetoha setsebi ha ho tluoa tabeng ea ho bapala alto, tenor le baritone saxophone. O ile a tlohela sekolo pele a finyella litlhoko tsa ho kena univesithing empa a fumana sebaka Univesithi ea Rhodes. Hamorao o ile a ithuta bakeng sa diploma ea Lithuto tsa Jazz Univesithing ea Natal. O ile a fuoa li-scholarship ho Max Roach / Wynton Marsalis jazz workshop mme hamorao a fuoa thuto ho University of Massachusetts Amherst, moo a ileng a ithuta le libini tsa jazz joalo ka Archie Shepp le Yusef Lateef.
== Biography ==
Kamora ho khutlela Afrika Boroa ka bo lilemong tsa bo-1990, Ngqawana O sebelitse le libini tse ling tsa jazz tsa Afrika Boroa tse kang [[Hugh Masekela]] le Abdullah Ibrahim. O sebelisane le [[Bjorn Ole Solburg]] ho albamo ea Norwegian San Emsemble, ''San Song''. Alebamong eo o ngotse lipina tse peli, "San Song" le "Migrant Workers". O ile a etela United States le sehlopha sa hae sa 'mino sa "Ingoma" ka 1995, 'me a hlaha Bekeng ea Histori ea Batho ba Batšo Chicago.
O ile a bina duet le seroki Lefifi Tladi tokomaneng ya Giant Steps (2005), e tsamaisitsweng ke Geoff Mphakathi le Aryan Kaganof. Ka January 2010, Setsi sa Zimology sa Ngqawana se ile sa senngoa ke masholu a tšepe a silafetseng. O ile a etsa konsarete ea duet ka har'a lithako tsa moaho o senyehileng le sebapali sa piano sa Cape Town Kyle Shepherd. Tshebetso ena e ile ya nkuwa e le The Exhibition Of Vandalizimiop ke Aryan Kaganof. Likonsarete tsa Vandalizim li ile tsa etswa Gallery MOMO Johannesburg le sebakeng sa ho tjheka dikreiting Stellenbosch, tse neng li hlophisitswe ke lefapha la mmino la Yunivesithi ea Stellenbosch le DOMUS.
6xs76cq4ac9wvnjdhs9jsezu16jw7if
39233
39232
2026-06-11T14:11:03Z
HelloItsBello
10827
links added
39233
wikitext
text/x-wiki
Ngqawana ke eena ea monyenyane ka ho fetisisa ho bana ba hlano , o ile a qala ho bapala flute a le lilemo li 21. O ile a fetoha setsebi ha ho tluoa tabeng ea ho bapala alto, tenor le baritone saxophone. O ile a tlohela sekolo pele a finyella litlhoko tsa ho kena univesithing empa a fumana sebaka Univesithi ea Rhodes. Hamorao o ile a ithuta bakeng sa diploma ea Lithuto tsa Jazz Univesithing ea Natal. O ile a fuoa li-scholarship ho Max Roach / Wynton Marsalis jazz workshop mme hamorao a fuoa thuto ho University of Massachusetts Amherst, moo a ileng a ithuta le libini tsa jazz joalo ka Archie Shepp le Yusef Lateef.
== Biography ==
Kamora ho khutlela Afrika Boroa ka bo lilemong tsa bo-1990, Ngqawana O sebelitse le libini tse ling tsa jazz tsa Afrika Boroa tse kang [[Hugh Masekela]] le Abdullah Ibrahim. O sebelisane le [[Bjorn Ole Solburg]] ho albamo ea Norwegian San Emsemble, ''San Song''. Alebamong eo o ngotse lipina tse peli, "San Song" le "Migrant Workers". O ile a etela United States le sehlopha sa hae sa 'mino sa "Ingoma" ka 1995, 'me a hlaha Bekeng ea Histori ea Batho ba Batšo [[Chicago|Chicago.]]
O ile a bina duet le seroki Lefifi Tladi tokomaneng ya Giant Steps (2005), e tsamaisitsweng ke Geoff Mphakathi le Aryan Kaganof. Ka January 2010, Setsi sa Zimology sa Ngqawana se ile sa senngoa ke masholu a tšepe a silafetseng. O ile a etsa konsarete ea duet ka har'a lithako tsa moaho o senyehileng le sebapali sa piano sa Cape Town Kyle Shepherd. Tshebetso ena e ile ya nkuwa e le The Exhibition Of Vandalizimiop ke Aryan Kaganof. Likonsarete tsa Vandalizim li ile tsa etswa Gallery MOMO Johannesburg le sebakeng sa ho tjheka dikreiting Stellenbosch, tse neng li hlophisitswe ke lefapha la mmino la Yunivesithi ea Stellenbosch le DOMUS.
r0y2bl8hpjhcqa0bkwnhrfbzepww11k
Amanda Black
0
10645
39339
39198
2026-06-12T08:30:00Z
LeighSeeker
12957
improve existing content.
39339
wikitext
text/x-wiki
==== '''Amanda Benedicta Antony''' (o hlahile ka la 24 Phupu 1993), ya tsejwang ka botsebi e le '''Amanda Black''', ke sebini le sengodi sa dipina sa Afrika Borwa. O hlahetse le ho hōlela Gcuwa, mosebetsi wa hae o qalile ka 1999 a le dilemo di tsheletsen a bina kerekeng. Amanda e ne e le mohlodisane ho Idols South Africa nako ea 11. Amanda Black o ile a fallela Johannesburg ka 2016 ho ya phehella mosebetsi wa hae wa mmino. O saenetse konteraka ya rekoto le Ambitiouz Entertainment ka 2016 mme a fumana kananelo selemong sona seo kamora ho lokollwa ha pina ya hae e tummeng "Amazulu", e neng e khethilwe bakeng sa dikgau tse mmalwa tsa mmino. ====
Album ya hae ya pele ya studio ''Amazulu'' (2016), e ile ya atleha kgwebong mme ya hapa "Album ya Selemo", "Best Newcomer of the Year", "Best Female Artist of the Year" le "Best R&B Soul / Reggae Album". Ka 2019, o ile a khethwa e le sebini se phallelang ka ho fetisisa ho Apple Music.
[[File:Amanda Black Blue and Pink, 2017.jpg|thumb|''Amada Black'']]
Album ya boraro ya studio ya Amanda, ''Mnyama'' e ile ya lokollwa ka 2021. E ile ya etellwa pele ke di-singles tse pedi; "Kutheni Na" le "Let It Go".
Amanda Benedicta Antony ke Sesotho. O hlahile ka la 24 Phupu 1993 Mthatha, Eastern Cape, Afrika Borwa, mme a holela [[Butterworth, Kapa Botjhabela|Butterworth]], Eastern Cape moo a qetileng boholo ba bophelo ba hae ba pele; o ne a boetse a dula East London. Hamorao o ile a fallela [[Baye|Port Elizabeth]], moo a qetileng dithuto tsa hae tsa sekolo se phahameng Sekolong sa Bokreste sa Kabega, Port Elizabeth, pele a tswela pele ho ntshetsa pele thuto ya hae Univesithing ya Nelson Mandela Metropolitan, moo a ithutileng Thuto ya 'Mino.
O ile a qala ho bina a sa le monyenyane kerekeng le sekolong ho fihlela a le lilemo di 12, ha a qala ho qothisana lehlokwa le ho tsoma talenta e ileng ya mo pepesa papading ya sethala.
=== 2015-2018: Qalo ya mosebetsi le ''Amazulu'' ===
Ka la 1 Phupu 2016, o ile a lokolla buka ya hae ya pele ya semmuso, "Amazulu" <sup class="mw-ref reference" mwwg="">Amazulu/&quot;},&quot;title&quot;:{&quot;wt&quot;:&quot;Amanda Black drops debut single '<nowiki/>''Amazulu''' – My TV News<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;last<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;Mytvnews<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;website<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;mytvnews.co.za<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;accessdate<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;21 May 2017<nowiki>&</nowiki>quot;}},<nowiki>&</nowiki>quot;i<nowiki>&</nowiki>quot;:0}}]}\" data-ve-no-generated-contents=\"true\" id=\"mwAWk\"><nowiki>&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki><nowiki><cite about=\"#mwt41\" class=\"citation web cs1\" id=\"CITEREFMytvnews\" data-ve-ignore=\"\">Mytvnews. <a class=\"external text\" href=\"http://www.mytvnews.co.za/amanda-black-drops-debut-single-amazulu/\" id=\"mwAWo\" rel=\"mw:ExtLink nofollow\">\"Amanda Black drops debut single 'Amazulu' – My TV News\"</a></nowiki>. <nowiki><i id=\"mwAWs\">mytvnews.co.za</i></nowiki><nowiki><span class=\"reference-accessdate\" id=\"mwAWw\">. Retrieved <span class=\"nowrap\" id=\"mwAW0\">21 May</span></nowiki> 2017<nowiki></span></nowiki>.<nowiki></cite></nowiki>"}}" id="cite_ref-10" rel="dc:references" typeof="mw:Extension/ref">[./Amanda_Black#cite_note-10 <span class="mw-reflink-text"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket"><nowiki>]</nowiki></span></span>]</sup> - pina e tswang ho album ya hae ya ho qala ya studio, Amazulu. Pina e ile ya fumana maikutlo a fetang dimilione tse 4 ho YouTube. Ka la 11 Pulungwana 2016, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele e neng e lebelletswe ka nako e telele, Amazulu ka Ambitiouz Entertainment ho fihlela katleho ya kgwebo le tlhahlobo e ntle ya tekolo. Ka tlase ho kgwedi ka mora ho lokollwa ha yona, albamo e rekisitswe dikopi tse fetang 31,000, e leng se ileng sa etsa hore [[Recording Industry of South Africa (Sesotho)|Indasteri ya ho rekota ya Afrika Borwa]] e e netefatse e le platinamo. E boetse e mo file dikgetho ka mekgahlelo e mehlano ka bobedi kgatisong ya bo16 ya Metro FM Music Awards, le ho 2017 South African Music Awards ka nngwe. O ile a boela a khethwa bakeng sa Viewers Choice: Best International Act khatisong ea 2017 ea BET Awards.
Ka la 20 Phupu 2018, o ile a lokolla "Kahle", e ileng ya fumana maikutlo a fetang milione ho YouTube.
=== 2019-2020: Kgolo le ''Matla'' ===
[[File:Berita..jpg|thumb]]
Ka 2020, O ile a boela a sebedisana le Berita ho "Siyathandana" ho tswa ho albamo Songs in the Key of Love.
Albumo ''Power'' e hlotse Best Album ya selemo South African Afro Music Awards (Saafma). <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2021)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
== Bokgabo ==
=== Mokgwa wa mmino ===
[[File:Amanda_Black_on_idols.jpg|thumb|Amanda Black ho Idols Afrika Boroa 2016]]
Amanda Black o ile a qala ho bina a sa le monyenyane kerekeng ebe hamorao a tswela pele ho bina ho bataki bao a ba ratang haholo, ho kenyeletswa Beyoncé, Whitney Houston, Brandy Norwood le [[Brenda Fassie]]. O bina ka IsiXhosa le ka Senyesemane. Puisanong le Patience Bambalele wa The ''Sowetan'', o hlalosa mofuta wa mmino wa hae e le Afro-soul ka ho kopanya hip-hop le moya le R&amp;B. Ka la 29 Motsheanong 2017, sebini se hlahile puisanong ho SuperSport TV show Homeground - e tsamaisitsweng ke Minnie Dlamini le Lungile Radu - dikgwedi tse mmaloa feela kamora hore album ya hae ''Amazulu'' e lokollwe. Ka lehlakoreng la hae ho ne ho e-na le moetsi wa mmino Christer Kobedi, ya neng a re albamo e entswe le ho phethetswa ka kgwedi e le nngoe feela. Sengodi sena se boetse se ile sa bolela hore pina ya sehlooho sa albamo "Amazulu" e ne e le, ha e le hantle, pina ya pele eo a kileng a e ngola ka puo ea habo, e leng Sexhosa.
== Mehlodi ==
rgjd0ts70ze8kl0n4vyk4ot8grchhra
39351
39339
2026-06-12T08:34:27Z
LeighSeeker
12957
improve existing content.
39351
wikitext
text/x-wiki
==== '''Amanda Benedicta Antony''' (o hlahile ka la 24 Phupu 1993), ya tsejwang ka botsebi e le '''Amanda Black''', ke sebini le sengodi sa dipina sa Afrika Borwa. O hlahetse le ho hōlela Gcuwa, mosebetsi wa hae o qalile ka 1999 a le dilemo di tsheletsen a bina kerekeng. Amanda e ne e le mohlodisane ho Idols South Africa nako ea 11. Amanda Black o ile a fallela Johannesburg ka 2016 ho ya phehella mosebetsi wa hae wa mmino. O saenetse konteraka ya rekoto le Ambitiouz Entertainment ka 2016 mme a fumana kananelo selemong sona seo kamora ho lokollwa ha pina ya hae e tummeng "Amazulu", e neng e khethilwe bakeng sa dikgau tse mmalwa tsa mmino. ====
Album ya hae ya pele ya studio ''Amazulu'' (2016), e ile ya atleha kgwebong mme ya hapa
# "'''Album ya Selemo'''",
# "'''Best Newcomer of the Year'''",
# "'''Best Female Artist of the Year'''"
# "'''Best R&B Soul / Reggae Album'''".
Ka 2019, o ile a khethwa e le sebini se phallelang ka ho fetisisa ho ''Apple Music.''
[[File:Amanda Black Blue and Pink, 2017.jpg|thumb|''Amada Black'']]
Album ya boraro ya studio ya Amanda, ''Mnyama'' e ile ya lokollwa ka 2021. E ile ya etellwa pele ke di-singles tse pedi; "Kutheni Na" le "Let It Go".
''Amanda Benedicta Antony'' ke Sesotho. O hlahile ka la 24 Phupu 1993 <u>Mthatha, Eastern Cape, Afrika Borwa</u>, mme a holela [[Butterworth, Kapa Botjhabela|Butterworth]], Eastern Cape moo a qetileng boholo ba bophelo ba hae ba pele; o ne a boetse a dula East London. Hamorao o ile a fallela [[Baye|Port Elizabeth]], moo a qetileng dithuto tsa hae tsa sekolo se phahameng Sekolong sa Bokreste sa Kabega, Port Elizabeth, pele a tswela pele ho ntshetsa pele thuto ya hae ''Univesithing ya Nelson Mandela Metropolitan'', moo a ithutileng Thuto ya 'Mino.
O ile a qala ho bina a sa le monyenyane kerekeng le sekolong ho fihlela a le lilemo di 12, ha a qala ho qothisana lehlokwa le ho tsoma talenta e ileng ya mo pepesa papading ya sethala.
=== 2015-2018: Qalo ya mosebetsi le ''Amazulu'' ===
Ka la 1 Phupu 2016, o ile a lokolla buka ya hae ya pele ya semmuso, "''Amazulu''" <sup class="mw-ref reference" mwwg>Amazulu/&quot;},&quot;title&quot;:{&quot;wt&quot;:&quot;Amanda Black drops debut single '<nowiki/>''Amazulu''' – My TV News<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;last<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;Mytvnews<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;website<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;mytvnews.co.za<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;accessdate<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;21 May 2017<nowiki>&</nowiki><nowiki>quot;}},</nowiki><nowiki>&</nowiki>quot;i<nowiki>&</nowiki><nowiki>quot;:0}}]}\" data-ve-no-generated-contents=\"true\" id=\"mwAWk\"></nowiki><nowiki>&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki><nowiki><cite about=\"#mwt41\" class=\"citation web cs1\" id=\"CITEREFMytvnews\" data-ve-ignore=\"\">Mytvnews. <a class=\"external text\" href=\"http://www.mytvnews.co.za/amanda-black-drops-debut-single-amazulu/\" id=\"mwAWo\" rel=\"mw:ExtLink nofollow\">\"Amanda Black drops debut single 'Amazulu' – My TV News\"</a></nowiki>. <nowiki><i id=\"mwAWs\">mytvnews.co.za</i></nowiki><nowiki><span class=\"reference-accessdate\" id=\"mwAWw\">. Retrieved <span class=\"nowrap\" id=\"mwAW0\">21 May</span></nowiki> 2017<nowiki></span></nowiki>.<nowiki></cite></nowiki><nowiki>"}}" id="cite_ref-10" rel="dc:references" typeof="mw:Extension/ref">[./Amanda_Black#cite_note-10 </nowiki><span class="mw-reflink-text"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket"><nowiki>]</nowiki></span></span>]</sup> - pina e tswang ho album ya hae ya ho qala ya studio, Amazulu. Pina e ile ya fumana maikutlo a fetang dimilione tse 4 ho YouTube. Ka la 11 Pulungwana 2016, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele e neng e lebelletswe ka nako e telele, Amazulu ka Ambitiouz Entertainment ho fihlela katleho ya kgwebo le tlhahlobo e ntle ya tekolo. Ka tlase ho kgwedi ka mora ho lokollwa ha yona, albamo e rekisitswe dikopi tse fetang 31,000, e leng se ileng sa etsa hore [[Recording Industry of South Africa (Sesotho)|Indasteri ya ho rekota ya Afrika Borwa]] e e netefatse e le platinamo. E boetse e mo file dikgetho ka mekgahlelo e mehlano ka bobedi kgatisong ya bo16 ya Metro FM Music Awards, le ho 2017 South African Music Awards ka nngwe. O ile a boela a khethwa bakeng sa Viewers Choice: Best International Act khatisong ea 2017 ea BET Awards.
Ka la 20 Phupu 2018, o ile a lokolla "Kahle", e ileng ya fumana maikutlo a fetang milione ho YouTube.
=== 2019-2020: Kgolo le ''Matla'' ===
[[File:Berita..jpg|thumb]]
Ka 2020, O ile a boela a sebedisana le Berita ho "Siyathandana" ho tswa ho albamo Songs in the Key of Love.
Albumo ''Power'' e hlotse Best Album ya selemo South African Afro Music Awards (Saafma). <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2021)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
== Bokgabo ==
=== Mokgwa wa mmino ===
[[File:Amanda_Black_on_idols.jpg|thumb|Amanda Black ho Idols Afrika Boroa 2016]]
Amanda Black o ile a qala ho bina a sa le monyenyane kerekeng ebe hamorao a tswela pele ho bina ho bataki bao a ba ratang haholo, ho kenyeletswa Beyoncé, Whitney Houston, Brandy Norwood le [[Brenda Fassie]]. O bina ka IsiXhosa le ka Senyesemane. Puisanong le Patience Bambalele wa The ''Sowetan'', o hlalosa mofuta wa mmino wa hae e le Afro-soul ka ho kopanya hip-hop le moya le R&amp;B. Ka la 29 Motsheanong 2017, sebini se hlahile puisanong ho SuperSport TV show Homeground - e tsamaisitsweng ke Minnie Dlamini le Lungile Radu - dikgwedi tse mmaloa feela kamora hore album ya hae ''Amazulu'' e lokollwe. Ka lehlakoreng la hae ho ne ho e-na le moetsi wa mmino Christer Kobedi, ya neng a re albamo e entswe le ho phethetswa ka kgwedi e le nngoe feela. Sengodi sena se boetse se ile sa bolela hore pina ya sehlooho sa albamo "Amazulu" e ne e le, ha e le hantle, pina ya pele eo a kileng a e ngola ka puo ea habo, e leng Sexhosa.
== Mehlodi ==
q1er5bjvb8c523pab350jnthxj2svp1
39352
39351
2026-06-12T08:53:55Z
LeighSeeker
12957
improve existing content.
39352
wikitext
text/x-wiki
==== '''Amanda Benedicta Antony''' (o hlahile ka la 24 Phupu 1993), ya tsejwang ka botsebi e le '''Amanda Black''', ke sebini le sengodi sa dipina sa Afrika Borwa. O hlahetse le ho hōlela Gcuwa, mosebetsi wa hae o qalile ka 1999 a le dilemo di tsheletsen a bina kerekeng. Amanda e ne e le mohlodisane ho Idols South Africa nako ea 11. Amanda Black o ile a fallela Johannesburg ka 2016 ho ya phehella mosebetsi wa hae wa mmino. O saenetse konteraka ya rekoto le Ambitiouz Entertainment ka 2016 mme a fumana kananelo selemong sona seo kamora ho lokollwa ha pina ya hae e tummeng "Amazulu", e neng e khethilwe bakeng sa dikgau tse mmalwa tsa mmino. ====
Album ya hae ya pele ya studio ''Amazulu'' (2016), e ile ya atleha kgwebong mme ya hapa
# "'''Album ya Selemo'''",
# "'''Best Newcomer of the Year'''",
# "'''Best Female Artist of the Year'''"
# "'''Best R&B Soul / Reggae Album'''".
Ka 2019, o ile a khethwa e le sebini se phallelang ka ho fetisisa ho ''Apple Music.''
[[File:Amanda Black Blue and Pink, 2017.jpg|thumb|''Amada Black'']]
Album ya boraro ya studio ya Amanda, ''Mnyama'' e ile ya lokollwa ka 2021. E ile ya etellwa pele ke di-singles tse pedi; "Kutheni Na" le "Let It Go".
''Amanda Benedicta Antony'' ke Sesotho. O hlahile ka la 24 Phupu 1993 <u>Mthatha, Eastern Cape, Afrika Borwa</u>, mme a holela [[Butterworth, Kapa Botjhabela|Butterworth]], Eastern Cape moo a qetileng boholo ba bophelo ba hae ba pele; o ne a boetse a dula East London. Hamorao o ile a fallela [[Baye|Port Elizabeth]], moo a qetileng dithuto tsa hae tsa sekolo se phahameng Sekolong sa Bokreste sa Kabega, Port Elizabeth, pele a tswela pele ho ntshetsa pele thuto ya hae ''Univesithing ya Nelson Mandela Metropolitan'', moo a ithutileng Thuto ya 'Mino.
O ile a qala ho bina a sa le monyenyane kerekeng le sekolong ho fihlela a le lilemo di 12, ha a qala ho qothisana lehlokwa le ho tsoma talenta e ileng ya mo pepesa papading ya sethala.
=== 2015-2018: Qalo ya mosebetsi le ''Amazulu'' ===
Ka la 1 Phupu 2016, o ile a lokolla buka ya hae ya pele ya semmuso, "''Amazulu''" <sup class="mw-ref reference" mwwg>Amazulu/&quot;},&quot;title&quot;:{&quot;wt&quot;:&quot;Amanda Black drops debut single '''Amazulu''' – My TV News<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;last<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;Mytvnews<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;website<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;mytvnews.co.za<nowiki>&</nowiki>quot;},<nowiki>&</nowiki>quot;accessdate<nowiki>&</nowiki>quot;:{<nowiki>&</nowiki>quot;wt<nowiki>&</nowiki>quot;:<nowiki>&</nowiki>quot;21 May 2017<nowiki>&</nowiki><nowiki>quot;}},</nowiki><nowiki>&</nowiki>quot;i<nowiki>&</nowiki><nowiki>quot;:0}}]}\" data-ve-no-generated-contents=\"true\" id=\"mwAWk\"></nowiki><nowiki>&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki><nowiki><cite about=\"#mwt41\" class=\"citation web cs1\" id=\"CITEREFMytvnews\" data-ve-ignore=\"\">Mytvnews. <a class=\"external text\" href=\"http://www.mytvnews.co.za/amanda-black-drops-debut-single-amazulu/\" id=\"mwAWo\" rel=\"mw:ExtLink nofollow\">\"Amanda Black drops debut single 'Amazulu' – My TV News\"</a></nowiki>. <nowiki><i id=\"mwAWs\">mytvnews.co.za</i></nowiki><nowiki><span class=\"reference-accessdate\" id=\"mwAWw\">. Retrieved <span class=\"nowrap\" id=\"mwAW0\">21 May</span></nowiki> 2017<nowiki></span></nowiki>.<nowiki></cite></nowiki><nowiki>"}}" id="cite_ref-10" rel="dc:references" typeof="mw:Extension/ref">[./Amanda_Black#cite_note-10 </nowiki><span class="mw-reflink-text"><span class="cite-bracket">[</span>1</span></sup>pina e tswang ho album ya hae ya ho qala ya studio, Amazulu. Pina e ile ya fumana maikutlo a fetang dimilione tse 4 ho YouTube. Ka la 11 Pulungwana 2016, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele e neng e lebelletswe ka nako e telele, Amazulu ka '''''Ambitiouz Entertainment''''' ho fihlela katleho ya kgwebo le tlhahlobo e ntle ya tekolo. Ka tlase ho kgwedi ka mora ho lokollwa ha yona, albamo e rekisitswe dikopi tse fetang 31,000, e leng se ileng sa etsa hore [[Recording Industry of South Africa (Sesotho)|Indasteri ya ho rekota ya Afrika Borwa]] e e netefatse e le platinamo. E boetse e mo file dikgetho ka mekgahlelo e mehlano ka bobedi kgatisong ya bo16 ya Metro FM Music Awards, le ho 2017 South ''African Music Awards'' ka nngwe. O ile a boela a khethwa bakeng sa Viewers Choice: Best International Act khatisong ea 2017 ea '''BET Awards.'''
Ka la 20 Phupu 2018, o ile a lokolla "Kahle", e ileng ya fumana maikutlo a fetang milione ho YouTube.
=== 2019-2020: Kgolo le ''Matla'' ===
[[File:Berita..jpg|thumb]]
Ka 2020, O ile a boela a sebedisana le Berita ho "Siyathandana" ho tswa ho albamo Songs in the Key of Love.
Albumo ''Power'' e hlotse Best Album ya selemo South African Afro Music Awards (Saafma). <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2021)">citation needed</span></nowiki>'']</sup>
== Bokgabo ==
=== Mokgwa wa mmino ===
[[File:Amanda_Black_on_idols.jpg|thumb|Amanda Black ho Idols Afrika Boroa 2016]]
Amanda Black o ile a qala ho bina a sa le monyenyane kerekeng ebe hamorao a tswela pele ho bina ho bataki bao a ba ratang haholo, ho kenyeletswa Beyoncé, Whitney Houston, Brandy Norwood le [[Brenda Fassie]]. O bina ka IsiXhosa le ka Senyesemane. Puisanong le Patience Bambalele wa The ''Sowetan'', o hlalosa mofuta wa mmino wa hae e le Afro-soul ka ho kopanya hip-hop le moya le R&amp;B. Ka la 29 Motsheanong 2017, sebini se hlahile puisanong ho ''SuperSport TV show Homeground'' - e tsamaisitsweng ke '''Minnie Dlamini''' le Lungile Radu - dikgwedi tse mmaloa feela kamora hore album ya hae ''Amazulu'' e lokollwe. Ka lehlakoreng la hae ho ne ho e-na le moetsi wa mmino Christer Kobedi, ya neng a re albamo e entswe le ho phethetswa ka kgwedi e le nngoe feela. Sengodi sena se boetse se ile sa bolela hore pina ya sehlooho sa albamo "Amazulu" e ne e le, ha e le hantle, pina ya pele eo a kileng a e ngola ka puo ea habo, e leng Sexhosa.
klxam1s5zk72zy3h6icv2fjdvskr3lz
Moriri
0
10649
39260
39226
2026-06-12T07:31:17Z
Dymotee
12955
linked to the page
39260
wikitext
text/x-wiki
[[Moriri]]
'''Moriri''' ke filamente ya porotheini e holang ka hara difolekele tse fumanehang letlalong. Moriri ke e ngwe ya ditshobotsi tse kgethollang diphoofolo tse nyadisang. 'mele wa motho, ntle le dibaka tse nang le letlalo le lefifi, o kwahetswe ke difolekele tse hlahisang moriri o teteaneng o nang le moriri o moqotetsane. Ho thahasella moriri ho atile haholo ho lebisa tlhokomelo ho kgolo ya moriri, mefuta ya moriri le tlhokomelo ya moriri, empa moriri le wona ke boitsebiso bo bohlokoa ba biomatheriale bo entsweng ka porotheini, haholo holo porotheine ya alpha-keratin.
Boikutlo ba mefuta e fapaneng ya moriri, jwalo ka ho kgabisa moriri le ho tlosa moriri, bo fapana haholo hara meetlo le dinako tse fapaneng tsa nalane, empa hangata bo sebedisoa ho supa ditumelo tsa motho kapa boemo ba sechaba, jwalo ka dilemo tsa hae, bong kapa bodumedi.
# karolo e ka tlasa letlalo, e bitsoang follicle ya moriri, kapa ha e tlosoa letlalong, bulb kapa motso. Setho sena se teng ka hara di-dermis mme se boloka disele tsa stem, tse sa hodiseng moriri feela kamora hore o oelle, empa hape di kenngoa ho hodisa letlalo kamora ho tsoa kotsi. <ref>{{Cite journal|pages=2–10}}</ref>
# motsoako oa moriri, e leng karolo e thata ya filament e atolosang holim'a letlalo. E entsoe ka disele tse sephara tse nang le dikarolo tse ngata tse nang le keratin (tse shoeleng) tseo dikhoele tsa tsona tse kang dikhoele tse nang le mohala di fanang ka sebopeho le matla ho eona. Protheine e bitsoang keratin e etsa boholo ba eona. Karolo e ka thōko ea moriri e ka aroloa ka libaka tse tharo.
cww04246mz666ytawa5v40whye36yrm
39275
39260
2026-06-12T07:43:54Z
Dymotee
12955
link to other page
39275
wikitext
text/x-wiki
[[Moriri]]
'''[https://www.unesco.org/en Moriri]''' ke filamente ya porotheini e holang ka hara difolekele tse fumanehang letlalong. Moriri ke e ngwe ya ditshobotsi tse kgethollang diphoofolo tse nyadisang. 'mele wa motho, ntle le dibaka tse nang le letlalo le lefifi, o kwahetswe ke difolekele tse hlahisang moriri o teteaneng o nang le moriri o moqotetsane. Ho thahasella moriri ho atile haholo ho lebisa tlhokomelo ho kgolo ya moriri, mefuta ya moriri le tlhokomelo ya moriri, empa moriri le wona ke boitsebiso bo bohlokoa ba biomatheriale bo entsweng ka porotheini, haholo holo porotheine ya alpha-keratin.
Boikutlo ba mefuta e fapaneng ya moriri, jwalo ka ho kgabisa moriri le ho tlosa moriri, bo fapana haholo hara meetlo le dinako tse fapaneng tsa nalane, empa hangata bo sebedisoa ho supa ditumelo tsa motho kapa boemo ba sechaba, jwalo ka dilemo tsa hae, bong kapa bodumedi.
# karolo e ka tlasa letlalo, e bitsoang follicle ya moriri, kapa ha e tlosoa letlalong, bulb kapa motso. Setho sena se teng ka hara di-dermis mme se boloka disele tsa stem, tse sa hodiseng moriri feela kamora hore o oelle, empa hape di kenngoa ho hodisa letlalo kamora ho tsoa kotsi. <ref>{{Cite journal|pages=2–10}}</ref>
# motsoako oa moriri, e leng karolo e thata ya filament e atolosang holim'a letlalo. E entsoe ka disele tse sephara tse nang le dikarolo tse ngata tse nang le keratin (tse shoeleng) tseo dikhoele tsa tsona tse kang dikhoele tse nang le mohala di fanang ka sebopeho le matla ho eona. Protheine e bitsoang keratin e etsa boholo ba eona. Karolo e ka thōko ea moriri e ka aroloa ka libaka tse tharo.
tgfffuvvq6k3dzccy7de29sj6tbsr5c
39276
39275
2026-06-12T07:44:03Z
NDG
12119
Reverted edits by [[Special:Contribs/Dymotee|Dymotee]] ([[User talk:Dymotee|talk]]) to last version by LeighSeeker: unnecessary links or spam
39226
wikitext
text/x-wiki
'''Moriri''' ke filamente ya protheine e holang ka hara di-follicle tse tholahang letlalong. Moriri ke e ngwe ya ditshobotsi tse kgethollang diphoofolo tse nyadisang. 'mele wa motho, ntle le dibaka tse nang le letlalo le lefifi, o kwahetsoe ke di-follicle tse hlahisang moriri o teteaneng o nang le moriri o moqotetsane. Ho thahasella moriri ho atile haholo ho lebisa tlhokomelo ho kgolo ya moriri, mefuta ya moriri le tlhokomelo ya moriri, empa moriri le wona ke boitsebiso bo bohlokoa ba biomaterial bo entsweng ka protheine, haholo-holo protheine ya alpha-keratin.
Boikutlo ba mefuta e fapaneng ya moriri, jwalo ka ho kgabisa moriri le ho tlosa moriri, bo fapana haholo hara meetlo le dinako tse fapaneng tsa nalane, empa hangata bo sebedisoa ho supa ditumelo tsa motho kapa boemo ba sechaba, jwalo ka dilemo tsa hae, bong kapa bodumedi.
# karolo e ka tlasa letlalo, e bitsoang follicle ya moriri, kapa ha e tlosoa letlalong, bulb kapa motso. Setho sena se teng ka hara di-dermis mme se boloka disele tsa stem, tse sa hodiseng moriri feela kamora hore o oelle, empa hape di kenngoa ho hodisa letlalo kamora ho tsoa kotsi. <ref>{{Cite journal|pages=2–10}}</ref>
# motsoako oa moriri, e leng karolo e thata ya filament e atolosang holim'a letlalo. E entsoe ka disele tse sephara tse nang le dikarolo tse ngata tse nang le keratin (tse shoeleng) tseo dikhoele tsa tsona tse kang dikhoele tse nang le mohala di fanang ka sebopeho le matla ho eona. Protheine e bitsoang keratin e etsa boholo ba eona. Karolo e ka thōko ea moriri e ka aroloa ka libaka tse tharo.
9kanjnwqu180zgfhohbigm7ruwgkphr
39309
39276
2026-06-12T08:02:09Z
Dymotee
12955
referencing
39309
wikitext
text/x-wiki
<ref>[https://sahistory.org.za/archive/dikananelo-article-written-sotho-language Dikananelo (article written in Sotho language) | South African History Online]</ref>
'''Moriri''' ke filamente ya protheine e holang ka hara di-follicle tse tholahang letlalong. Moriri ke e ngwe ya ditshobotsi tse kgethollang diphoofolo tse nyadisang. 'mele wa motho, ntle le dibaka tse nang le letlalo le lefifi, o kwahetsoe ke di-follicle tse hlahisang moriri o teteaneng o nang le moriri o moqotetsane. Ho thahasella moriri ho atile haholo ho lebisa tlhokomelo ho kgolo ya moriri, mefuta ya moriri le tlhokomelo ya moriri, empa moriri le wona ke boitsebiso bo bohlokoa ba biomaterial bo entsweng ka protheine, haholo-holo protheine ya alpha-keratin.
Boikutlo ba mefuta e fapaneng ya moriri, jwalo ka ho kgabisa moriri le ho tlosa moriri, bo fapana haholo hara meetlo le dinako tse fapaneng tsa nalane, empa hangata bo sebedisoa ho supa ditumelo tsa motho kapa boemo ba sechaba, jwalo ka dilemo tsa hae, bong kapa bodumedi.
# karolo e ka tlasa letlalo, e bitsoang follicle ya moriri, kapa ha e tlosoa letlalong, bulb kapa motso. Setho sena se teng ka hara di-dermis mme se boloka disele tsa stem, tse sa hodiseng moriri feela kamora hore o oelle, empa hape di kenngoa ho hodisa letlalo kamora ho tsoa kotsi. <ref>{{Cite journal|pages=2–10}}</ref>
# motsoako oa moriri, e leng karolo e thata ya filament e atolosang holim'a letlalo. E entsoe ka disele tse sephara tse nang le dikarolo tse ngata tse nang le keratin (tse shoeleng) tseo dikhoele tsa tsona tse kang dikhoele tse nang le mohala di fanang ka sebopeho le matla ho eona. Protheine e bitsoang keratin e etsa boholo ba eona. Karolo e ka thōko ea moriri e ka aroloa ka libaka tse tharo.
c0mfw9ablsqs9bu95ib7hz5qjztjb2m
User talk:Dymotee
3
10654
39293
2026-06-12T07:49:05Z
NDG
12119
/* External links */ new section
39293
wikitext
text/x-wiki
== External links ==
Hello [[User:Dymotee|Dymotee]], please stop linking external pages into the article body. And please don't use completely unrelated links. [[User:NDG|NDG]] ([[User talk:NDG|talk]]) 07:49, 12 Phupjane 2026 (UTC)
dza6sjcrbywt6u7f0dhz6sg981qposm
User talk:LeighSeeker
3
10655
39305
2026-06-12T07:56:10Z
NDG
12119
/* External links */ new section
39305
wikitext
text/x-wiki
== External links ==
Hello [[User:LeighSeeker|LeighSeeker]], please stop linking external pages into the article body. And please don't use completely unrelated links. [[User:NDG|NDG]] ([[User talk:NDG|talk]]) 07:56, 12 Phupjane 2026 (UTC)
el3vdgf0vj0eoz1mh3ed4sky4bxkm9i
39361
39305
2026-06-12T10:32:59Z
LeighSeeker
12957
/* External links */ Reply
39361
wikitext
text/x-wiki
== External links ==
Hello [[User:LeighSeeker|LeighSeeker]], please stop linking external pages into the article body. And please don't use completely unrelated links. [[User:NDG|NDG]] ([[User talk:NDG|talk]]) 07:56, 12 Phupjane 2026 (UTC)
:Hello okay thank you [[User:LeighSeeker|LeighSeeker]] ([[User talk:LeighSeeker|talk]]) 10:32, 12 Phupjane 2026 (UTC)
grlw1q0y369s8p7bmnzi6gmmhwht2ri
39365
39361
2026-06-12T10:40:30Z
NDG
12119
/* External links */ Reply
39365
wikitext
text/x-wiki
== External links ==
Hello [[User:LeighSeeker|LeighSeeker]], please stop linking external pages into the article body. And please don't use completely unrelated links. [[User:NDG|NDG]] ([[User talk:NDG|talk]]) 07:56, 12 Phupjane 2026 (UTC)
:Hello okay thank you [[User:LeighSeeker|LeighSeeker]] ([[User talk:LeighSeeker|talk]]) 10:32, 12 Phupjane 2026 (UTC)
::Could you please explain me your edits and some edits in [[xh:|xh.wiki]], [[st:|st.wiki]], [[ve:|ve.wiki]] and [[zu:|zu.wiki]] by [[Special:CentralAuth/BathandeBONKE|BathandeBONKE]], [[Special:CentralAuth/Pfano07|Pfano07]], [[Special:CentralAuth/CharlieSakza2002|CharlieSakza2002]], [[Special:CentralAuth/Dymotee|Dymotee]], [[Special:CentralAuth/DORADO EL PRADO|DORADO EL PRADO]], [[Special:CentralAuth/Queller47|Queller47]], [[Special:CentralAuth/EnzoNomcutsha|EnzoNomcutsha]], [[Special:CentralAuth/KhanyaMaseti|KhanyaMaseti]] and [[Special:CentralAuth/KreleSword|KreleSword]]. Is there any kind of workshop? [[User:NDG|NDG]] ([[User talk:NDG|talk]]) 10:40, 12 Phupjane 2026 (UTC)
ichbiudkb7fqvikln130wvkaxpn39k4
Ho ketekwa hwa batho ba LGBTQIA+ naheng ya Botswana
0
10656
39354
2026-06-12T09:47:39Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1358510218|Pride celebrations in Botswana]]"
39354
wikitext
text/x-wiki
'''Mekete ya boikgohomoso Botswana''' e nnile ya tshwarwa selemo le selemo ho tloha ka 2019, ka mora hore Lekgotla le Phahameng la Botswana le etse hore diketso tsa thobalano tsa batho ba bong bo tshwanang di se ke tsa hlola di nkwa e le tlolo ya molao <ref name="UNDP2019">"Africa Regional Grant on HIV welcomes Botswana High Court ruling decriminalizing same-sex sexual conduct". United Nations Development Programme. 13 June 2019. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Semelo sa molao ==
Ketso ya thobalano ya batho ba bong bo tshwanang pakeng tsa batho ba baholo ba dumellanang e ile ea tlosoa botlokotsebeng [[Botswana]] ka la 11 Phuptjane 2019 ke Lekgotla le Phahameng. <ref name="CourtDocument">"Botswana High Court decriminalizes homosexuality: Letsweletse Motshidiemang v Attorney General" (PDF). University of Toronto Faculty of Law. 11 June 2019. Archived (PDF) from the original on 27 April 2026. Retrieved 1 June 2026.</ref> Mmuso o ile wa hlakola molao wa bosodoma wa mehleng ya bokolone ka la 26 Hlakubele 2026. <ref name="Watermark2026">Lavers, Michael K. (28 April 2026). "Botswana repeals colonial-era sodomy law". Watermark Out News. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Boikakaso ba Gaborone ==
Mokete oa pele oa boikhohomoso oa Botswana o ne o tshwaretsoe Gaborone ka la 30 Pudungoana selemong sa 2019 Seemahaleng sa Marena a Mararo .
Kamora boikgohomoso ba pele ka 2019, [[Lefu la Coronavirus|sewa sa COVID-19]] se ile sa qobella mekete e latelang hore e tshwarwe ka tsela ya inthanete. Boikhohomoso bo latelang bo etsahetse ka seqo ka la 1 Mphalane 2022. Batho ba ka bang 1,500 ba bile teng. <ref name="BotswanaGazette2022">"Gaborone Pride celebrates Pride Beyond the Rainbow". Botswana Gazette. 4 October 2022. Archived from the original on 24 January 2026. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Boikgohomoso ba Palapye ==
Mokete oa pele oa Palapye Pride o etsahetse ka la 1 Pulungoana 2025 Palapye, motsana o nang le metse e mmeli Botswana. Ketsahalo ena e hlophisitsoe ke AGANG Community Network. Ditho tsa setjhaba li fane ka metsi, sistimi ya modumo le thepa e hatisitsweng hobane ketsahalo ena e ne e se na chelete ea kantle. <ref name="SALC2025">"The first courageous annual Palapye Pride in Botswana". Southern Africa Litigation Centre. 4 November 2025. Archived from the original on 11 March 2026. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Mehlodi ==
dttre7e4uqvsi062mcz4w5fzorfy8eo
39355
39354
2026-06-12T09:49:55Z
KeMang??
6412
/* Boikgohomoso ba Palapye */
39355
wikitext
text/x-wiki
'''Mekete ya boikgohomoso Botswana''' e nnile ya tshwarwa selemo le selemo ho tloha ka 2019, ka mora hore Lekgotla le Phahameng la Botswana le etse hore diketso tsa thobalano tsa batho ba bong bo tshwanang di se ke tsa hlola di nkwa e le tlolo ya molao <ref name="UNDP2019">"Africa Regional Grant on HIV welcomes Botswana High Court ruling decriminalizing same-sex sexual conduct". United Nations Development Programme. 13 June 2019. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Semelo sa molao ==
Ketso ya thobalano ya batho ba bong bo tshwanang pakeng tsa batho ba baholo ba dumellanang e ile ea tlosoa botlokotsebeng [[Botswana]] ka la 11 Phuptjane 2019 ke Lekgotla le Phahameng. <ref name="CourtDocument">"Botswana High Court decriminalizes homosexuality: Letsweletse Motshidiemang v Attorney General" (PDF). University of Toronto Faculty of Law. 11 June 2019. Archived (PDF) from the original on 27 April 2026. Retrieved 1 June 2026.</ref> Mmuso o ile wa hlakola molao wa bosodoma wa mehleng ya bokolone ka la 26 Hlakubele 2026. <ref name="Watermark2026">Lavers, Michael K. (28 April 2026). "Botswana repeals colonial-era sodomy law". Watermark Out News. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Boikakaso ba Gaborone ==
Mokete oa pele oa boikhohomoso oa Botswana o ne o tshwaretsoe Gaborone ka la 30 Pudungoana selemong sa 2019 Seemahaleng sa Marena a Mararo .
Kamora boikgohomoso ba pele ka 2019, [[Lefu la Coronavirus|sewa sa COVID-19]] se ile sa qobella mekete e latelang hore e tshwarwe ka tsela ya inthanete. Boikhohomoso bo latelang bo etsahetse ka seqo ka la 1 Mphalane 2022. Batho ba ka bang 1,500 ba bile teng. <ref name="BotswanaGazette2022">"Gaborone Pride celebrates Pride Beyond the Rainbow". Botswana Gazette. 4 October 2022. Archived from the original on 24 January 2026. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Boikgohomoso ba Palapye ==
Mokete wa pele wa Palapye Pride o etsahetse ka la 1 Pulungoana 2025 Palapye, motsana o nang le metse e mmeli Botswana. Ketsahalo ena e hlophisitsoe ke AGANG Community Network. Ditho tsa setjhaba li fane ka metsi, sistimi ya modumo le thepa e hatisitsweng hobane ketsahalo ena e ne e se na chelete ea kantle. <ref name="SALC2025">"The first courageous annual Palapye Pride in Botswana". Southern Africa Litigation Centre. 4 November 2025. Archived from the original on 11 March 2026. Retrieved 2 June 2026.</ref>
== Mehlodi ==
ghn7n6mw25miwxp0k6ve8wspbpbic77
Thuto ya tlhaho ya batho
0
10658
39357
2026-06-12T10:21:07Z
Dymotee
12955
creating article from scratch
39357
wikitext
text/x-wiki
== <u>THUTO YA TLHAHO YA BASOTHO</u> ==
# [[File:Sotho Warrior.jpg|thumb|[https://www.alamy.com/stock-photo-the-sotho-warrior-represents-a-figure-from-the-sotho-people-of-southern-140500038.html]<ref>[https://www.alamy.com/stock-photo-the-sotho-warrior-represents-a-figure-from-the-sotho-people-of-southern-140500038.html The Sotho Warrior represents a figure from the Sotho people of Southern Africa, known for their distinct culture and warrior traditions. This title highlights the historical role of warriors in the Sotho community and their significance in regional history Stock Photo - Alamy]</ref>]]
== Thuto[https://www.southafrica.info/services/education/thutong.htm#.aivaYb1Bwo0]<ref>[https://www.southafrica.info/services/education/thutong.htm#.aivaYb1Bwo0 Thutong: SA's education portal]</ref> ya [https://tlhahomagazine.wordpress.com/category/lifestyle/ tlhaho] <ref>[https://tlhahomagazine.wordpress.com/category/lifestyle/ lifestyle – TLHAHO]</ref>ya batho e bolela moo batho ba hlahang teng le hore ba phela bophelo bo jwang hoya kamoo ba phelang teng.Sena se bolela leho hatella hore batho ba bopilwe ke mekgwa le diketso tseo tse etsahalang moo ba dulang teng . Retswa malapeng a fapafapaneng mme seo se arola motho ka bong mohlala ekaba setso : sa sesotho mme sena se etsa hore motho a tswang sebaskeng sa basotho a etse ketso tsa basotho mme a je le '''''dijo tsa basotho[https://www.cometosouthernafrica.com/the-basotho-history-culture-and-identity/]'''''<ref>[https://www.cometosouthernafrica.com/the-basotho-history-culture-and-identity/ The Basotho: History, Culture, and Identity – CSA]</ref>''',''' '''''a keteke ka tsela e fapaneng''''', '''''a bue puo ya sesotho.''''' ==
# Thuto ya tlaho ya basotho e re ruta ka '''''ditso'''''
# '''''dipuo'''''
# '''''moaparo'''''
# '''''dijo'''''
====== 1.Senepe sa pele se bontsha monna wa mosotho le moaparo wa basotho. ======
====== 2.Senepeng se ka tlase tlase se bontsha '''''modihanyewe''''' eleng moaparo wa Basotho o hlalosang tsela eo basotho ba aparang kateng . ======
[[File:Modihanyewe.jpg|thumb|[https://scholar.ufs.ac.za/items/1bc79352-6362-43ad-a67e-99fddd886a76/full]<ref>[https://scholar.ufs.ac.za/items/1bc79352-6362-43ad-a67e-99fddd886a76/full Hats of the southern Sotho]</ref>]]
khzi9qwg2vxysauvjthnrxtigccja40
39360
39357
2026-06-12T10:30:34Z
Dymotee
12955
corrected incorrect words and started article from scratch
39360
wikitext
text/x-wiki
== <u>THUTO YA TLHAHO YA BASOTHO</u> ==
# [[File:Sotho Warrior.jpg|thumb|[https://www.alamy.com/stock-photo-the-sotho-warrior-represents-a-figure-from-the-sotho-people-of-southern-140500038.html]<ref>[https://www.alamy.com/stock-photo-the-sotho-warrior-represents-a-figure-from-the-sotho-people-of-southern-140500038.html The Sotho Warrior represents a figure from the Sotho people of Southern Africa, known for their distinct culture and warrior traditions. This title highlights the historical role of warriors in the Sotho community and their significance in regional history Stock Photo - Alamy]</ref>]]
== Thuto[https://www.southafrica.info/services/education/thutong.htm#.aivaYb1Bwo0]<ref>[https://www.southafrica.info/services/education/thutong.htm#.aivaYb1Bwo0 Thutong: SA's education portal]</ref> ya [https://tlhahomagazine.wordpress.com/category/lifestyle/ tlhaho] <ref>[https://tlhahomagazine.wordpress.com/category/lifestyle/ lifestyle – TLHAHO]</ref>ya batho e bolela moo batho ba hlahang teng le hore ba phela bophelo bo jwang hoya kamoo ba phelang teng.Sena se bolela leho hatella hore batho ba bopilwe ke mekgwa le diketso tseo tse etsahalang moo ba dulang teng . Retswa malapeng a fapafapaneng mme seo se arola motho ka bong mohlala ekaba setso : sa sesotho mme sena se etsa hore motho a tswang sebakeng sa basotho a etse ketso tsa basotho mme a je le '''''dijo tsa basotho[https://www.cometosouthernafrica.com/the-basotho-history-culture-and-identity/]'''''<ref>[https://www.cometosouthernafrica.com/the-basotho-history-culture-and-identity/ The Basotho: History, Culture, and Identity – CSA]</ref>''',''' '''''a keteke ka tsela e fapaneng''''', '''''a bue puo ya sesotho.''''' ==
# Thuto ya tlaho ya basotho e re ruta ka '''''ditso'''''
# '''''dipuo'''''
# '''''moaparo'''''
# '''''dijo'''''
====== 1.Senepe sa pele se bontsha monna wa mosotho le moaparo wa basotho. ======
====== 2.Senepeng se ka tlase tlase se bontsha '''''modihanyewe''''' eleng moaparo wa Basotho o hlalosang tsela eo basotho ba aparang kateng . ======
[[File:Modihanyewe.jpg|thumb|[https://scholar.ufs.ac.za/items/1bc79352-6362-43ad-a67e-99fddd886a76/full]<ref>[https://scholar.ufs.ac.za/items/1bc79352-6362-43ad-a67e-99fddd886a76/full Hats of the southern Sotho]</ref>]]
2pt4bi8lb09257b9fyw81wi1x22c4z8
Bafana bafana
0
10659
39358
2026-06-12T10:23:36Z
DORADO EL PRADO
12959
Created a page
39358
wikitext
text/x-wiki
'''[https://www.safa.net/match-centre/teams/south-africa/ Bafana Bafana]''' ke sehlopha se emetseng bolo ea [[Afrika Borwa]] ka papadi ea bolo ea maoto. Ka la ''11 Phupjane 2026'', e ile rea etela Mexico ho ea hlodisana le eona mohopong oa lefatshe. Re le ma Afrika Borwa re ile ra ea ho tshehetsa naha ya bo rona kwana Mexico empa re ile ra khutla re hlotswe ka ntlha tse pedi ho ele nngwe '''''<code>(2-1)</code>'''''. Ba tshehetsi ba <u>'''Kaizer Chiefs'''</u> ba ne ba nyakalletse haholo jwalo ka ha eka ba hapile kgau ya ''mohope oa lefatshe''. (HUGO BROOS<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Hugo_Broos</ref>)
Ho ne ho rekiswa dijo tsa merabe yohle moo setediamong tse kang bo;
# lehapu
# lamunu
# apole
# papa
# nama
# sushi
# masimba
# dinwa maphodi ''(tse nowang ke bana le batho ba baholo) j.j.''
<big>'''K'''</big>a mora hore re hlolwe papading yeo,Hugo Broos, e leng yena mokoetlisis wa bafana bafana o ile a tshepisa batshehetsi bohle ba bafanabafana hore batla lwana ebile ona le bonnete bahore bafana bafana etlo tswela pele mohopeng ona mme ka letsatsi la ho qetela la tlhodisano re tlabe rele moo ho tshehetsa naha yaron papading ya makgaola kgang. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Hugo_Broos</ref>
5dz598e1h0uorgj8z0ds046fottjz7l
39363
39358
2026-06-12T10:37:37Z
DORADO EL PRADO
12959
39363
wikitext
text/x-wiki
'''[https://www.safa.net/match-centre/teams/south-africa/ Bafana Bafana]''' ke sehlopha se emetseng bolo ea [[Afrika Borwa]] ka papadi ea bolo ea maoto. Ka la ''11 Phupjane 2026'', e ile rea etela Mexico ho ea hlodisana le eona mohopong oa lefatshe. Re le ma Afrika Borwa re ile ra ea ho tshehetsa naha ya bo rona kwana Mexico empa re ile ra khutla re hlotswe ka ntlha tse pedi ho noto '''''<code>(2-0)</code>'''''. Ba tshehetsi ba <u>'''Kaizer Chiefs'''</u> ba ne ba nyakalletse haholo jwalo ka ha eka ba hapile kgau ya ''mohope oa lefatshe''. (HUGO BROOS<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Hugo_Broos</ref>)
Ho ne ho rekiswa dijo tsa merabe yohle moo setediamong tse kang bo;
# lehapu
# lamunu
# apole
# papa
# nama
# sushi
# masimba
# dinwa maphodi ''(tse nowang ke bana le batho ba baholo) j.j.''
<big>'''K'''</big>a mora hore re hlolwe papading yeo,Hugo Broos, e leng yena mokoetlisis wa bafana bafana o ile a tshepisa batshehetsi bohle ba bafanabafana hore batla lwana ebile ona le bonnete bahore bafana bafana etlo tswela pele mohopeng ona mme ka letsatsi la ho qetela la tlhodisano re tlabe rele moo ho tshehetsa naha yaron papading ya makgaola kgang. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Hugo_Broos</ref>
f6g067gtdjy1dsqdn5dsq8qagyx654h
Ho ngola leqephe le letjha
0
10660
39359
2026-06-12T10:24:53Z
LeighSeeker
12957
created a new page.
39359
wikitext
text/x-wiki
= Leigh Seeker: Ho hlahella ha moetsi wa ditaba ya, =
= tlang ho tuma hotswa teropong ya Moemaneng [[Marquard]] 9610 =
<blockquote>Ha a le dilemo tse 20 feela, '''Lebohang Matli''' ya tsejwang haholo ka lebitso la [https://www.instagram.com/leigh_seeker/ Leigh Seeker]
o ntse a iketsetsa lebitso lefatsheng la boiqapelo la boqapi ba ditaba ('''content creation'''). O hlahetse
mme a holela motseng wa Moemaneng Marquard 9610, teropong e nyane pronfinseng ya [[Foreisetata|Free State]],
mme leeto la hae ke pale ya boikitlaetso, boikemisetso le ho iphumanela tsela bophelong.</blockquote>Ha a ntse a hola [[Marquard]], Leigh o ile a kena '''[https://skools.co.za/listings/moemaneng-primary-school/ Moemaneng Primary School],''' moo a ileng a aha motheo wa thuto ya hae le bokgoni ba boetapele. Hamorao, a tswela pele dithutong tsa hae sekolong se phehameng sa '''[https://skools.co.za/listings/mohlodi-thuto-intermediate-school/ Mohlodi Thuto Secondary] School''', moo a ile a qeta metiriki ka 2023. Nakong ya sekolo, o ne a tsejwa e le moithuti ya sebetsang ka thatha, ya ratang ho buisana le batho le ho ba natefisa. Bokgoni ba hae ba ho bua phatlalatsa le boitshepo bo ile ba etsa hore e be ''MC'' meketeng, moo a ileng a ntlafatsa bokgongi ba hae ba poisano le ho bua phatlalatsa.<ref>[https://www.tiktok.com/@leigh_seeker Leigh Seeker (@leigh_seeker) | TikTok] </ref>
Ka mora ho le ho qeta meteriki, ho ena le ho potlakela yunivesithing, o ile a nka kgefutso moo ala nka qeto ya ho ruta bana ba bang ('''tutoring'''), a bala dibuka mme a ithuta ka bophelo. Nako ena e ile ya mo ruta mamello, boitlamo le bohlokwa ba kgolo ya batho.
=== <u>Leigh Seeker: ''Yunivesithing(2025)''</u> ===
Ka 2025, Leigh o ile a ingodisa ho ''[https://www.instagram.com/cutmedia/ Central University of Technology],'' ho ithutela hoba mosuwehlooho wa dithuto tsa ''Science.'' Qalong, e ne ese thutoto eo a neng a e rata empa ha nako e ntse e ya, o ile a qala ho e rata mme qetellong a fumana lerato la nnete bakeng sa yona. Ka moraho ho kamohelo eo, o ile a etsa qeto ya ho etsa hore bophelo ba yunivesithi bo monatefele ka ho kenella ntho tsa mararang tse fapaneng. Leigh o ile a fumana boiphehlelo le boitshepi ka honka karolo ntho tse kang;
# '''''CUT Marketing Team'''''<ref>[https://www.cut.ac.za/communications-and-marketing/ CUT | Communications and Marketing]</ref>
# '''''[https://www.facebook.com/cutfm1058/ CUT FM]'''(co-host)''
# '''''CUT Media Sport'''''<ref>[https://www.instagram.com/cutmedia/ CUT MEDIA (@cutmedia) • Instagram photos and videos]</ref>
Moo a ile a kgona ho ntlafatsa bokgoni ba hae ba ho hlaisa mananeo le kgaso mme a boela a bontsha bophelo ba baithuti le setso sa yunivesithi. Mme tsena tsohle di ile tsa hodisa ba latedi ba hae ho ''Tiktok''<ref>[https://www.tiktok.com/@leigh_seeker Leigh Seeker (@leigh_seeker) | TikTok]</ref> le ''Facebook''<ref>[https://www.facebook.com/leigh.seeker.2025/ Leigh Seeker | Facebook]</ref>, kaha batho ba bangata ba hokahana le botho ba hae, boitsitse le boqapi. Ka metlae, dipale tsa bophelo ba varsity le diketsahalo tsa media, o ntse a iketsetsa sebaka lefatsheng la dijithale.
Ka balatedi ba ntseng ba hola, mafolofolo le tantjello ya hae lefatsheng la media, ha ho pelaelo hore '''<u>Leigh Seeker ke lebitso leo batho ba lokelang ho le ela hloko dilemong tse tlang.</u>'''
= ''"Ho tloha Marquard ho ya lefatshebg la media, lena ke leqalo feela"'' =
l8xt4xi6mvuthcvdkr2ttdzeters464
39362
39359
2026-06-12T10:35:52Z
LeighSeeker
12957
created a new page.
39362
wikitext
text/x-wiki
= Leigh Seeker: Ho hlahella ha moetsi wa ditaba ya, =
= tlang ho tuma hotswa teropong ya Moemaneng [[Marquard]] 9610 =
<blockquote>Ha a le dilemo tse 20 feela, '''Lebohang Matli''' ya tsejwang haholo ka lebitso la [https://www.instagram.com/leigh_seeker/ Leigh Seeker]
o ntse a iketsetsa lebitso lefatsheng la boiqapelo la boqapi ba ditaba ('''content creation'''). O hlahetse.
mme a holela motseng wa Moemaneng Marquard 9610, teropong e nyane pronfinseng ya [[Foreisetata|Free State]],
mme leeto la hae ke pale ya boikitlaetso, boikemisetso le ho iphumanela tsela bophelong.</blockquote>Ha a ntse a hola [[Marquard]], Leigh o ile a kena '''[https://skools.co.za/listings/moemaneng-primary-school/ Moemaneng Primary School],''' moo a ileng a aha motheo wa thuto ya hae le bokgoni ba boetapele. Hamorao, a tswela pele dithutong tsa hae sekolong se phehameng sa '''[https://skools.co.za/listings/mohlodi-thuto-intermediate-school/ Mohlodi Thuto Secondary] School''', moo a ile a qeta metiriki ka 2023. Nakong ya sekolo, o ne a tsejwa e le moithuti ya sebetsang ka thatha, ya ratang ho buisana le batho le ho ba natefisa. Bokgoni ba hae ba ho bua phatlalatsa le boitshepo bo ile ba etsa hore e be ''MC'' meketeng, moo a ileng a ntlafatsa bokgongi ba hae ba poisano le ho bua phatlalatsa.<ref>[https://www.tiktok.com/@leigh_seeker Leigh Seeker (@leigh_seeker) | TikTok] </ref>
Ka mora ho le ho qeta meteriki, ho ena le ho potlakela yunivesithing, o ile a nka kgefutso moo ala nka qeto ya ho ruta bana ba bang ('''tutoring'''), a bala dibuka mme a ithuta ka bophelo. Nako ena e ile ya mo ruta mamello, boitlamo le bohlokwa ba kgolo ya batho.
=== <u>Leigh Seeker: ''Yunivesithing(2025)''</u> ===
Ka 2025, Leigh o ile a ingodisa ho ''[https://www.instagram.com/cutmedia/ Central University of Technology],'' ho ithutela hoba mosuwehlooho wa dithuto tsa ''Science.'' Qalong, e ne ese thutoto eo a neng a e rata empa ha nako e ntse e ya, o ile a qala ho e rata mme qetellong a fumana lerato la nnete bakeng sa yona. Ka moraho ho kamohelo eo, o ile a etsa qeto ya ho etsa hore bophelo ba yunivesithi bo monatefele ka ho kenella ntho tsa mararang tse fapaneng. Leigh o ile a fumana boiphehlelo le boitshepi ka honka karolo ntho tse kang;
# '''''CUT Marketing Team'''''<ref>[https://www.cut.ac.za/communications-and-marketing/ CUT | Communications and Marketing]</ref>
# '''''[https://www.facebook.com/cutfm1058/ CUT FM]'''(co-host)''
# '''''CUT Media Sport'''''<ref>[https://www.instagram.com/cutmedia/ CUT MEDIA (@cutmedia) • Instagram photos and videos]</ref>
Moo a ile a kgona ho ntlafatsa bokgoni ba hae ba ho hlaisa mananeo le kgaso mme a boela a bontsha bophelo ba baithuti le setso sa yunivesithi. Mme tsena tsohle di ile tsa hodisa ba latedi ba hae ho ''Tiktok''<ref>[https://www.tiktok.com/@leigh_seeker Leigh Seeker (@leigh_seeker) | TikTok]</ref> le ''Facebook''<ref>[https://www.facebook.com/leigh.seeker.2025/ Leigh Seeker | Facebook]</ref>, kaha batho ba bangata ba hokahana le botho ba hae, boitsitse le boqapi. Ka metlae, dipale tsa bophelo ba varsity le diketsahalo tsa media, o ntse a iketsetsa sebaka lefatsheng la dijithale.
Ka balatedi ba ntseng ba hola, mafolofolo le tantjello ya hae lefatsheng la media, ha ho pelaelo hore '''<u>Leigh Seeker ke lebitso leo batho ba lokelang ho le ela hloko dilemong tse tlang.</u>'''
= ''"Ho tloha Marquard ho ya lefatshebg la media, lena ke leqalo feela"'' =
fatdzpr8qvifupl07cdpd88rs3z4h2i
39364
39362
2026-06-12T10:40:10Z
LeighSeeker
12957
created a new page.
39364
wikitext
text/x-wiki
= Leigh Seeker =
=== ''Ho hlahella ha moetsi wa ditaba ya,tlang ho tuma hotswa teropong ya Moemaneng [[Marquard]] 9610'' ===
<blockquote>Ha a le dilemo tse 20 feela, '''Lebohang Matli''' ya tsejwang haholo ka lebitso la [https://www.instagram.com/leigh_seeker/ Leigh Seeker]
o ntse a iketsetsa lebitso lefatsheng la boiqapelo la boqapi ba ditaba ('''content creation'''). O hlahetse
mme a holela motseng wa Moemaneng Marquard 9610, teropong e nyane pronfinseng ya [[Foreisetata|Free State]],
mme leeto la hae ke pale ya boikitlaetso, boikemisetso le ho iphumanela tsela bophelong.</blockquote>Ha a ntse a hola [[Marquard]], Leigh o ile a kena '''[https://skools.co.za/listings/moemaneng-primary-school/ Moemaneng Primary School],''' moo a ileng a aha motheo wa thuto ya hae le bokgoni ba boetapele. Hamorao, a tswela pele dithutong tsa hae sekolong se phehameng sa '''[https://skools.co.za/listings/mohlodi-thuto-intermediate-school/ Mohlodi Thuto Secondary] School''', moo a ile a qeta metiriki ka 2023. Nakong ya sekolo, o ne a tsejwa e le moithuti ya sebetsang ka thatha, ya ratang ho buisana le batho le ho ba natefisa. Bokgoni ba hae ba ho bua phatlalatsa le boitshepo bo ile ba etsa hore e be ''MC'' meketeng, moo a ileng a ntlafatsa bokgongi ba hae ba poisano le ho bua phatlalatsa.<ref>[https://www.tiktok.com/@leigh_seeker Leigh Seeker (@leigh_seeker) | TikTok] </ref>
Ka mora ho le ho qeta meteriki, ho ena le ho potlakela yunivesithing, o ile a nka kgefutso moo ala nka qeto ya ho ruta bana ba bang ('''tutoring'''), a bala dibuka mme a ithuta ka bophelo. Nako ena e ile ya mo ruta mamello, boitlamo le bohlokwa ba kgolo ya batho.
=== <u>Leigh Seeker: ''Yunivesithing(2025)''</u> ===
Ka 2025, Leigh o ile a ingodisa ho ''[https://www.instagram.com/cutmedia/ Central University of Technology],'' ho ithutela hoba mosuwehlooho wa dithuto tsa ''Science.'' Qalong, e ne ese thutoto eo a neng a e rata empa ha nako e ntse e ya, o ile a qala ho e rata mme qetellong a fumana lerato la nnete bakeng sa yona. Ka moraho ho kamohelo eo, o ile a etsa qeto ya ho etsa hore bophelo ba yunivesithi bo monatefele ka ho kenella ntho tsa mararang tse fapaneng. Leigh o ile a fumana boiphehlelo le boitshepi ka honka karolo ntho tse kang;
# '''''CUT Marketing Team'''''<ref>[https://www.cut.ac.za/communications-and-marketing/ CUT | Communications and Marketing]</ref>
# '''''[https://www.facebook.com/cutfm1058/ CUT FM]'''(co-host)''
# '''''CUT Media Sport'''''<ref>[https://www.instagram.com/cutmedia/ CUT MEDIA (@cutmedia) • Instagram photos and videos]</ref>
Moo a ile a kgona ho ntlafatsa bokgoni ba hae ba ho hlaisa mananeo le kgaso mme a boela a bontsha bophelo ba baithuti le setso sa yunivesithi. Mme tsena tsohle di ile tsa hodisa ba latedi ba hae ho ''Tiktok''<ref>[https://www.tiktok.com/@leigh_seeker Leigh Seeker (@leigh_seeker) | TikTok]</ref> le ''Facebook''<ref>[https://www.facebook.com/leigh.seeker.2025/ Leigh Seeker | Facebook]</ref>, kaha batho ba bangata ba hokahana le botho ba hae, boitsitse le boqapi. Ka metlae, dipale tsa bophelo ba varsity le diketsahalo tsa media, o ntse a iketsetsa sebaka lefatsheng la dijithale.
Ka balatedi ba ntseng ba hola, mafolofolo le tantjello ya hae lefatsheng la media, ha ho pelaelo hore '''<u>Leigh Seeker ke lebitso leo batho ba lokelang ho le ela hloko dilemong tse tlang.</u>'''
= ''"Ho tloha Marquard ho ya lefatshebg la media, lena ke leqalo feela"'' =
2hogwjx8ihxu3k4afv18gymbgjxyn8p