Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.7 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Afrika Borwa 0 2214 39578 39375 2026-06-22T06:57:29Z DrMabena 12992 /* Nalane */ 39578 wikitext text/x-wiki {{Info box naha |setshwantsho_seboko = Coat of arms of South Africa (heraldic).svg |setshwantsho_folaga = Flag of South Africa.svg |lebitso = Aforika Borwa |motsemoholo = [[Pretoria]], [[Motse Kapa]] le [[Mangaung]] |motse_o_moholo_ho_fetisa=[[Johannesburg]] |baahi = 54 956 900 (2015) |dipuo = [[Seburu]], [[Senyesemane]], [[Isixhosa]], [[IsiNdebele]], [[Sepedi]], [[Sesotho]], [[isiswati]], [[Xitsonga/shangaan]], [[Setswana]], [[Puo ya Matsoho]], [[TshiVenda]] le [[Isizulu]] |tulo = 1 221 037 |tjhelete = [[Ranta]] |khoutu_ya_tjhelete = Zar |lebatowa_ye_nako = SAST [[UTC]]+2 |setshwantsho_tulo = LocationSouthAfrica.svg }} '''[[Amerika Borwa|Aforika Borwa]]''' ke naha e borwa ba [https://www.britannica.com/place/Africa Afrika]. E na le diporofense tse robong. Diporofense tsa teng ke [[Freistata]], [[Kwazulu-Natala|Kwazulu-Natal]], [[Gauteng (Porofensi ya Afrika Borwa)|Gauteng]], [[Limpopo]], [[Mpumalanga]], [[Kapa Leboya]], [[Kapa Botjhabela]], [[Kapa Bophirimela]] le [[Leboya Bophirimela (Afrika Borwa)|Leboya Bophirimela]]. Aforika Borwa e na le dipuo tsa semmuso tse leshome le metso e mmedi tse buang ke setjhaba sa teng.<ref name=":1">https://southafrica-info.com/arts-culture/the-languages-of-south-africa/</ref> == Nalane == [[File:Nelson Mandela-2008 (edit).jpg|thumb|right|200px|Nelson Mandela ke Moetapele wa pele wa Motho a motsho Afrika Borwa.]] Batho ba sejwale-jwale ba phetse karolong e ka borwa ya [https://www.britannica.com/place/Africa Aforika] ka dilemo tse etang 100 000, mme baholoholo ba bona ba bile teng moo ka dilemo tse ka bang dimilione tse 3,3. hoo e ka bang dilemo tse 2000 tse fitileng, mskhoekhoe (a neng a bitswa Hottentots ke Maerope mehleng ya kgale) e ne ele badisa ba diphoofolo ba neng ba dula haholoholo mabong a lewatle, athe BaSan (ba neng ba bitswa Bushmen) ene ele ditsomi le babokelli ba neng ba hasane ho pholletsa le sebaka seo.<ref name=":0">https://www.gov.za/about-sa/history</ref> Ka nako eo, batho ba buwang dipuo tsa [https://www.britannica.com/topic/Bantu-peoples Bantu] ba neng ba lema le ho rua diphoofolo ba ile ba qala ho fihla Aforika eka borwa, ba hasana ho tloha mabalane a ka botjhabela hoya Hghveld. dibakeng tse mmalwa tsa kgale tsa dintho tsa kgale ho na le bopaki ba ditso tse tswetseng pele tsa dipolotiki le tsa dintho tse bonahalang.<ref name=":0" /> == Thuto ya lefatshe == [[File:South Africa adm location map.svg|thumb|Mmapa wa Afrika Borwa]] Lebopo la ka borwa-botjhabela le futumetse haholwanyane ka lebaka la leqhubu la lewatle la Agulhas le tswang ho mola wa bohareng ba lefatshe ([https://www.thoughtco.com/countries-that-lie-on-the-equator-1435319 Equator)], athe lebopo la Atlantic le bata ka lebaka la leqhubu le batang la Benguela le tswang lewatleng. Phapang ya motjheso dipakeng tsa maqhubu ana a mabedi a hlalosa phapang ya dimela le maemo a lehodimo dipakeng tsa botjhabela le bophirimela ba naha.<ref name=":1" /> Ka leboya, Aforika Borwa e arolelana meedi le [[Namibia]], Botswana, Zimbabwe le Mozambique. Dinaha tse pedi tse nyane tse ikemetseng di potapotilwe ke Aforika Borwa: Lesotho le Eswatini.<ref>https://dirco.gov.za/paris/geography-climate-wildlife-and-flora-provinces-population/</ref> == Baahi == Afrika Borwa ke naha e nang le batho ba ka fetang dimilione tse 65, ke naha e nang le botjhaba, maleme a fapaneng a puo, le mefuta e fapaneng ya ditumelo.<ref>https://www.worldometers.info/world-population/south-africa-population/</ref> <ref>https://zuidafrika.nl/arts-culture/religions/</ref> == Thuto ya tsa moruo == Afrika Borwa ke naha ya borobong e kgolo ka ho fitisisa Aforika, e leg kontinente e nang dinaha tse 55. Ke naha ya bohlano e kgolo ka hofitisisa e leng ka botlalo karolong e ka Borwa ya lefatshe. E kgolo ho feta naha enngwe le enngwe ya [https://www.britannica.com/place/Europe Europe] ntle le Russia, hape e kglo ho feta naha enngwe le enngwe ya United States of America (USA) ntle le Alaska.<ref>https://southafrica-info.com/land/how-big-is-south-africa/</ref> == Dipolotiki == [[File:South Africa Election 1974.png|right|thumb|200x200px]] Afrika Borwa ke naha e buswang ka palamente. Mokgatlo o busang ha jwale ke wa ANC le mekgatlo e meng, mme hona ho beha Afrika Borwa tlasa puso ya mmuso wa kopanelo kgetlo la pele ka mora dikgetho tsa selemo sa 1994.<ref>https://www.gov.za/blog/government-national-unity-must-put-people%E2%80%99s-interests-first</ref> == Mehlodi == <references /> {{Afrika}} {{Commons|Afrika Borwa}} [[Category:Aforika Borwa]] [[Category:Tsa Lefatshe]] [[Category:Nalane ya Aforika Borwa]] k4z0dzsjxrzf4blqo80h0nd5gbrfzqu Kapa Botjhabela 0 2351 39559 29302 2026-06-21T14:34:55Z KeMang?? 6412 ke suntse 39559 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Eastern Cape}} {{PoSA Introduction|Eastern Cape}} [[File:Port_St._Johns_Beach,_Eastern_Cape.jpg|thumb|Port St. Johns]] == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Eastern Cape}}{{PoSA Informations|Eastern Cape}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Eastern Cape}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Eastern Cape}}]] rgiu6z8sbjux6r0lm7t85010kkgof3l Kapa Leboya 0 2352 39557 18458 2026-06-21T14:26:37Z KeMang?? 6412 ke suntse 39557 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Northern Cape}} {{PoSA Introduction|Northern Cape}} [[File:Map_of_the_Northern_Cape_with_districts_labelled_(2011).svg|thumb|Mmapa wa Kapa Leboya]] == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Northern Cape}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Northern Cape}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Northern Cape}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Northern Cape}}]] iht5ocoj7ls7s03n4xbwcdz9mo1sif3 Kapa Bophirimela 0 2357 39558 33483 2026-06-21T14:29:09Z KeMang?? 6412 ke suntse setshwnatsho 39558 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Western Cape}} [[File:Table Mountain from Table Bay.jpg|thumb|Thaba Tafole,Motse Kapa]] {{PoSA Introduction|Western Cape}} [[File:N1-HexRiverPass.jpg|thumb|Tsela e kgolo ya naha N1 pakeng tsa Touws River le De Doorns,Hex River Pass]] == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Western Cape}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Western Cape}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Western Cape}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Western Cape}}]] 49ovyh9ocrk21ivg42djx2cidvrypr9 Gauteng 0 2358 39555 30682 2026-06-21T14:20:35Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 39555 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallameng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara;[7] Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e.[8] Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.wealthiest province in South Africa and is considered the financial hub of South Africa; the financial activity is mostly concentrated in Johannesburg. It also contains South Africa's administrative capital, Pretoria, and other large areas such as Midrand, Vanderbijlpark, Ekurhuleni and the affluent Sandton. The largest township, Soweto, is also found in this province. Politically, it is the most closely contested province between the nationalist African National Congress and the liberal Democratic Alliance in South Africa.[9 == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] 1rf0dfctwfqd7hjbev3czhhdptqcrgk 39556 39555 2026-06-21T14:22:48Z KeMang?? 6412 ke suntse setshwantsho 39556 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallameng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara;[7] Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e.[8] Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] wealthiest province in South Africa and is considered the financial hub of South Africa; the financial activity is mostly concentrated in Johannesburg. It also contains South Africa's administrative capital, Pretoria, and other large areas such as Midrand, Vanderbijlpark, Ekurhuleni and the affluent Sandton. The largest township, Soweto, is also found in this province. Politically, it is the most closely contested province between the nationalist African National Congress and the liberal Democratic Alliance in South Africa.[9 == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] prgnlkjd0mpx427gt3q6uklmlffvvtg 39576 39556 2026-06-22T06:53:13Z DrMabena 12992 Ke ya lokisa 39576 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallameng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara;[7] Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e.[8] Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] wealthiest province in South Africa and is considered the financial hub of South Africa; the financial activity is mostly concentrated in Johannesburg. It also contains South Africa's administrative capital, Pretoria, and other large areas such as Midrand, Vanderbijlpark, Ekurhuleni and the affluent Sandton.Motse of moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] mnlhxr13fx7811y4ucpb5wd5gvwtrl7 39577 39576 2026-06-22T06:54:59Z DrMabena 12992 /* */ ke lokisa diphoso 39577 wikitext text/x-wiki {{Infobox PoSA Gauteng}} {{PoSA Introduction|Gauteng}} Gauteng ke yona porofensi e nyane hodi feta kaofela [[Afrika Borwa]]. E dutse hodimo,le ha e le hore Gauteng e ikarabella ho diperesente tse 1.5% ka hara naha, ke enngwe ya diporofense tse subehlallameng ka ho fitisisa ka hara hana ya Aforika Borwa, ka diperesente tse fetang kotara ya (26%) naheng ka bopphara;[7] Ka dipalopalo tsa ka ballwang ho 16.1 million, tsa mahareng. selemo sa 2022 e.[8] Motsemoholo wa Gauteng ke Johannesburg mme ke o moholo ka ho fitisisa ka hare hare ho naha. Motse Johannesburg,Gauteng ke ruileng ka ho fitisisa ka hare ho naha ya Aforika Borwa.[[File:Johannesburg_CBD.jpg|thumb|Johannesburg, motsemoholo wa Gauteng]] Motse o moholo ka hofitisisa eleng Soweto,o fumaneha ka hara porofense ena. Ka dipolotiki, ke motse o tsekwang haholo ke mokga wa ANC le DA. == {{SIL|Link}} == {{PoSA Commons|Gauteng}} == {{SIL|Links}} == {{PoSA Informations|Gauteng}} {{ {{pn|Stub}} }} {{Provinces of South Africa}} {{DEFAULTSORT:{{SORT|Gauteng}}}} [[Category:{{pn ZAF|South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Provinces of South Africa}}]] [[Category:{{pn ZAF|Gauteng}}]] hz8dcgz1u9dh31d8y1sreak69wx93m9 Botswana 0 4196 39579 36921 2026-06-22T07:00:06Z DrMabena 12992 /* */ ke lokisa diphoso 39579 wikitext text/x-wiki {{Info box naha |setshwantsho_seboko = Coat_of_arms_of Botswana.svg |setshwantsho_folaga = Flag_of Botswana.svg |lebitso = Botswana |motsemoholo = Gaborone |baahi = 2 155 784 <small>(2014)</small> |dipuo =Setswana |tulo = 581 730 |tjhelete =Pula |setshwantsho_tulo = Botswana_(orthographic_projection).svg |tonakgolo=Duma Boko}} [[File:Botswana Defence Force, U.S. conducts joint military exercise (7629109376).jpg|thumb|220x220px|Borwa ba Afrika ]] '''Botswana''' ke naha ya kontinente ya [[Afrika]], e nang le baahi ba fetang 2 155 784 ka palo go ya ka ditekanyetso tsa selemo sa (2014). Ke naha e mahlanong ho borwa ba Afrika. Naha e moeding wa Afrika borwa, ho qhala ho borwa ho fihle ho botjhabela, Namibia ka bophirima le [[Zimbabwe]] ka botjhabela. Botswana e akaretswe ke diperesente tse fetang tse 70 ke lehwatata Kalahari. ke naha e nang le baahi ba seng bangata ha e bapiswa le naha tse ding lefatsheng, moo ho fumanehang setjhaba sa ba Tswana, e leng bona ba etsang diperesente tse 80 tsa baahi naheng<ref>{{Cite web|date=2014-03-20|title=Botswana Country Profile - National Geographic Kids|url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/botswana|access-date=2025-07-09|website=Geography|language=en}}</ref> . == Nalane == Botswana e ne e le naha e ka tlasa Borithane, e tsejwa e le Bechunaland, pele ho tukuluho ya 1966. E neng e tsebahala ka hoba naha e nang le bofutsana le ntshetsopele e tlasi ka ho fetisisa <ref>{{Cite web|date=2025-07-07|title=Botswana {{!}} Capital, Population, People, Currency, & Language {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/place/Botswana|access-date=2025-07-09|website=www.britannica.com|language=en}}</ref>. Lebitso la semmuso la Botswana ke Rephabliki ea Botswana. Botswana e nkuwa e le naha ya mohlala ho lwantshaneng le bobodu ka boroa ho Afrika, e nang le bobodu bo tlase ba dinaha tsa Afrika. Naha e latela melao-motheo wa demokrasi e kang tokoloho ea khatiso, maikutlo le tumelo<ref>{{Cite web|title=General information about Botswana - Overview, Currency, Economy|url=https://www.info-botswana.com/info/general-information|access-date=2025-07-09|website=www.info-botswana.com}}</ref> == Ditshupiso == <references /> [[Category:Dinaha]] [[Category:Dinaha tsa Afrika]] {{Commons|Botswana}} {{Afrika}} [[Category:Afrika]] o4bmhuw2faxm6smp6psqv6o9rbvpupf Bongiwe Dhlomo-Mautloa 0 8889 39565 38105 2026-06-21T17:54:16Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39565 wikitext text/x-wiki '''Bongiwe''' kapa '''Bongi Dhlomo-Mautloa''' (ya tswetsweng ka 1956) ke moetsi wa kgatiso ya Sezulu wa [[Afrika Borwa]], ke motsamaisi wa bonono le mme hape e le mohanyetsi. O ile a tswela pele ka dithuto tsa hae Rorke's Drift Art and Craft Centre a ithuta ho hatisa mme a fumana diploma ya bonono bo botle. O sebeditse setsing sa bonono sa Afrika Durban (1980-1983), ya ba o sebetsa Grassroots Gallery , pele a fallela Johannesburg moo a ileng a hlophisa dipontsho ho FUBA Gallery le Goodman Gallery.<ref name="sahist" /> O ne a le mothehi le mohlophisi wa merero ya setsi sa bonono sa Alexandra se Johannesburg. O ne e le mohokahanyi wa morero wa Outreach le Ntshetsopele ya 1995 Johannesburg Biennale, e neng e bitswa ''Afrika'', mme e ne e le motsamaisi wa ketsahalo ya 1997, e bitswang Trade Routes: History and Geography. O boletse hore ho tsoha ha Soweto ka 1976, ha a le dilemo tse 20, ho ile ha mo etsa hore a nke seyabo dipolotiking, mme ditshwantsho tsa hae di nkile tsa hlaloswa e le "ka dinako tsohle tsa dipolotiki, di ngolla diketsahalo tsa history tse kang ho tsoha ho Soweto ka 1976 ha mmoho le mesebetsi e seng e hlakileng ya dipolotiki e kang basadi ba sebetsang". ecq1v9pzowojuaj6o4vvdnx1xmoz5co Leleti Khumalo 0 9302 39554 31224 2026-06-21T12:36:02Z KgetsiYaMasepa 11493 39554 wikitext text/x-wiki '''Leleti Khumalo''' (o hlahile ka la 30 Hlakubele 1970) ke sebapadi sa Afrika Borwa se tsejwang ka karolo ya sona e etelletseng pele filiming le papading ya sethala ''Sarafina!'' Hape bakeng sa dikarolo tsa hae difiliming tse ding tse kang ''Hotele Rwanda'', Yesterday(Maobane)le ''Invictus'', ha mmoho le soap opera Imbewu: The Seed moo a bapalang Nokubonga "MaZulu" Bhengu le ho Uzalo e le MaNzuza. Hona jwale o ho Movhango o bapala karolo ya Dr. Ximba. == Mesebetsi e latelang == Khumalo o ile a bapala mmino wa matjhaba wa Mbongeni Ngema wa Magic ka 4 hoseng (AM) o ne o nehetsolwe ho Muhammad Ali. Ha morao o ile a bapala mmino o mong wa mmino wa Ngema, Mama (1996), o ileng wa etela Europe le Australia. Ka 1997, o ile a bapala papading ea ''Sarafina 2''. Khumalo o ile a bapala difiliming tsa 2004 ''Hotele Rwanda'' le Yesterday; wa morao-rao e ileng ya khethwa bakeng sa Moputso oa Academy ka 2005 sehlopheng sa "Best Foreign Language Film". ''Maobane'' e ile ya boela ya fumana kgau ya filimi e ntle ka ho fetisisa Moketeng wa Matjhaba wa difilimi ya Pune ya [[India]] mme ya fumana ditlhaloso tse ntle meketeng ya Venice le Toronto International Film Festival. Khumalo o ile a ikopanya le sehlopha sa e ngwe ya di-soap opera tse telele ka ho fetisisa tsa Afrika Borwa, ''Moloko'' ka 2005 e le Busiswe (Busi) Dlomo, mosadi elya hlwekileng le ya se nang boithati ya se nang kelello ya etellang pele mmuso wa hae wa phatlalatso, o thehilweng Cape Town. Sebopeho sa hae ke kgaitsedi e nyane ya Sibusiso Dlomo mme ha a na ditshobotsi tse labalabela matla, boithati le tse se nang kutlwelo-bohloko tseo yena (Sibusiso) a nang le tsona. O sebedisitse mahlale le bohlale ba hae ho fihla moo a leng teng kajeno, taolong ya khamphani e hodimo ya puisano ya Afrika Borwa. Ezweni, eo a e tsamaisang le moena wa hae le mothehi wa teng eleng Karabo Moroka.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://generations.sabc1.co.za/template.asp?ID=2&char=61 |access-date=2024-11-03 |archive-date=2006-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060721052852/http://generations.sabc1.co.za/template.asp?ID=2&char=61 |dead-url=yes }}</ref> Ka 2015 Khumalo o ile a ikopanya le sehlopha sa ''Uzalo'' mme a bapala karolo ya Zandile "MaNzuza" Mdletshe. Karolo ena e tshwaile ponahalo ya hae ya pele thelevesheng ka mora ho kgutla ha dilemo tse pedi ho tswa ho bapala ho hodisa bana ba hae.<ref>https://web.archive.org/web/20150407062516/http://www.citypress.co.za/entertainment/leleti-sinks-teeth-telenovela-role/</ref> Ka 2015 Leleti o ile a memelwa Sehlekehlekeng sa Zanzibar, Tanzania, e le moeti ya ka sehloohong wa mekete e tummeng ya difilimi tsa Afrika e tsejwang e le Mekete ya difiliming ya Zanzibar bakeng sa mekete ya yona wa sehopotso sa bo18. == Tse adi bapetseng == {| class="wikitable" !Selemo !lebitso la setho !Karolo !Ditokomane |- |1988 |''[[Voices of Sarafina!|Mantswe a Sarafina!]]'' | rowspan="2" |Sarafina |Ditokomane |- |1992 |''[[Sarafina! (film)|Sarafina!]]'' | |- |1995 |''[[Cry, the Beloved Country (1995 film)|Dula o lLela, Naha e Ratwang]]'' |Katie o ile a re: | |- |2004 |''[[Yesterday (2004 film)|Maobane]]'' |Maobane Khumalo | |- |2004 |''[[Hotel Rwanda|Hotele ya Rwanda]]'' |Di-fene | |- |2005 |''Sebaka sa Tumelo'' |Tumelo | |- |2005 |[[Generations (South African TV series)|Moloko]] |Busisiwe Mhlongo | |- |2009 |[[Invictus (film)|Invictus]] |Maria | |- |2010 |''Afrika e kopane'' |khaitsedi ya Ndebele | |- |2010 |''Hopeville'' |Flo | |- |2011 |''Winnie Mandela'' |[[Adelaide Tambo]] | |- |2015–2018 |''[[Uzalo]]'' |Zandile Mdletshe | |- |2016 |''Naha e Lokolohileng'' |Maria | |- |2016 |''Ho llela hwa Lerato'' |Zenzi | |- |2018-14 April 2023 |''[[Imbewu: The Seed|Imbewu: Peo]]'' |Nokubonga "Mazulu" Bhengu |Diketsahalo tse 274 |- |2024 |Movhango |Ngaka Ximba | |} == Dikhau le dikgetho == === Dikgau === ==Ditshupiso== san666hukvxq0o7bc73d8ynqnl41lx2 Sarafina! (Mmino) 0 9390 39553 31772 2026-06-21T12:22:07Z KgetsiYaMasepa 11493 39553 wikitext text/x-wiki '''''Sarafina!''''' ke 'mmino' wa Aforika Borwa ka [[Mbongeni Ngema]] le [[Hugh Masekela]] o bontshang baithuti ba amehang ho merusu ya Soweto, ba hanyetsa kgethollo ya merabe kapa mmuso wa kgathello. E ile ya boela ya fetolelwa hoba Filimi ka 1992 e nang le Whoopi Goldberg le [[Leleti Khumalo]].''Sarafina!'' Ela qala ho Broadway ka la 28 Pherekgong 1988, Cort Theatre, 'mme ka selemo sa 1989 ka la 2 phupu , ka mora diketsahalo tse 597 le ditlhahlobo tse 11. Mmino o ne o qapilwe le ho tataiswa ke Mbongeni Ngema, ebile a ngola buka eo. O ile a ngola mmino le mantswe a hae ha mmoho le [[Hugh Masekela]]. Papadi ena e ile ya hlahiswa ka lekgetlo la pele The Market Theatre, Johannesburg, Afrika Borwa, ka June 1987. Sehlopha se ile sa kenyelletsa [[Leleti Khumalo]] e le Sarafina. Leleti Khumalo o ile a fuwa kgau ya Tony Award, Best Featured Actress in a Musical, hammoho le NAACP Image Award bakeng sa ho bapala ha hae Broadway theater ele sebapadi sa sehlooho. Tlhahiso ena e ile ya boela ya khethwa bakeng sa Moputso wa Tony bakeng sa: Best Musical, Best Original Score, Best Choreography, le Best Direction of a Musical. Lenaneo lena le hlahisa bofetohedi ba sekolo bo tshwanang le bofetohedi bo Soweto ka la 16 Phuptjane 1976. Moqolotsi wa dipale o hlahisa batho ba mmalwa hara bona e leng mohanyetsi wa sekolo Sarafina. Dintho di tswa taolong ha mapolesa a thunya baithuti ba mmalwa sekolong. Leha ho le jwalo, mmino wa di pontsho e thabisang ya ho dumedisa baithuti ba tlohang sekolong, e nkang karolo e kgolo ya ketso ya bobedi. Ho hlahiswa ha papadi ho ile ha tlalehwa filiming ya dintho tsa kgale Voices of Sarafina!. Album ya Sarafina e na le dipina tse latelang: # Sarafina! # Thapelo ya Morena # Nkonyane Kandaba # Tokoloho e tla hosane # Sabela # Setjhaba # Safa Saphel' Isizwe # Vuma Dlozi Lame # Hang hape nxk1g6w7ltodxn24839ygl74q7s89bo 39567 39553 2026-06-21T18:38:29Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39567 wikitext text/x-wiki '''''Sarafina!''''' ke 'mmino' wa Afrika Borwa ka Mbongeni Ngema le Hugh Masekela o bontshang baithuti ba amehang ho merusu ya Soweto, ba hanyetsa kgethollo ya merabe kapa mmuso wa kgathello. E ile ya boela ya fetolelwa hoba Filimi ka 1992 e nang le Whoopi Goldberg le Leleti Khumalo.''Sarafina!'' Ela qala ho Broadway ka la 28 Pherekgong 1988, Cort Theatre, 'mme ka selemo sa 1989 ka la 2 phupu , ka mora diketsahalo tse 597 le ditlhahlobo tse 11. Mmino o ne o qapilwe le ho tataiswa ke Mbongeni Ngema, ebile a ngola buka eo. O ile a ngola mmino le mantswe a hae ha mmoho le Hugh Masekela. Papadi ena e ile ya hlahiswa ka mekgetlo ya pele The Market Theatre, Johannesburg, Afrika Borwa, ka June 1987. Sehlopha se ile sa kenyelletsa Leleti Khumalo e le Sarafina. Leleti Khumalo o ile a fuwa kgau ya Tony Award, Best Featured Actress in a Musical, ha mmoho le NAACP Image Award bakeng sa ho bapala ha hae Broadway theater ele sebapadi sa sehlooho. Tlhahiso ena e ile ya boyela ya kgethwa bakeng sa moputso wa Tony bakeng sa: Best Musical, Best Original Score, Best Choreography, le Best Direction of a Musical. Lenaneo lena le hlahisa bofetohedi ba sekolo bo tshwanang le bofetohedi bo Soweto ka la 16 Phuptjane 1976. Moqolotsi wa dipale o hlahisa batho ba mmalwa hara bona e leng mohanyetsi wa sekolo Sarafina. Dintho di tswa taolong ha maponesa a thunya baithuti ba mmalwa sekolong. Leha ho le jwalo, mmino wa di pontsho e thabisang ya ho dumedisa baithuti ba tlohang sekolong, e nkang karolo e kgolo ya ketso ya bobedi. Ho hlahiswa ha papadi ho ile ha tlalehwa filiming ya dintho tsa kgale Voices of Sarafina!. Album ya Sarafina e na le dipina tse latelang: # Sarafina! # Thapelo ya Morena # Nkonyane Kandaba # Tokoloho e tla hosane # Sabela # Setjhaba # Safa Saphel' Isizwe # Vuma Dlozi Lame # Hang hape fxqgnny24gzgk766a58dzao9okxs2os Hendrick Ekstein 0 9402 39552 34207 2026-06-21T12:13:52Z KgetsiYaMasepa 11493 39552 wikitext text/x-wiki '''Hendrick Ekstein''' (o hlahile ka la 1 Pherekgong 1991) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa [[Afrika Borwa]] se bapalang e le sa bohareng sa Sehlopha sa Afrika Borwa sa Premier Division AmaZulu. == Mosebetsi wa sehlopha == Hendrick Ekstein o tswa ntshetsopeleng ya Kaizer Chiefs, o ile a phahamisetswa sehlopheng sa pele ka 2014, ha a ne a le dilemo tse 23 feela. Le hoja Kaizer Chiefs e ne e ena le bakwetlisi ba fapaneng (3) nakong ya hae, kaofela ha bona ba ile ba bona ho loketse ho mo bapadisa empa eseng kamehla. Empa e ne e se lona lebaka le ka sehloohong le ileng la etsa hore a tlohe sehlopheng. Ekstein o ile tloha ho chiefs ka mora dipuisano tsa konteraka entjha di kgitle lejwe,Pule one a ena le maikutlo a hore o tshwanelwa ke bonyane boitseng leha fela Kaizer Chiefs ha ya ka ya dumela bonyane boo. O ile a tloha sehlopheng ele sebapadi se hlokang sehlopha ka 2019 mme a tswela pele ho ba setho sa Sabah FC. Ka la 28 Phuptjane 2019, Ekstein o saenile konteraka ya dilemo tse pedi le Sabah FC ya Azerbaijan Premier League. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://sabahfc.az/2019/06/28/xos-g%c9%99ldin-hendrik-eksteyn/ |access-date=2024-11-14 |archive-date=2024-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240519164154/https://sabahfc.az/2019/06/28/xos-g%C9%99ldin-hendrik-eksteyn/ |dead-url=yes }}</ref> Ka la 23 Tshitwe 2019, Ekstein o ile a tloha Sabah ka tumellano ntle le dikgohlano. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://sabahfc.az/2019/12/23/hendrik-eksteynl%c9%99-yollar-ayrildi/ |access-date=2024-11-14 |archive-date=2023-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230612191645/https://sabahfc.az/2019/12/23/hendrik-eksteynl%C9%99-yollar-ayrildi/ |dead-url=yes }}</ref> Ka la 21 Pherekgong 2020, Ekstein o ile a saena bakeng sa sehlopha sa habo sa Azerbaijan Premier League Sabail FK. <ref>https://www.facebook.com/SabailFC/photos/a.1734378843477042/2531965823718336/?type=3&theater</ref>Ka la 11 Lwetse 2020, Ekstein o ile a emiswa ke Sabail ka lebaka la tlolo ya boitshwaro. Ka la 15 Phupu 2021, Ekstein o ile a tloha Sabail kamora hore konteraka ya hae e fellwe ke nako.<ref>https://web.archive.org/web/20220926171121/https://www.sabailfc.az/2021/07/t%C9%99s%C9%99kkurl%C9%99r-eksteyn/</ref> == Dipalo-palo tsa mosebetsi == === Sehlopha === 1.<ref>https://int.soccerway.com/players/hendrick-ekstein/359171/</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+Dipapadi le dintlha tsa sehlopha, sehla le tlhodisano ! rowspan="2" |Sehlopha ! rowspan="2" |Sehla ! colspan="3" |Sehla sa dipapadi ! colspan="2" |Mohope wa Naha ! colspan="2" |Mohope wa sehla ! colspan="2" |Dinaha tse ka Hare ! colspan="2" |Tse ding ! colspan="2" |Kakaretso |- !Karolo !Dikopo !Dintlha !Dikopo !Dintlha !Dikopo !Dintlha !Dikopo !Dintlha !Dikopo !Dintlha !Dikopo !Dintlha |- | rowspan="6" valign="center" |[[Kaizer Chiefs F.C.|Kaizer Chiefs]] |[[2014–15 South African Premier Division|2014–15]] | rowspan="5" valign="center" |[[South African Premier Division|Bookamedi ba bolo ba Afrika Borwa]] |2 |0 |1 |0 |0 |0 | colspan="2" | - Ke ne ke sa tsebe. |0{{efn|Appearances and goals in the [[MTN 8]]|name=MTN8}} |0 |3 |0 |- |[[2015–16 South African Premier Division|2015–16]] |10 |0 |0 |0 |2 |0 | colspan="2" |Letho |1{{efn|name=MTN8}} |1 |13 |1 |- |[[2016–17 South African Premier Division|2016–17]] |18 |1 |3 |0 |1 |0 | colspan="2" |Letho |1{{efn|name=MTN8}} |0 |23 |1 |- |[[2017–18 South African Premier Division|2017–18]] |20 |1 |4 |0 |3 |1 | colspan="2" |Letho |1{{efn|name=MTN8}} |0 |28 |2 |- |[[2018–19 South African Premier Division|2018–19]] |19 |1 |3 |1 |1 |1 | colspan="2" |Letho |0{{efn|name=MTN8}} |0 |23 |3 |- ! colspan="2" |Kakaretso !69 !3 !10 !1 !7 !2 !Letho !Letho !3 !1 !90 !7 |- |[[Sabah FC (Azerbaijan)|Sabah]] |[[2019–20 Sabah FK season|2019–20]] |[[Azerbaijan Premier League]] |13 |3 |3 |0 | colspan="2" |Letho | colspan="2" |Letho | colspan="2" |Letho |16 |3 |- | rowspan="3" valign="center" |[[Sabail FK|Sabail]] |[[2019–20 Sabail FK season|2019–20]] | rowspan="2" valign="center" |Azerbaijan Premier League |6 |2 |0 |0 | colspan="2" |Letho | colspan="2" |Letho | colspan="2" |Letho |6 |2 |- |[[2020–21 Sabail FK season|2020–21]] |20 |1 |3 |0 | colspan="2" |Letho | colspan="2" |Letho | colspan="2" |Letho |23 |1 |- ! colspan="2" |Kakaretso !26 !3 !3 !0 !Letho !Letho !Letho !0 !0 !0 !29 !3 |- ! colspan="3" |Kakaretso ya mosebetsi !108 !9 !16 !1 !7 !2 !0 !0 !3 !1 !135 !13 |} == Mehlodi == c8f0viqundygfsa73508vm3q5sbseqb Fifi Cooper 0 9443 39560 38318 2026-06-21T17:22:00Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39560 wikitext text/x-wiki [[File:Fifi_Cooper,_August_2024.jpg|thumb|Fifi Cooper]] '''Refilwe Boingotlo Moeketsi''' (ya tswetsweng ka la 24 Mphalane 1991), ya tsejwang ka '''Fifi Cooper''' ke sebini sa Afrika Borwa.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2023-03-01-where-has-fifi-cooper-been-star-explains-her-absence-from-spotlight/<nowiki/>{{Bare URL inline|date=August 2024}}</ref> Fifi Cooper o qadile mosebetsi wa hae wa mmino e le sebini sa R&amp;amp;B pele bokgoni ba hae ba ho etsa mmino bo mo bona a lokolla pina ya hae ya rap e ikgethang "Chechela Morago" ka 2010. Ka 2015, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele ya studio e hapileng dikhau ''20FIFI''. == Bophelo ba pele le thuto == Fifi Cooper ke wa ho qetela ho bana ba bararo. O ile a fumana thuto ya hae ya pele Montshiwa, [[Mahikeng]], Afrika Borwa, moo a ileng a boela a sebedisa bokgoni ba hae ba ho bina le ho tantsha. O phethile thuto ya hae ya sekolo se mahareng Sekolong se Phahameng sa Batswana, Mahikeng le thuto ya hae e phahameng Boston Media House moo a ithutileng Media. == Mosebetsi == === 2008-2014: Qalo ya pele === Fifi Cooper o ile a qala ho bina a le dilemo di 8 ha a ntse a le sekolong sa mathomo; ho nka karolo mesebetsing e fapaneng ya kantle ho sekolo. O qadile mosebetsi wa hae wa mmino ka 2008 ha a etsa ponahalo ele moeti ho Motzamai ya Mo'Molemi: Rebel With a Pause album. Leha ho le jwalo, katleho ya hae e ile ya tla ka 2010 kamora ho lokollwa ha setlabolane sa hae se bitswang "Chechela Morago", pina ya rap e ileng ya fumana papadi e kgolo ya seea-le-moya mme ya etsa hantle ho fumana dibaka tsa hae tse ntjaha indastering ya mmino ea Afrika Boroa. Fifi Cooper o boetse a etsa ponahalo ya lentswe ho Remix ya AKA's "Baddest Remix" e le nngwe, albamo ya Mo'Molemi e bitswang ''Asia'', Khuli Chana's Lost in Time le Lection's Gentlemen's Club. === 2015-2019: ''20FIFI'' === Ka 2015, Fifi Cooper o saenetse konteraka ya ho rekota le Ambitiouz Entertainment, rekoto e thehiloeng Afrika Borwa. Mathoasong a 2015, o ile a lokolla pina e hlahisitsweng ke AB Crazy e bitswang "Kisses". Video ya mmino wa "Kisses" e ile ya tataiswa ke Dino Benedetti mme ya lokollwa ho YouTube ka la 24 Motsheanong 2015. Ka la 13 Pudungwana 2015, Fifi Cooper o ile a lokolla ''20FIFI'', albamo yaa hae ya pele ya studio e ileng ya hapa dikhau tse tharo ho Metro FM Music Awards ya bo15 mme a kgethwa hape ka mekhahlelo ya "Best Newcomer of The Year" le "Best Female Artist of The Year "ho Khatiso ya bobedi ya South African Music Awards.<ref>"Newcomers Fifi Cooper, Nathi and Emtee lead 2016 SAMAs nomination list"''.''</ref> ==== Ho tloha Ambitiouz, Ditaba le diqoso tsa molao ==== Ka Hlakola 2017, Fifi Cooper o ile a tloha Ambitiouz Entertainment hammoho le A-Reece le hip hop duo B3nchMarQ. Ka mora hore Cooper a tlohe Ambitiouz, ho ile ha hlaha nyewe ya lekgotla eo ka yona labole e ileng la mo qosa ka katleho ka lebaka la tlolo ya ditokelo tsa bangodi. Lekgotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore Cooper ha a sa na tokelo ya ho ba monga dipina tseo a di hatisitseng tlasa labole mme la mo laela hore a kgutlise kapa a hlakole dikopi tsohle tsa boitsebiso boo. Ho phaella moo, o ile a kopuwa hore a lefe dikotsi le ho lefella litshenyehelo tsa molao tsa nyewe eo. Tshebetso ena ya molao e ile ya hlaha ka lebaka la ho itokolla ha Cooper ntle le ho fumana setifikeiti sa tumello, a mo siya a sa kgone ho sebedisa kapa ho bapala mmino wa hae. Ka mora moo, [[Julius Malema]], moeta-pele wa Economic Freedom Fighters (EFF), o ile a kenella ka mora ho tseba ka phehisano ya molao ya Fifi Cooper le Ambitiouz Entertainment. Kaha EFF e ne e nka hore nyewe ena ke tlolo ya molao ya tsamaiso, e ile ya tshehetsa Cooper mme ya buisana ka tumellano e sa etswang ka lekgotla. Tumellano ena e ile ya mo tsosolosa ditokelo tsa ho bapala mmino le ho tswela pele ka mosebetsi wa hae. Malema o ile a theha ho kenella ha hae e le boemo bo kgahlano le ho hloka toka ho fapana le ho tshehetsa moetsi wa litshwantsho. <ref name="HuffPost July 2018" /> === 2020 - hona jwale === Kamora ho tloha Ambitiouz, o ile a theha rekoto ya hae ya rekoto ea ''Mo Cooper Records'' mme hamorao a lokolla albamo ya hae ya pele. Album ya dipina tse 21 e bitswang "Take Me Back" e kenyeletsang dipina tse kang "Freedom & "Zwagala", e na le batho ba kang Thabsie, Moozlie, Towdeemac le Leon Lee. Ka Pudungoana 2020, Fifi Cooper o ile a lokolla pina ya hae ya pele "Net So" ho tswa ho album ya hae e tlang ya 2021 e bitswang Chapters. Video ya mmino ya "Net So" e neng e nkuwe ke Mo Cooper Visuals, e ngotswe le ho tataiswa ke The Boss Lady ka boena.Ka la 11 Hlakubele 2021, albamo ya hae ya pina ya 'Motlogeleng' e ile ya lokollwa. == Bokgabo == E nkwa ke metjha ya ditaba ya moo e le "Motswako First Lady", mmino wa Fifi Coopers o ka bona rap le ho bina. O tsejwa e le sebini sa pina ya Khuli Chana e tummeng "Mnatebawen", o etsa mefuta ya mmino e kenyeletsang hip hop le Motswako. Puisanong le ''YoMzansi'', Fifi Cooper o hlalosa mokgwa wa hae wa ho rapisa e le "o sa lebellwang, o otlang le o matla". == Ho hatisa di-disc == === DIalbamo tsa studio === {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:9em;" |Title ! scope="col" style="width:13em;" |Dintlha tsa albamo |- ! scope="row" |''20FIFI'' | * E lokollotsoe: 13 November 2015 * Label: Boithabiso ba Boithabetso * Sebopeho: CD, download ea digital |- ! scope="row" |''Ntlisetse Khahlanong le ' Na'' | * E lokollotsoe: 2018 * Label: MoCooper Records * Sebopeho: ho jarolla ka dijithale |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Lethathamo la li-singles e le sebini se etellang pele, le nang le maemo a khethiloeng a chate le litokomane, le bonts'a selemo sa ho lokolloa le lebitso la albamo ! rowspan="2" scope="col" |Title ! rowspan="2" scope="col" |Selemo ! colspan="1" scope="col" |Libaka tse phahameng tsa chate ! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Litokomane ! rowspan="2" scope="col" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:100%;" |ZA<br /> |- ! scope="row" |"Nete Kapa Sebete 2.0" | rowspan="3" |2016 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Tlosa (Coke Studio South Africa: Season 2) " (Fifi Cooper, Ryki) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Phambili" | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"U Ntlise" |2017 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Zwagala" (e nang le Obakeng Moribe) |2018 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Net So" |2020 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Motlogeleng" |2021 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Ngeke" (e nang le Lwah Ndlunkulu) | rowspan="2" |2023 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Running" (e nang le Swift1520) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- | colspan="8" style="font-size:90%" |" - " e bolela rekoto e sa kang ea hatisoa kapa ea lokolloa tšimong eo. |} == Bophelo ba motho == Fifi Cooper ke mme ya se nang molekane, o na le mora ya bitswang Resego. == Dikgau le dikgetho == {| class="wikitable" !Selemo !Mokete oa ho fana ka likhau !Moputso !Mosebetsi/Moputso !Phello !Mookameli |- | rowspan="3" |2015 | rowspan="3" |Metro FM Music Awards ea bo15 |Motho ea Molemo ka ho Fetisisa ea Tlang |O ile a|{{won}} | |- |Album e Entsoeng ka ho Fetisisa | rowspan="2" |''20FIFI''|{{won}} |<ref name="chronicle" /> |- |Album e Molemohali ea Basali|{{won}} | |- | rowspan="2" |2016 | rowspan="2" |Likhau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Boroa |Motho ea sa tsoa fihla oa Selemo | rowspan="2" |O ile a|{{nom}} | |- |Setsebi sa Basali sa Selemo|{{nom}} |<ref name="okayafrica" /> |- |2023 |Basadi ka Moputso oa 'Mino |Moetsi oa Hip Hop oa Selemo |"Ngeke" e nang le Lwah Ndlunkulu|{{nom}} | |} == Ditlhaloso == {{reflist}} 4n6xaqn4ndx4hjk4q8o7q3uke5pr3co 39561 39560 2026-06-21T17:27:07Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39561 wikitext text/x-wiki [[File:Fifi_Cooper,_August_2024.jpg|thumb|Fifi Cooper]] '''Refilwe Boingotlo Moeketsi''' (ya tswetsweng ka la 24 Mphalane 1991), ya tsejwang ka '''Fifi Cooper''' ke sebini sa Afrika Borwa.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2023-03-01-where-has-fifi-cooper-been-star-explains-her-absence-from-spotlight/<nowiki/>{{Bare URL inline|date=August 2024}}</ref> Fifi Cooper o qadile mosebetsi wa hae wa mmino e le sebini sa R&amp;amp;B pele bokgoni ba hae ba ho etsa mmino bo mo bona a lokolla pina ya hae ya rap e ikgethang "Chechela Morago" ka 2010. Ka 2015, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele ya studio e hapileng dikhau ''20FIFI''. == Bophelo ba pele le thuto == Fifi Cooper ke wa ho qetela ho bana ba bararo. O ile a fumana thuto ya hae ya pele Montshiwa, [[Mahikeng]], Afrika Borwa, moo a ileng a boela a sebedisa bokgoni ba hae ba ho bina le ho tantsha. O phethile thuto ya hae ya sekolo se mahareng Sekolong se Phahameng sa Batswana, Mahikeng le thuto ya hae e phahameng Boston Media House moo a ithutileng Media. == Mosebetsi == === 2008-2014: Qalo ya pele === Fifi Cooper o ile a qala ho bina a le dilemo di 8 ha a ntse a le sekolong sa mathomo; ho nka karolo mesebetsing e fapaneng ya kantle ho sekolo. O qadile mosebetsi wa hae wa mmino ka 2008 ha a etsa ponahalo ele moeti ho Motzamai ya Mo'Molemi: Rebel With a Pause album. Leha ho le jwalo, katleho ya hae e ile ya tla ka 2010 kamora ho lokollwa ha setlabolane sa hae se bitswang "Chechela Morago", pina ya rap e ileng ya fumana papadi e kgolo ya seya le moya mme ya etsa hantle ho fumana dibaka tsa hae tse ntjha indastering ya mmino wa Afrika Borwa. Fifi Cooper o boetse a etsa ponahalo ya lentswe ho Remix ya AKA's "Baddest Remix" e le nngwe, albamo ya Mo'Molemi e bitswang ''Asia'', Khuli Chana's Lost in Time le Lection's Gentlemen's Club. === 2015-2019: ''20FIFI'' === Ka 2015, Fifi Cooper o saenetse konteraka ya ho rekota le Ambitiouz Entertainment, rekoto e thehiloeng Afrika Borwa. Mathoasong a 2015, o ile a lokolla pina e hlahisitsweng ke AB Crazy e bitswang "Kisses". Video ya mmino wa "Kisses" e ile ya tataiswa ke Dino Benedetti mme ya lokollwa ho YouTube ka la 24 Motsheanong 2015. Ka la 13 Pudungwana 2015, Fifi Cooper o ile a lokolla ''20FIFI'', albamo yaa hae ya pele ya studio e ileng ya hapa dikhau tse tharo ho Metro FM Music Awards ya bo15 mme a kgethwa hape ka mekhahlelo ya "Best Newcomer of The Year" le "Best Female Artist of The Year "ho Khatiso ya bobedi ya South African Music Awards.<ref>"Newcomers Fifi Cooper, Nathi and Emtee lead 2016 SAMAs nomination list"''.''</ref> ==== Ho tloha Ambitiouz, Ditaba le diqoso tsa molao ==== Ka Hlakola 2017, Fifi Cooper o ile a tloha Ambitiouz Entertainment hammoho le A-Reece le hip hop duo B3nchMarQ. Ka mora hore Cooper a tlohe Ambitiouz, ho ile ha hlaha nyewe ya lekgotla eo ka yona labole e ileng la mo qosa ka katleho ka lebaka la tlolo ya ditokelo tsa bangodi. Lekgotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore Cooper ha a sa na tokelo ya ho ba monga dipina tseo a di hatisitseng tlasa labole mme la mo laela hore a kgutlise kapa a hlakole dikopi tsohle tsa boitsebiso boo. Ho phaella moo, o ile a kopuwa hore a lefe dikotsi le ho lefella litshenyehelo tsa molao tsa nyewe eo. Tshebetso ena ya molao e ile ya hlaha ka lebaka la ho itokolla ha Cooper ntle le ho fumana setifikeiti sa tumello, a mo siya a sa kgone ho sebedisa kapa ho bapala mmino wa hae. Ka mora moo, [[Julius Malema]], moeta-pele wa Economic Freedom Fighters (EFF), o ile a kenella ka mora ho tseba ka phehisano ya molao ya Fifi Cooper le Ambitiouz Entertainment. Kaha EFF e ne e nka hore nyewe ena ke tlolo ya molao ya tsamaiso, e ile ya tshehetsa Cooper mme ya buisana ka tumellano e sa etswang ka lekgotla. Tumellano ena e ile ya mo tsosolosa ditokelo tsa ho bapala mmino le ho tswela pele ka mosebetsi wa hae. Malema o ile a theha ho kenella ha hae e le boemo bo kgahlano le ho hloka toka ho fapana le ho tshehetsa moetsi wa litshwantsho. <ref name="HuffPost July 2018" /> === 2020 - hona jwale === Kamora ho tloha Ambitiouz, o ile a theha rekoto ya hae ya rekoto ea ''Mo Cooper Records'' mme hamorao a lokolla albamo ya hae ya pele. Album ya dipina tse 21 e bitswang "Take Me Back" e kenyeletsang dipina tse kang "Freedom & "Zwagala", e na le batho ba kang Thabsie, Moozlie, Towdeemac le Leon Lee. Ka Pudungoana 2020, Fifi Cooper o ile a lokolla pina ya hae ya pele "Net So" ho tswa ho album ya hae e tlang ya 2021 e bitswang Chapters. Video ya mmino ya "Net So" e neng e nkuwe ke Mo Cooper Visuals, e ngotswe le ho tataiswa ke The Boss Lady ka boena.Ka la 11 Hlakubele 2021, albamo ya hae ya pina ya 'Motlogeleng' e ile ya lokollwa. == Bokgabo == E nkwa ke metjha ya ditaba ya moo e le "Motswako First Lady", mmino wa Fifi Coopers o ka bona rap le ho bina. O tsejwa e le sebini sa pina ya Khuli Chana e tummeng "Mnatebawen", o etsa mefuta ya mmino e kenyeletsang hip hop le Motswako. Puisanong le ''YoMzansi'', Fifi Cooper o hlalosa mokgwa wa hae wa ho rapisa e le "o sa lebellwang, o otlang le o matla". == Ho hatisa di-disc == === DIalbamo tsa studio === {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:9em;" |Title ! scope="col" style="width:13em;" |Dintlha tsa albamo |- ! scope="row" |''20FIFI'' | * E lokollotsoe: 13 November 2015 * Label: Boithabiso ba Boithabetso * Sebopeho: CD, download ea digital |- ! scope="row" |''Ntlisetse Khahlanong le ' Na'' | * E lokollotsoe: 2018 * Label: MoCooper Records * Sebopeho: ho jarolla ka dijithale |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Lethathamo la li-singles e le sebini se etellang pele, le nang le maemo a khethiloeng a chate le litokomane, le bonts'a selemo sa ho lokolloa le lebitso la albamo ! rowspan="2" scope="col" |Title ! rowspan="2" scope="col" |Selemo ! colspan="1" scope="col" |Libaka tse phahameng tsa chate ! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Litokomane ! rowspan="2" scope="col" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:100%;" |ZA<br /> |- ! scope="row" |"Nete Kapa Sebete 2.0" | rowspan="3" |2016 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Tlosa (Coke Studio South Africa: Season 2) " (Fifi Cooper, Ryki) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Phambili" | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"U Ntlise" |2017 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Zwagala" (e nang le Obakeng Moribe) |2018 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Net So" |2020 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Motlogeleng" |2021 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Ngeke" (e nang le Lwah Ndlunkulu) | rowspan="2" |2023 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Running" (e nang le Swift1520) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- | colspan="8" style="font-size:90%" |" - " e bolela rekoto e sa kang ea hatisoa kapa ea lokolloa tšimong eo. |} == Bophelo ba motho == Fifi Cooper ke mme ya se nang molekane, o na le mora ya bitswang Resego. == Dikgau le dikgetho == {| class="wikitable" !Selemo !Mokete oa ho fana ka likhau !Moputso !Mosebetsi/Moputso !Phello !Mookameli |- | rowspan="3" |2015 | rowspan="3" |Metro FM Music Awards ea bo15 |Motho ea Molemo ka ho Fetisisa ea Tlang |O ile a|{{won}} | |- |Album e Entsoeng ka ho Fetisisa | rowspan="2" |''20FIFI''|{{won}} |<ref name="chronicle" /> |- |Album e Molemohali ea Basali|{{won}} | |- | rowspan="2" |2016 | rowspan="2" |Likhau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Boroa |Motho ea sa tsoa fihla oa Selemo | rowspan="2" |O ile a|{{nom}} | |- |Setsebi sa Basali sa Selemo|{{nom}} |<ref name="okayafrica" /> |- |2023 |Basadi ka Moputso oa 'Mino |Moetsi oa Hip Hop oa Selemo |"Ngeke" e nang le Lwah Ndlunkulu|{{nom}} | |} == Ditlhaloso == {{reflist}} b9y2pf64qzt2im1jichm5u6x3n1wdq8 39562 39561 2026-06-21T17:31:29Z Kgethisi 12913 Ke lokisitse mohlodi 39562 wikitext text/x-wiki [[File:Fifi_Cooper,_August_2024.jpg|thumb|Fifi Cooper]] '''Refilwe Boingotlo Moeketsi''' (ya tswetsweng ka la 24 Mphalane 1991), ya tsejwang ka '''Fifi Cooper''' ke sebini sa Afrika Borwa.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2023-03-01-where-has-fifi-cooper-been-star-explains-her-absence-from-spotlight/<nowiki/>{{Bare URL inline|date=August 2024}}</ref> Fifi Cooper o qadile mosebetsi wa hae wa mmino e le sebini sa R&amp;amp;B pele bokgoni ba hae ba ho etsa mmino bo mo bona a lokolla pina ya hae ya rap e ikgethang "Chechela Morago" ka 2010. Ka 2015, o ile a lokolla albamo ya hae ya pele ya studio e hapileng dikhau ''20FIFI''. == Bophelo ba pele le thuto == Fifi Cooper ke wa ho qetela ho bana ba bararo. O ile a fumana thuto ya hae ya pele Montshiwa, [[Mahikeng]], [[Afrika Borwa]], moo a ileng a boela a sebedisa bokgoni ba hae ba ho bina le ho tantsha. O phethile thuto ya hae ya sekolo se mahareng Sekolong se Phahameng sa Batswana, Mahikeng le thuto ya hae e phahameng Boston Media House moo a ithutileng Media. == Mosebetsi == === 2008-2014: Qalo ya pele === Fifi Cooper o ile a qala ho bina a le dilemo di 8 ha a ntse a le sekolong sa mathomo; ho nka karolo mesebetsing e fapaneng ya kantle ho sekolo. O qadile mosebetsi wa hae wa mmino ka 2008 ha a etsa ponahalo ele moeti ho Motzamai ya Mo'Molemi: Rebel With a Pause album. Leha ho le jwalo, katleho ya hae e ile ya tla ka 2010 kamora ho lokollwa ha setlabolane sa hae se bitswang "Chechela Morago", pina ya rap e ileng ya fumana papadi e kgolo ya seya le moya mme ya etsa hantle ho fumana dibaka tsa hae tse ntjha indastering ya mmino wa Afrika Borwa. Fifi Cooper o boetse a etsa ponahalo ya lentswe ho Remix ya AKA's "Baddest Remix" e le nngwe, albamo ya Mo'Molemi e bitswang ''Asia'', Khuli Chana's Lost in Time le Lection's Gentlemen's Club. === 2015-2019: ''20FIFI'' === Ka 2015, Fifi Cooper o saenetse konteraka ya ho rekota le Ambitiouz Entertainment, rekoto e thehiloeng Afrika Borwa. Mathoasong a 2015, o ile a lokolla pina e hlahisitsweng ke AB Crazy e bitswang "Kisses". Video ya mmino wa "Kisses" e ile ya tataiswa ke Dino Benedetti mme ya lokollwa ho YouTube ka la 24 Motsheanong 2015. Ka la 13 Pudungwana 2015, Fifi Cooper o ile a lokolla ''20FIFI'', albamo yaa hae ya pele ya studio e ileng ya hapa dikhau tse tharo ho Metro FM Music Awards ya bo15 mme a kgethwa hape ka mekhahlelo ya "Best Newcomer of The Year" le "Best Female Artist of The Year "ho Khatiso ya bobedi ya South African Music Awards.<ref>"Newcomers Fifi Cooper, Nathi and Emtee lead 2016 SAMAs nomination list"''.''</ref> ==== Ho tloha Ambitiouz, Ditaba le diqoso tsa molao ==== Ka Hlakola 2017, Fifi Cooper o ile a tloha Ambitiouz Entertainment hammoho le A-Reece le hip hop duo B3nchMarQ. Ka mora hore Cooper a tlohe Ambitiouz, ho ile ha hlaha nyewe ya lekgotla eo ka yona labole e ileng la mo qosa ka katleho ka lebaka la tlolo ya ditokelo tsa bangodi. Lekgotla le Phahameng la Johannesburg le ile la etsa qeto ya hore Cooper ha a sa na tokelo ya ho ba monga dipina tseo a di hatisitseng tlasa labole mme la mo laela hore a kgutlise kapa a hlakole dikopi tsohle tsa boitsebiso boo. Ho phaella moo, o ile a kopuwa hore a lefe dikotsi le ho lefella litshenyehelo tsa molao tsa nyewe eo. Tshebetso ena ya molao e ile ya hlaha ka lebaka la ho itokolla ha Cooper ntle le ho fumana setifikeiti sa tumello, a mo siya a sa kgone ho sebedisa kapa ho bapala mmino wa hae. Ka mora moo, [[Julius Malema]], moeta-pele wa Economic Freedom Fighters (EFF), o ile a kenella ka mora ho tseba ka phehisano ya molao ya Fifi Cooper le Ambitiouz Entertainment. Kaha EFF e ne e nka hore nyewe ena ke tlolo ya molao ya tsamaiso, e ile ya tshehetsa Cooper mme ya buisana ka tumellano e sa etswang ka lekgotla. Tumellano ena e ile ya mo tsosolosa ditokelo tsa ho bapala mmino le ho tswela pele ka mosebetsi wa hae. Malema o ile a theha ho kenella ha hae e le boemo bo kgahlano le ho hloka toka ho fapana le ho tshehetsa moetsi wa litshwantsho. <ref name="HuffPost July 2018" /> === 2020 - hona jwale === Kamora ho tloha Ambitiouz, o ile a theha rekoto ya hae ya rekoto ea ''Mo Cooper Records'' mme hamorao a lokolla albamo ya hae ya pele. Album ya dipina tse 21 e bitswang "Take Me Back" e kenyeletsang dipina tse kang "Freedom & "Zwagala", e na le batho ba kang Thabsie, Moozlie, Towdeemac le Leon Lee. Ka Pudungoana 2020, Fifi Cooper o ile a lokolla pina ya hae ya pele "Net So" ho tswa ho album ya hae e tlang ya 2021 e bitswang Chapters. Video ya mmino ya "Net So" e neng e nkuwe ke Mo Cooper Visuals, e ngotswe le ho tataiswa ke The Boss Lady ka boena.Ka la 11 Hlakubele 2021, albamo ya hae ya pina ya 'Motlogeleng' e ile ya lokollwa. == Bokgabo == E nkwa ke metjha ya ditaba ya moo e le "Motswako First Lady", mmino wa Fifi Coopers o ka bona rap le ho bina. O tsejwa e le sebini sa pina ya Khuli Chana e tummeng "Mnatebawen", o etsa mefuta ya mmino e kenyeletsang hip hop le Motswako. Puisanong le ''YoMzansi'', Fifi Cooper o hlalosa mokgwa wa hae wa ho rapisa e le "o sa lebellwang, o otlang le o matla". == Ho hatisa di-disc == === DIalbamo tsa studio === {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:9em;" |Title ! scope="col" style="width:13em;" |Dintlha tsa albamo |- ! scope="row" |''20FIFI'' | * E lokollotsoe: 13 November 2015 * Label: Boithabiso ba Boithabetso * Sebopeho: CD, download ea digital |- ! scope="row" |''Ntlisetse Khahlanong le ' Na'' | * E lokollotsoe: 2018 * Label: MoCooper Records * Sebopeho: ho jarolla ka dijithale |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+Lethathamo la li-singles e le sebini se etellang pele, le nang le maemo a khethiloeng a chate le litokomane, le bonts'a selemo sa ho lokolloa le lebitso la albamo ! rowspan="2" scope="col" |Title ! rowspan="2" scope="col" |Selemo ! colspan="1" scope="col" |Libaka tse phahameng tsa chate ! rowspan="2" scope="col" style="width:12em;" |Litokomane ! rowspan="2" scope="col" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:100%;" |ZA<br /> |- ! scope="row" |"Nete Kapa Sebete 2.0" | rowspan="3" |2016 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Tlosa (Coke Studio South Africa: Season 2) " (Fifi Cooper, Ryki) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Phambili" | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"U Ntlise" |2017 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Zwagala" (e nang le Obakeng Moribe) |2018 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Net So" |2020 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Motlogeleng" |2021 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Ngeke" (e nang le Lwah Ndlunkulu) | rowspan="2" |2023 | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- ! scope="row" |"Running" (e nang le Swift1520) | - Ke ne ke sa tsebe. | | |- | colspan="8" style="font-size:90%" |" - " e bolela rekoto e sa kang ea hatisoa kapa ea lokolloa tšimong eo. |} == Bophelo ba motho == Fifi Cooper ke mme ya se nang molekane, o na le mora ya bitswang Resego. == Dikgau le dikgetho == {| class="wikitable" !Selemo !Mokete oa ho fana ka likhau !Moputso !Mosebetsi/Moputso !Phello !Mookameli |- | rowspan="3" |2015 | rowspan="3" |Metro FM Music Awards ea bo15 |Motho ea Molemo ka ho Fetisisa ea Tlang |O ile a|{{won}} | |- |Album e Entsoeng ka ho Fetisisa | rowspan="2" |''20FIFI''|{{won}} |<ref name="chronicle" /> |- |Album e Molemohali ea Basali|{{won}} | |- | rowspan="2" |2016 | rowspan="2" |Likhau tsa 'Mino tsa Bo-22 tsa Afrika Boroa |Motho ea sa tsoa fihla oa Selemo | rowspan="2" |O ile a|{{nom}} | |- |Setsebi sa Basali sa Selemo|{{nom}} |<ref name="okayafrica" /> |- |2023 |Basadi ka Moputso oa 'Mino |Moetsi oa Hip Hop oa Selemo |"Ngeke" e nang le Lwah Ndlunkulu|{{nom}} | |} == Ditlhaloso == {{reflist}} o9o6zxqtbk6a3ku3psg7vj3ji9x6d1a Angelo Agrizzi 0 10093 39580 35356 2026-06-22T07:03:07Z DrMabena 12992 Ke lokisa diphoso 39580 wikitext text/x-wiki '''Angelo Agrizzi''' ke senokwane le leshodu la [[Afrika Borwa]] ya fumanweng a le molato ebile e le ofisiri e ka sehloohong ya tshebetso ya Bosasa, khamphani ya thepa ya Afrika Borwa, ho fihlela 2016. O tsebahala haholo ka bopaki ba hae ho Komisi ya Zondo, nakong eo a ileng a letsa molodi mabapi le dikamano tsa bobodu le manyofonyofo pakeng tsa Bosasa le ditho tsa mmuso wa Afrika Borwa le puso ya [[African National Congress]] (ANC) . <ref>''Gevisser, Mark (2019-07-11).'' "'State capture': the corruption investigation that has shaken South Africa"''. The Guardian.'' ISSN''&nbsp;''0261-3077''. Retrieved 2023-04-10.''</ref> Bopaki ba hae bo latetse polelo ya boraditaba e lokollotsweng bosiung ba la 21 Phato selemong sa 2018, moo Agrizzi a ileng a re o nkile qeto ya ho "fana ka dintlha tse felletseng" mabapi le " bomenemene, bobodu le bomenemene boo esale ke bo tseba dilemong tse 18 tse fetileng" Bosasa. <ref>"Bosasa executive to blow the whistle on corruption"''. News24. 22 August 2018. Retrieved 2023-04-10.''</ref> Agrizzi o holetse Germiston sebakeng sa mehleng sa Transvaal . Lelapa la hae le ile la fallela [[Afrika Borwa]] ho tswa Italy. Hajwale o tobane le diqoso tsa bobodu ba botlokotsebe le tjotjo mabapi le nako ea hae Bosasa. Ka Pudungwana selemong sa 2025, Agrizzi o ile a kena tumellanong ya boipiletso le Naha, a dumela diqoso tsa bobodu le tshebediso e mpe ya tjhelete tse amanang le dikonteraka tse tsosang khang tsa khamphani le Lefapha la Ditshebeletso tsa Tlhabollo. <ref>''Mitchley, Alex.'' "UPDATE | Angelo Agrizzi pleads guilty to corruption, avoids jail in deal with State"''. News24. Retrieved 2025-11-07''</ref> Agrizzi o ile a fumana kahlolo ya dilemo tse 10 bakeng sa molato ka mong oa bobolu le dilemo tse eketsehileng tse 10 bakeng sa ho sebedisa tjhelete hampe—empa dikahlolo di ile tsa fanyehwa ka ho feletseng ka dilemo tse hlano, kaha a kula. <ref>''Modise, Kgomotso.'' "Agrizzi receives stern warning from the court during his sentencing"''. EWN. Retrieved 2025-11-07.''</ref> == Mehlodi == dnx4pbti6t93my8zka7mcb3mh80z6kz Brandon Peterson 0 10136 39551 35838 2026-06-21T12:12:02Z KgetsiYaMasepa 11493 /* Bophelo ba pele */ ke kentse sengolwa 39551 wikitext text/x-wiki '''Brandon Peterson''' ( ya hlahileng ka la 22 Lwetse 1994) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le sethiba-thibane sehlopheng sa Kaizer Chiefs ho Premier Soccer League.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.kaizerchiefs.com/player?q=734122 |access-date=2025-12-13 |archive-date=2022-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221029200931/https://www.kaizerchiefs.com/player?q=734122 |dead-url=yes }}</ref><ref>https://web.archive.org/web/20141129052927/http://mtnfootball.com/player/13508/Brandon-Petersen/1/Ajax-Cape-Town/224/ABSA-Premiership-2014-15/</ref> == Bophelo ba pele == Brandon Peterson o hlahile ka la Lwetse 1994 ,a hlahela profenseng ya Western Cape == Ditlotla == '''Kaizer Chiefs''' Mohope oa Cufa oa 2024:2024 2024 Lehae la Legends Cup:2024 Nedbank Cup:2025 Nedbank Cup == Mehlodi == mc2mv8ai6mummxueai1di6qaz7sqcpg Nonkululeko Mlaba 0 10168 39563 39548 2026-06-21T17:40:00Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39563 wikitext text/x-wiki '''Nonkululeko Mlaba'''<ref>https://web.archive.org/web/20200411180620/https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-04-09-nonkululeko-mlaba-the-proteas-womens-rising-spin-queen/</ref> ya hlahileng ka la 27 Phuptjane 2000) ke sebapadi sa Afrika Borwa sa kirikete se bapalang jwaloka seakgedi se diehang se bapalang ka letsoho le letshehadi la Orthodox.<ref>https://web.archive.org/web/20200919132752/http://cricket.co.za/news/35660/Mlaba-happy-to-reap-rewards-of-tough-year</ref> O ile a qala ho bapala papadi ya hae ya matjhaba bakeng sa sehlopha sa [[Afrika Borwa]] sa basadi ka Lwetse 2019. [[File:2020_ICC_W_T20_WC_E_v_SA_02-23_Mlaba_(02).jpg|2020 ICC W T20 WC E v SA 02-23 Mlaba (02)]] == Mosebetsi == Ka Lwetse 2019, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa letoto la bona le kgahlanong le India. O ile a qala ho bapala Twenty20 ya Matjhaba ya Basadi (WT20I) bakeng sa Afrika Borwa, kgahlanong le India, ka la 24 Lwetse 2019. Ka Pherekgong 2020, o ile a khethwa sehlopheng sa Matjhaba sa Basadi sa Letsatsi le le leng (WODI) sa Afrika Borwa bakeng sa letoto la bona le kgahlanong le New Zealand. Hamorao kgweding eo, o ile a khethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa Mohope ya Lefatshe ya T20 ya Basadi wa ICC wa 2020 Australia. Ka Phupu 2020, Mlaba o ile a kgethwa e le moqapi e motjha wa selemo moketeng wa selemo le selemo wa dikgau wa Cricket South Africa. Ka la 23 Phupu 2020, Mlaba o ile a khethwa sehlopheng sa Basadi ba 24 ba Afrika Borwa ho qala Kwetliso Pretoria, pele ba etela Engelane. rsw5ch8dyhiz1jdf99e0a6p1ejsvnei 39564 39563 2026-06-21T17:43:20Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39564 wikitext text/x-wiki '''Nonkululeko Mlaba'''<ref>https://web.archive.org/web/20200411180620/https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-04-09-nonkululeko-mlaba-the-proteas-womens-rising-spin-queen/</ref> ya hlahileng ka la 27 Phuptjane 2000) ke sebapadi sa Afrika Borwa sa kirikete se bapalang jwaloka seakgedi se diehang se bapalang ka letsoho le letshehadi la Orthodox.<ref>https://web.archive.org/web/20200919132752/http://cricket.co.za/news/35660/Mlaba-happy-to-reap-rewards-of-tough-year</ref> O ile a qala ho bapala papadi ya hae ya matjhaba bakeng sa sehlopha sa [[Afrika Borwa]] sa basadi ka Lwetse 2019. [[File:2020_ICC_W_T20_WC_E_v_SA_02-23_Mlaba_(02).jpg|2020 ICC W T20 WC E v SA 02-23 Mlaba (02)]] == Mosebetsi == Ka Lwetse 2019, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa letoto la bona le kgahlanong le India. O ile a qala ho bapala Twenty20 ya Matjhaba ya Basadi (WT20I) bakeng sa Afrika Borwa, kgahlanong le India, ka la 24 Lwetse 2019. Ka Pherekgong 2020, o ile a khethwa sehlopheng sa Matjhaba sa Basadi sa Letsatsi le leng (WODI) sa Afrika Borwa bakeng sa letoto la bona le kgahlanong le New Zealand. Hamorao kgweding eo, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa Mohope ya Lefatshe ya T20 ya Basadi wa ICC wa 2020 Australia. Ka Phupu 2020, Mlaba o ile a kgethwa e le moqapi e motjha wa selemo moketeng wa selemo le selemo wa dikgau wa kirikete South Africa. Ka la 23 Phupu 2020, Mlaba o ile a kgethwa sehlopheng sa Basadi ba 24 ba Afrika Borwa ho qala Kwetliso Pretoria, pele ba etela Engelane. f8p80qneummy8761athgg3epwy5087f Marizanne Kapp 0 10175 39566 38645 2026-06-21T18:26:51Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39566 wikitext text/x-wiki [[File:Marizanne Kapp 2017–18 WNCL NSWB v ACTM 17-11-26 Kapp portrait (01).jpg|thumb|Marizanne Kapp]] I == Mosebetsi == Ka Tshitwe 2017, o ile a kgethwa e le e mong wa dibapadi tsa sehlopha sa selemo sa ICC sa ODI sa basadi. Ka Hlakubele 2018, e ne e le e mong wa dibapadi tse leshome le metso e mene tse ileng tsa fuwa konteraka ya naha ke kirikete South Africa pele ho sehla sa selemo sa 2018 hoisa hosa 2019. Ka Lwetse 2018, o ile a nka diwikete tsa hae tsa bo-100 ho WODIs, nakong ya letoto kgahlanong le West Indies. Ka Mphalane 2018, o ile a rethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa tlhodisano ya 2018 ICC Women's World Twenty20 e neng e tshwaretswe West Indies. E ne e le yena ya etellang pele barui ba dirui bakeng sa [[Afrika Borwa]] tlhodisanong ena, ka di-run tse 98 dipapading tse nne.<ref>https://www.icc-cricket.com/news</ref> Ka Pudungwana 2018, o ile a kgethw sehlopheng sa Sydney Sixers bakeng sa selemo sa 2018-19 Women's Big Bash League. Ka Motsheanong 2019, papading ya pele ya WODI kgahlano le Pakistan, Kapp e bile sebapadi sa boraro sa kirikete bakeng sa Afrika Borwa ho bapala dipapading tse 100 tsa WODI. Ka Lwetse 2019, o ile a kgethwa sehlopheng sa M van der Merwe XI bakeng sa khatiso ya pele ya Women's T20 Super League Afrika Borwa. Ka Pherekgong 2020, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa Mohope wa Lefatshe wa T20 ya ICC ya 2020 Australia. Ka la 23 Phupu 2020, Kapp o ile a kgethwa sehlopheng sa basadi ba 24 sa Afrika Borwa ho qala boikwetliso Pretoria, pele ho leeto la bona la ho ya Engelane. Ka 2021, o ile a ngolwa ke Oval Invincibles bakeng sa nako ya ho qala ya The Hundred. Ka Hlakola 2022, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa mohope wa lefatshe wa kerikete ya basali ya 2022 New Zealand.<ref>https://www.espncricinfo.com/story/womens-world-cup-2022-lizelle-lee-returns-as-south-africa-announce-experience-laden-squad-1299857</ref> Ka la 14 Hlakubele 2022, papading ya mohope wa lefatshe wa Afrika Borwa kgahlano le Engelane, Kapp o ile a nka diwikete tsa hae tsa pele tse hlano ho kerikete ya WODI. Ka Mmesa 2022, o ile a kgethwa ke Oval Invincibles bakeng sa nako ya 2022 ya The Hundred England. Ha morao ba ile ba hapa tlhodisano mme a bitsa wa Player of the Match bakeng sa di-innings tsa hae tse hapileng papali e ya ho qetela. Ka Motsheanong 2022, o ile a bapalla sehlopha sa Falcons dipapali tse pedi tsa 2022 FairBreak Invitational T20 e Dubai, United Arab Emirates. Qetellong ya memo, kgahlanong le sehlopha sa Tornadoes, o ile a etsa 67* ka di-four tse tsheletseng le di-six tse pedi, mme a fuwa kgau ya sebapadi sa papadi, empa tshebetso ya hae e babatsehang e ile ya hloleha ho thibela Tornadoes ho hapa tlhodisano. Ka Phuptjane 2022, tekong ya hang-hang kgahlano le Engelane, Kapp o ile a fumana li-runs tse 150 lekgolong la hae la pele ho kirikete ya diteko, ka di-run tse 150. Kakaretso hae e bile dintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa motho ka mong bakeng sa Afrika Borwa papading ya Tlhahlobo ya basadi. Ka Phupu 2022, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa tlhodisano ya kirikete dipapading tsa Commonwealth tsa 2022 Birmingham, Engelane. [26] Leha ho le jwalo, hamorao Kapp o ile a ntshwa tlhodisanong ka lebaka la seo qalong ho neng ho thwe ke mabaka a lelapa. O ile a kgetha ho kgutlela Afrika Borwa ka mora hore ngwetsi ya hae a hlahelwe ke dikotsi tse mpe kotsing e ileng ya mo siya a le tlhokomelong ya bakudi ba kulang haholo. O ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa mohope wa lefatshe wa T20 ya ICC ya 2024 le bakeng sa karolo ya ODI la letoto la diforomo tse ngata tsa lapeng kgahlano le Engelane ka Pudungwana 2024. Ho tloha ka Mphalane 2025, o ne a bapala mohope wa lefatshe wa Basadi wa ICC e le sebapadi sa Afrika Borwa. Bakeng sa dintlha kholo ile a kgetha sebapadi sa papadi ya papadi ya hae kgahlanong le Pakistan ka mora ho fumana 68 * le ho nka 3-20,]'me nakong ya semi-final a nka 5-20, e neng e kenyelletsa barwetsana ba babedi ba diwikete tse pedi, ya e ba moqapi wa diwikete ya phahameng ka ho fetisisa nalaneng ya mohope wa lefatshe wa basadi wa ICC ka diwikete tse 44. == Bophelo ba botho == Ka Phupu 2018, o ile a kgethwa ke mphato wa hae le mokapotene wa mehleng wa sehlopha sa kirikete ya basali ya Afrika Borwa [[Dane van Niekerk]]. == Mehlodi == {{reflist}} 8gqjn6gia48j4avrghobr5pn6x5k3xq African National Congress 0 10551 39581 38989 2026-06-22T07:07:48Z DrMabena 12992 /* */ Ke lokisa diphoso 39581 wikitext text/x-wiki [[File:ANC Logo.jpg|thumb|Letshwao la ANC]] Mokgatlo wa '''African National Congress''' ('''ANC''') ke mokga wa dipolotiki [[Afrika Borwa]]. O simolohile e le mokgatlo wa tokoloho o tsejwang ka ho hanyetsa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya morabe]] mme o busitse naha ho tloha ka 1994, ha kgetho ya pele ya kamora kgethollo ya morabe e fella ka hore [[Nelson Mandela]] a kgethwe e le Mopresidente ya Afrika Borwa . [[Cyril Ramaphosa]], mopresidente wa naha ya seng a ntse a le teng, o sebeleditse e le mopresidente wa ANC ho tloha ka la 18 Tshwite selemong sa 2017.<ref>https://www.anc1912.org.za/history/</ref><ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> Mokgatlo ona, o thehilweng ka la 8 Pherekgong 1912 [[Mangaung|Bloemfontein]] e le '''South African Native National Congress''', o ile wa thehwa ho buella ditokelo tsa Maafrika Borwa a batsho.<ref>https://jacana.co.za/product/the-founders-the-origins-of-the-african-national-congress-and-the-struggle-for-democracy/</ref> <ref>https://sahistory.org.za/article/african-national-congress-anc</ref>Ha mmuso wa [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] o qala ho busa ka 1948, sepheo se seholo sa ANC e bile ho hanyetsa leano la mmuso o motjha wa [[Kgethollo ya merabe|kgethollo ya]] mmuso. Ho fihlela sena, mekgwa le mekgwa ya wona ya ho hlophisa e ile ya fetoha; ho amohelwa ha wona ha mekgwa ya dipolotiki tse ngata, le ho eketseha ha ditho tsa wona, ho ile ha fella ka Letsholo la Bofetoheli la ho se mamele setjhaba ka 1952-53. <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1949-38th-national-conference-programme-of-action-statement-of-policy-adopted/</ref>ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa pakeng tsa Mmesa 1960 - nakwana kamora [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] - le Hlakola selemong sa 1990. Nakong ena, ho sa tsotelehe boiteko ba nako le nako ba ho tsosolosa dipolotiki tsa yona tsa ka sephiring, ANC e ile ya qobellwa ho ya kgolehong ka kgatello e eketsehileng ya mmuso, e ileng ya etsa hore baetapele ba bangata ba yona ba kenngwe teronkong Robben Island . Ntlo-kholo ya ANC e neng e le naheng ya Lusaka, [[Zambia]], e nehelane ka boholo ba tlhokomelo ya yona letsholong la tshenyo le ntwa ya dikgukguni kgahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe, e neng e etswa tlasa lepheo la yona la sesole, uMkhonto weSizwe, le thehilweng ka selemo sa1961 ka tshebedisano-mmoho le Mokha oa Bokomonisi oa Afrika Borwa (SACP). ANC e ile ya nyatsuwa e le mokgatlo wa dikgukguni ke mebuso ya Afrika Borwa, [[United States]] le [[United Kingdom|United Kingdom.]] Leha ho le jwalo, e ile ya ipeha boemong ba ho ba sebapadi sa bohlokwa dipuisanong tsa ho fedisa kgethollo ya morabe, e ileng ya qala ka matla ka mora hore thibelo e hlakolwe ka 1990. Ka nako e telele, boetapele ba ANC, hammoho le ditho tse ngata tsa yona tse mafolofolo, ba ne ba sebetsa ba le kantle ho naha. Kamora Merusu ya [[Soweto]] ya selemo sa 1976, ANC e ile ya dula e ikemiseditse ho fihlella dipheo tsa yona ka ntwa ya dibetsa. Maemo ana a ile a bopa ANC haholo nakong ya dilemo tsa yona tsa botlamuwa.<ref>https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-11-04/anc-support-falls-below-50-for-first-time-in-south-african-vote</ref> Nakong eya kamora kgethollo ya morabe, ANC e ntse e tswela pele ho iponahatsa e le mokgatlo wa tokoloho, leha e boetse e le mokga wa dipolotiki o ngodisitsweng. Ka lebaka la Selekane sa eona sa Makgotla a Mararo le Mokga wa Bokomonisi wa Afrika Borwa (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU), e ne e ntse e bolokile bongata bo phutholohileng ba dikgetho boemong ba naha le diprofinseng tse ngata, mme e fane ka mopresidente e mong le e mong wa bahlano ba Afrika Borwa ho tloha ka 1994. Afrika Borwa e nkwa e le naha e nang le mokha o matla . Leha ho le jwalo, bongata ba dikgetho tsa ANC bo fokotsehile ka mokgwa o tsitsitseng ho tloha ka 2004, mme dikhethong tsa lehae tsa 2021, karolo ya yona ya dikgetho tsa naha e theohile ka tlase ho 50% ka lekgetlo la pele. Lilemong tse leshome tse fetileng, mokga o nnile wa ameha likgang tse mmalwa, haholo-holo tse amanang le diqoso tse atileng tsa bobolu ba dipolotiki hara ditho tsa yona.<ref>https://www.npr.org/2024/06/01/nx-s1-4987616/south-africa-election-results</ref> Kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, ANC e ile ya lahlehelwa ke bongata ba yona palamenteng ka lekgetlo la pele historing ya demokrasi ya Afrika Borwa. Leha ho le jwalo, e ntse e le mokga o moholo ka ho fetisisa, ka divoutu tse fetang 40% feela. Mokga o boetse o lahlehetswe ke bongata ba wona [[Kwazulu-Natala|Kwa-Zulu Natala]], Gauteng le Northern Cape. Ho sa tsotellehe mathata ana, ANC e ile ya boloka matla boemong ba naha ka kopanelo e kgolo e bitswang Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba, ho kenyeletswa le mekga eo mmoho e nang le ditulo tse 72% Palamenteng . == Nalane == [[File:ANC1914.jpg|thumb|Matona a romilweng a South African Native National Congress ho ya Englane, ka selemo sa 1914. L–LT: [[Thomas Mtobi Mapikela]], [[Walter Rubusana]], [[John Langalibalele Dube]], Saul Msane, le [[Sol Plaatje]]]] Mohlahlami wa mokgatlo wa Cape Colony wa Imbumba Yamanyama, ANC e thehilwe e le South African Native National Congress [[Mangaung|Bloemfontein]] ka la 8 Pherekhong ka selemo sa 1912, mme ya rehoa lebitso la African National Congress ka 1923. [[Pixley ka Isaka Seme]], [[Sol Plaatje]], [[John Langalibalele Dube]], le [[Walter Rubusana]] ba thehile mokgatlo ona, oo, jwalo ka boholo ba litho tsa pele tsa ANC, ba neng ba tsoa dihlopheng tsa batho ba batšo ba Afrika Borwa ba ratang mekgwa e metle, ba rutehileng le ba bolumedi. Leha ba ne ba ke ke ba nka karolo, marena a Maxhosa a ne a tla bontsha tshehetso e kgolo mokhatlong ona; ka lebaka leo, Morena Jongilizwe o ile a fana ka dikgomo tse 50 ho oona nakong ya ho thehoa ha oona. Hoo e ka bang ka selemo sa 1920, ka phetoho e nyenyane ho tloha ho tsepamiseng maikutlo ha yona qalong ho "dipolotiki tsa ho etsa dikopo", ANC e ile ya theha lenaneo la khanyetso e sa sebetseng e neng e lebisitswe haholoholo katolosong le ho kenngweng ha melao ya dipasa . Ha Josiah Gumede a nka puso jwalo ka mopresidente wa ANC ka 1927, o ile a buella leano la ho kopanya batho ba bangata le tshebedisano mmoho le Mokga wa Makomonisi, empa a kgethwa ho tloswa ofising ka 1930 mme a nkeloa sebaka ke Seme wa setso, eo boetapele ba hae bo ileng ba bona tshusumetso ya ANC e fokotseha. [[File:Waaihoek_Wesleyan_Church_02.jpg|thumb|Kereke ya Wesleyan Waaihoek, moo ANC e thehilweng teng Bloemfontein. Hona Jwale ke Sebaka sa Bohlokwa ba Lefatshe (2025)]] Dilemong tsa bo-1940, Alfred Bitini Xuma o ile a tsosolosa mananeo a mang a Gumede, a thuswa ke keketseho ya mesebetsi ya mekgatlo ya basebetsi le ka ho thehwa ha Mokhatlo oa Bacha wa ANC wa lepheo le letšehali ka 1944 tlasa moloko o motjha wa baitseki, har'a bona ho ne ho e-na le Walter Sisulu, [[Nelson Mandela]], le Oliver Tambo . Kamora hore [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokga wa Naha]] o kgethwe mmusong ka 1948 sethaleng sa [[Kgethollo ya merabe|khethollo ya morabe]], e leng se ileng sa kenyelletsa ho thehoa ha kgethollo ya morabe ka ho eketsehileng, moloko ona o mocha o ile wa phehella Lenaneo la Ketso le neng le buella botjhaba ba Afrika ka ho hlaka mme la lebisa ANC, ka lekgetlo la pele, tshebedisong e tswelang pele ya mekgwa ya ho hlohlelletsa batho ba bangata jwalo ka diteraeke, ho lula hae le ho se kene sesoleng. Sena se ile sa fella ka Letsholo la ho se mamele setjhaba la 1952-53, letsholo la ho se mamele setjhaba ka bongata le hlophisitsoeng ke ANC, Indian Congress, le Lekhotla la Franchise Action Council [[Coloureds|la mebala-bala]] ho ipelaetsa ka melao e tšeletseng ea kgethollo ya morabe. Ditho tsa ANC li ile tsa eketseha. Ka Phuptjane 1955, e ne e le e nngee ea lihlopha tse emetsweng Kopanong ea Batho ea merabe e mengata Kliptown, Soweto, e ileng ya tiisa [[Molao wa Tokoloho|Tokomane ea Tokoloho]], ho tloha ka nako eo ho ea pele e le tokomane ya motheo ntoeng ea khahlanong le khethollo ea morabe . Tokomane ena e ne e le motheo oa Kopano ea Kopano e tshwarellang, empa e ne e boetse e sebeliswa e le lebaka la ho qosa baitseki ba makholo, hara bona boholo ba boetapele ba ANC, Nyeweng ya Bofetohedi . Pele nyewe e phethwa, [[Polao e sehloho motseng wa Sharpeville|polao e sehloho ya Sharpeville]] e etsahetse ka la 21 Hlakubele 1960. Ka mora moo, ANC e ile ya thibelwa ke mmuso wa Afrika Borwa. Ha ea ka ea tlosoa thibelong ho fihlela ka Hlakola 1990, hoo e ka bang dilemo tse mashome a mararo hamorao. === Ho lelekellwa le ho ipata Lusaka === Kamora ho thibeloa ha eona ka Mmesa 1960, ANC e ile ea khannoa ka sekhukhu, e leng ts'ebetso e ileng ea potlakisoa ke litaelo tse ngata tsa thibelo ea mmuso, keketseho ea khatello ea mmuso, le ho koalloa teronkong ha baetapele ba baholo ba ANC ho latela nyeoe ea Rivonia le nyewe ya Little Rivonia . Ho tloha hoo e ka bang ka 1963, ANC e ile ea tlohela boholo ba boteng ba eona ba sekhukhu ka hare ho Afrika Borwa mme ya sebetsa hoo e ka bang ka botlalo ho tsoa thomong ya yona ya kantle, moo ntlo-kgolo ya yona e neng e le Morogoro, Tanzania, mme hamorao Lusaka, Zambia . Nakong yohle ea eona ea botlamuweng, ANC e ne e etellwa pele ke Tambo - ea pele ''ka mnete'', moo mopresidente Albert Luthuli a neng a kwaletswe ka tlung Zululand ; eaba o sebetsa ka thata, kamora lefu la Luthuli ka 1967; 'me, qetellong, ka molao, kamora voutu ya boetapele ka 1985. Nakong eo ho ne ho e-na le kamano e haufi haholo pakeng tsa ANC le Mogha wa Bokomonisi oa Afrika Boroa (SACP) o thehiloeng botjha, oo le oona o neng o le botlamuweng. === uMkhonto we Sizwe === {{Taba eka sehlohlolong|uMkhonto weSizwe}}Ka 1961, ka karolo e itseng karabelong ea polao e sehloho ya Sharpeville, baetapele ba SACP le ANC ba ile ba theha mokhatlo wa sesole, uMkhonto weSizwe (MK, ''Spear of the Nation'' ), e le sesebediswa sa ntwa e hlometseng khahlanong le mmuso wa kgethollo ya morabe. Qalong, MK e ne e se mokgatlo oa semmuso wa ANC, mme o ne o sa thehwa ka kotloloho ke Lekgotla la Naha la ANC; o ne o nkwa e le mokgatlo o ikemetseng ho fihlela ANC e o amohela ka molao e le lekala la eona le hlometseng ka Mphalane selemong sa 1962. Karolong ya pele ya dilemo tsa bo-1960, MK e ne e phathahane ka letsholo la ditlhaselo tsa tshenyo, haholo-holo ho phatloha ha dibomo tsa dibaka tsa mmuso tse se nang batho. Leha ho le jwalo, ha ANC e ntse e fokotsa boteng ba eona ka hare ho Afrika Borwa, dihlopha tsa MK di ile tsa kwallwa kwetliso Tanzania le dinaheng tsa boahelani - ntle le tse kang Letšolo la Wankie, ho hloleha ho hoholo ha sesole. Ka 1969, Tambo o ile a qobellwa ho bitsa Seboka sa bohlokwa sa Morogoro ho sebetsana le ditletlebo tsa maemo a holimo, tse hlalositsweng ke Chris Hani memorantamong e neng e bontsha boetapele ba MK bo le bobolu le bo sa tsotelleng.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Leha ho se tsitse ha MK ho ile ha tswela pele ho fihlela dilemong tsa bo-1970, maemo a ntoa ea dibetsa a ile a ntlafala haholo kapele, haholo-holo kamora [[Merusu ya Soweto|bofetoheli ba Soweto]] ba 1976 Afrika Borwa bo boneng baithuti ba dikete - ba susumetsoa ke mehopolo ea Black Consciousness - ba tshela meedi ho ea batla koetliso ea sesole. Mesebetsi ya dikgukguni tsa MK ka hare ho Afrika Borwa e ile ea eketseha butle-butle nakong ena, mme kgakanyo e' ngwe e tlaleha keketseho ho tloha diketsahalong tse 23 ka 1977 ho ea liketsahalong tse 136 ka 1985. Karolong ya ho qetela ea lilemo tsa bo-1980, baahi ba mmalwa ba Afrika Borwa ba ile ba bolaoa litlhaselong tsena, e leng phetoho ya ho se tsilatsile ha ANC pele ho ho baka Dikotsi tsa baahi. Ditlhaselo tse bolaeang Di ne Di kenyelletsa Dibomo tsa Church Street ka 1983, Dibomo tsa Amanzimtoti ka 1985, Dibomo tsa Magoo's Bar ka 1986, le libomo tsa Lekgotla la Magistrate la Johannesburg ka 1987. Ka karolo e itseng Ya phetetso, Sesole sa Tshireletso sa Afrika Borwa se ile sa tšela moeli ka ho eketsehileng ho ea shebana le Ditho tsa ANC le litsi tsa ANC, joalo ka tlhaselong ea 1981 Maputo, tlhaselo ya selemo sa1983 Maputo, le tlhaselo ya selemo sa 1985, Gaborone .<ref>https://books.google.co.za/books?id=AY5tmwEACAAJ&redir_esc=y</ref> [[File:Oliver_Tambo_(1981).jpg|thumb|Oliver Tambo, mopresidente wa ANC ya neng a le botlamuweng ho tloha ka 1967 ho isa ho 1991]] Nakong ena, mesebetsi ya MK e ile ya etsa hore mebuso ya Margaret Thatcher le Ronald Reagan e nyatse ANC e le mokhatlo oa dikhukhuni. Ha e le hantle, ANC kapa Mandela ha baa ka ba tloswa lenaneng la dikgukguni tsa US ho fihlela ka 2008. Lehloyo la mebuso ea Bophirimela le ile la hlaloswa ka karolo e itseng ke moelelo wa Ntwa ea Mantsoe, le ke tšehetso e kholo - ea lichelete le ya botekgeniki - eo ANC e e fumaneng ho Soviet Union . === Dipuisano tsa ho felisa kgethollo ya morabe === Ho tloha bohareng ba bo-1980, ha kganyetso ya machaba le ea ka hare khahlanong le kgethollo ya morabe e ntse e eketseha, dikarolo tsa ANC li ile tsa qala ho leka menyetla ya tumellano e buisanoeng le mmuso wa Afrika Borwa, leha bohlale ba ho tlohela ntoa e hlometseng e ne e le taba e tsosang khang haholo ka hara mokgatlo. Kamora puisano ea pele pakeng tsa ANC le baemeli ba mmuso, sechaba sa khoebo le setjhaba, Mopresidente FW de Klerk o ile a phatlalatsa ka Hlakola 1990 hore 'muso o tla lokolla ANC le mekhatlo e meng ya dipolotiki e thibetsoeng, le hore Mandela o tla lokolloa teronkong.<ref>https://www.jstor.org/stable/23255615</ref> Baetapele ba bang ba ANC ba ile ba kgutlela Afrika Boroa ba tsoa botlamuweng bakeng sa seo ho thoeng ke "dipuisano tsa dipuisano", tse ileng tsa lebisa ka 1990 le 1991 letotong la litumellano tsa linaha tse peli le 'muso tse thehang boitlamo bo kopanetsoeng lipuisanong. Habohlokwa le ho feta, Motsotso oa Pretoria oa Phato 1990 o ne o kenyelletsa boitlamo ba ANC ba ho emisa ntwa ya yona e hlometseng ka bonngoe. Sena se ile sa etsa hore ho khonehe ho ba le Seboka sa Mekha e mengata bakeng sa Afrika Borwa ea Demokrasi mme hamorao Foramo ea Dipuisano tsa Mekga e Mengata, moo ANC e neng e nkwa e le moemeli ea ka sehloohong wa dithahasello tsa mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ea morabe. Leha ho le jwalo, pefo ya dipolotiki e tswelang pele, eo ANC e neng e e bitsa lebotho la boraro le tshehetswang ke mmuso, e ile ya baka tsitsipano e pheta-phetwang. Ka ho makatsang le ho feta, kamora polao ya Boipatong ya Phuptjane 1992, ANC e ile ya phatlalatsa hore e ikgula dipuisanong ka ho sa feleng. E ile ya tobana le mahlatsipa a mang polaong ya Bisho, polao ya Shell House, le dintweng tse ding le mabotho a mmuso le batshehetsi ba Inkatha Freedom Party (IFP). Leha ho le jwalo, hang ha dipuisano di tswela pele, di ile tsa fella ka Pudungwana 1993 Molaotheong wa nakwana, o neng o laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa Afrika Borwa ka la 27 Mmesa 1994. Dikgethong, ANC e hapile boholo bo boholo ba 62.65% ya divoutu. Mandela o ile a kgethwa e le mopresidente mme a theha Mmuso wa kopanelo wa Bonngwe ba Naha, oo, tlasa dipehelo tsa Molaotheo wa nakwana, o neng o boetse o kenyeletsa Mokgatlo wa Naha le IFP. ANC e ntse e laola mmuso wa naha ho tloha ka nako eo. === Dkgetho === Mehleng ea kamora khethollo ea morabe, lihlopha tse 'maloa tse kholo tse ikarotseng li thehiloe ke litho tsa mehleng tsa ANC. Ea pele ke Congress of the People, e thehiloeng ke Mosiuoa Lekota ka 2008 kamora kopano ea likhetho ea Polokwane, ha ANC e hana ho kgetha [[Thabo Mbeki]] hape e le mopresidente oa eona mme ho e-na le hoo e mo qobella ho itokolla bopresidenteng ba naha. Karohano ea bobeli ke [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]], e thehilweng ka selemo sa 2013 kamora hore moetapele wa batjha [[Julius Malema]] a lelekoe ho ANC. Pele ho tsena, karohano ea bohlokoa ka ho fetisisa historing ya ANC e etsahetse ka 1959, ha [[Ntate robert sobukwe|Robert Sobukwe]] a etella pele sehlopha se arohaneng sa batho ba ratang naha ya Maafrika ho ea ho Pan Africanist Congress e ntjha. [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|uMkhonto wa Sizwe]] o ile wa hlahella ka Tshitwe selemong sa 2023, ha mopresidente wa mehleng [[Jacob Zuma]] a phatlalatsa hore, leha a rera ho dula e le setho sa ANC bophelo bohle ba hae, a ke ke a etsa letsholo la ANC dikgethong tse akaretsang tsa Afrika Borowa tsa 2024, mme ho e-na le hoo o tla kgetha MK. Ka Phupu 2024, Jacob Zuma o ile a lelekwa ho ANC, ka lebaka la ho etsa letsholo la mokga o qothisanang lehlokoa le eena ( [[UMkhonto weSizwe (mokha wa Dipolotiki)|MK Party]] ) dikgethong tse akaretsang tsa la 29 Motsheanong. == Sebopeho le sebopeho sa hona jwale == [[File:Cyril_Ramaphosa_e_Michel_Temer_(cropped).jpg|thumb|205x205px|[[Cyril Ramaphosa]] o kgethilwe ho ba mopresidente wa ANC kopanong ya 2017 .]] Tlasa molaotheo wa ANC, setho se seng le se seng sa ANC ke sa lekala la lehae, ,mme ditho tsa lekala di kgetha maano le baetapele ba mokgatlo. <ref>https://www.ebsco.com/research-starters/political-science/african-national-congress-anc</ref> Ba etsa joalo haholo-holo ka ho kgetha baemedi ba Seboka sa Naha, seo hona jwale se tšoaroang dilemo tse ding le tse ding tse hlano. Pakeng tsa dikopano, mokgatlo o etelloa pele ke Komiti ea Phethahatso ea Naha ya ditho tse 86, e kgethwang kopanong ka nngwee. Litho tse phahameng ka ho fetisisa tsa Komiti ya Phethahatso ya Naha ke bao ho thoeng ke bahlanka ba tsheletseng ba ka hodimo, mopresidente wa ANC e le yena ya ka sehloohong hara bona. Tshebetso e lekanang e etsahala maemong a ka tlase ho naha: e nngwe le e nngwe ya dikomiti tse robong tsa phethahatso ea provense le dikomiti tsa phethahatso tsa dibaka li kgethwa dikopanong tsa kgetho tsa provense le tsa dibaka ka ho latellana, hape di etelwa ke baemedi ba makala; mme bahlanka ba lekala ba kgethwa libokeng tsa kakaretso tsa lekala. === Liki === ANC e na le liki tse tharo: Mokgatlo wa Basadi, Mokgatlo wa Batjha le Mokgatlo wa Maveterane . Tlasa molao oa motheo oa ANC, liki ke mekhatlo e ikemetseng e nang le sebaka sa ho iketsetsa melao ea bona ea motheo le maano; bakeng sa merero ea dikopano tsa naha, di tshwarwa jwalo ka diprofinse, ka baemedi ba voutang le matla a ho kgetha bakhethoa ba boetapele. ANC e ananeloa e le moetapele wa selekane sa mahlakore a mararo, se tsejoang e le Tripartite Alliance, le SACP le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Selekane sena se ile sa hlophiswa semmuso bohareng ba selemo sa 1990, ka mora hore ANC e tloswe thibelo, empa se na le metso e tebileng ya nalane: SACP e ne e sebeditse haufi-ufi le ANC ha e le botlamuweng, mme COSATU e ne e ikamahantse le Freedom Charter le Congress Alliance ka 1987. Botho le boetapele ba mekgatlo e meraro ka tlowaelo di nnile tsa kopana haholo. Selekane sena se theha selekane sa dikgetho ''sa nnete'' : SACP le COSATU ha di qothisane lehlokwa dikgethong tsa mmuso, empa di hlahisa bakgethwa ka ANC, di na le maemo a phahameng ho ANC, mme di susumetsa leano la mokga. Leha ho le jwalo, SACP, haholo-holo, e nnile ea tshosa kgafetsa ka ho hlahisa bakgethwa ba yona, mme ka selemo sa 2017 e entse jwalo ka lekgetlo la pele, e qothisana lehlokwa le ANC likhethong tsa likhetho tsa mantlha [[Masepala oa Metsimaholo|masepala wa Metsimaholo, Free State]] . === Bakgethwa === Tlasa tsamaiso ya dikgetho tsa boemedi bo lekanang le lenane le kwetsweng la Afrika Borwa, mekga e na le matla a maholo ho kgetheng bakhethwa bakeng sa mekhatlo ea ketsamolao. Tsshebetso ya ka hare ea kgetho ya bakgethwa ba ANC e hlokomeloa ke seo ho thoeng ke "dikomiti tsa lenane" 'me e atisa ho kenyelletsa karolo e pharaletseng ea demokrasi, haholo-holo boemong ba lehae, moo makala a ANC a voutang ho kgetha bakgethwa bakeng sa dikgetho tsa mmuso wa lehae. Pakeng tsa 2003 le 2008, ANC e boetse e fumane palo e kgolo ya ditho ka tshebetso ya ho tshela fatshe e tsosang kgang, e etsahetseng haholo-holo boemong ba lehae. Baetapele ba phethahatso lefapheng le leng le le leng la mmuso – mopresidente, ditonakgolo tsa provense, le bo-ramotse – ba kgethwa ka tsela e sa tobang kamora dikgetho tse ding le tse ding. Ha e le hantle, kgetho ya bakgethwa ba ANC bakeng sa maemo ana e itshetlehile haholo, moo sehlopha sa ANC se kgethang mmoho ho kgetha mokgethwa ya kgethilweng esale pele. Le hoja ANC e sa tsebise kamehla hore na sehlopha sa yona se ikemiseditse ho kgetha mang, Seboka sa Naha ho fihlela jwale se dula se kgetha mopresidente wa ANC jwalo ka mopresidente wa naha.<ref>https://www.theguardian.com/world/2017/dec/18/cyril-ramaphosa-chosen-to-lead-south-africas-ruling-anc-party</ref> === Ho kenngwa ha dihlopha tsa basebetsi === ANC e kgomaretse leano la semmuso la ho romela dihlopha tsa batho ho tloha ka 1985. Mehleng ya kamora kgethollo, leano lena le kenyeletsa empa ha le felle ke kgetho ya bakgethwa bakeng sa dikgetho le maemo a mmuso: le boetse le bolela hore mokgatlo o bohareng o "romele" ditho tsa ANC maemong a mang a fapaneng a mawa mokga, mmusong le moruong. == Kgopolo-taba le maano == [[File:Nelson_Mandela,_2000.jpg|thumb|190x190px|Jwalo ka mopresidente wa ANC (1991–97), [[Nelson Mandela]] o bone ANC e hola mme e amohela dihlopha tse ding tse kgahlanong le kgethollo ka tsela e sa rerwang.]] ANC e ikgantsha ka ho ba kereke e pharaletseng, mme, jwalo ka mekga e mengata e busang, e tshwana le mokga o nang le diketso tsohle, o amohelang mefuta e fapaneng ya diketso tsa maikutlo. Jwalo ka ha Mandela a boleletse ''The Washington Post'' ka 1990:<blockquote>ANC ha e so ka e ba mokga wa dipolotiki. E thehilwe e le palamente ya batho ba Maafrika. Ho tloha qalong, ho fihlela jwale, ANC ke kopano ya batho ba mekga e fapaneng ya dipolotiki, haeba o batla. Ba bang ba tla tshehetsa kgwebo e lokolohileng, ba bang bososhiale . Ba bang ke baboloki ba dipolotiki, ba bang ke ba lokolohileng . Re kopane feela ka boikemisetso ba rona ba ho hanyetsa kgatello ya morabe . Ke yona feela ntho e re kopanyang. Ha ho na taba ya kgopolo mabapi le tsamaiso ya ANC, hobane potso efe kapa efe e atamelang kgopolo e ka arola mokgatlo ho tloha hodimo ho ya tlase. Hobane ha re na kamano efe kapa efe ntle le ena, ya boikemisetso ba rona ba ho fedisa kgethollo ya morabe. </blockquote>ANC ya kamora kgethollo ya morabe e ntse e tswela pele ho ikgetholla e le mokgatlo wa tokoloho le o leshano ka ditshepiso, e phehella "tokoloho e felletseng ya naha mefuteng eohle ea kgethollo le kgatello ya naha". E boetse e tswela pele ho bolela Tokomane ea Tokoloho ya selemo sa 1955 e le "tokomane ya motheo ya leano la ANC". Leha ho le jwalo, jwalo ka ha setho sa NEC Jeremy Cronin a hlokometse ka 2007, melao-motheo e fapaneng e pharaletseng ya Tokomane ea Tokoloho e filwe ditlhaloso tse fapaneng, mme ya hatiswa ka tekanyo e fapaneng, ke dihlopha tse fapaneng ka hara mokgatlo. Leha ho le jwalo, dintho tse ding tsa motheo tse tshwanang li bonahala dikgethong tsa leano le tsa maikutlo tsa mokgatlo o moholo. === Ho se be le kgethollo ya morabe === ANC e ikemiselitse ho latela mohopolo wa ho se kgetholle morabe le ho hanyetsa "mofuta ofe kapa ofe wa khethollo ya morabe, ya morabe kapa ya morabe kapa ya boikhohomoso". === Phetohelo ya Naha ya Demokrasi === Seboka sa Morogoro sa 1969 se ile sa tlama ANC ho " phetohelo ea sechaba ea demokrasi [eo] - ho senya kamano e teng ya setjhaba le moruo - e tla tlisa tokiso ya ho hloka toka ha nalane ho entsweng kgahlanong le bongata ba matsoalloa mme kahoo e behe motheo oa mokgwa o motjha le o tebileng oa machaba ". Bakeng sa barutehi ba mokgatlo ona, khopolo ea Phetohelo ya Setjhaba ea Democratic (NDR) e ne e le mokgwa wa ho boelanya morero oa kgahlanong le kgethollo ya morabe le wa bokoloniale ka sepheo sa bobedi, e leng sa ho theha bososhiale ba lehae le ba matjhaba - ANC ke setho sa Mokhatlo oa Matjhaba wa Bososhiale, mme molekane wa eona ea haufi eo ka tloaelo SACP e inkang e le mokga wa pele . Haholo-holo, mme jwalo ka ha ho boletsoe ke tokomane ya 1969, thuto ea NDR e kenyelletsa hore phetoho ya tsamaiso ya dipolotiki ya lehae (ntwa ea naha, polelong ya Joe Slovo ) ke tlhokahalo ea phetohelo ea bososhiale (ntwa ya maemo). Khopolo ena e ile ya lula e le ea bohlokoa ho barutehi le baqapi ba maano ba ANC kamora ho fela ha kgethollo ya morabe. Ka nnete, ho phehella NDR ke enngwe ya dipheo tsa mantlha tsa ANC jwalo ka ha di hlalositsoe molaotheong oa eona. Joalo ka Tokomane ea Tokoloho, ho se hlaka ha NDR ho e lumelletse ho ba le ditlhaloso tse fapaneng. Mohlala, leha lditsebi tsa kgopolo-taba ea SACP li atisa ho hatisa semelo se kgahlanong le bokhapitaliste ba NDR, baetsi ba bang ba melao ea ANC ba e hlalositse e le e bolelang matlafatso ya bongata ba batho ba batsho esita le ka hara morero Wa Mmaraka wa bokhapitaliste .<ref>https://www.news24.com/opinions/columnists/cyrilramaphosa/cyril-ramaphosa-to-grow-our-economy-we-need-both-a-developmental-state-and-vibrant-private-sector-20220214</ref> === Ho kenella ha moruo ===   Ho tloha ka selemo sa 1994, mebuso e latellanang ya mokga wa ANC e bile le kgetho e matla bakeng sa tekanyo e kgolo ya ho kenella ha mmuso moruong . Tlhaloso ya pele e felletseng ea ANC ea moralo oa yona oa leano la moruo oa kamora kgethollo e hlalositsoe tokomaneng ya Lenaneo la Kaho le Nts'etsopele (RDP) ya 1994, e ileng ea fetoha manifesto ya yona ea dikhetho mme hape, tlas'a lebitso le le leng, leano la mantlha la mmuso oa Nelson Mandela . RDP e ne e ikemiseditse ho lokisa ho se lekane ha moruo ho bakilweng ke bokoloniale le kgethollo ya morabe, le ho kgothaletsa kgolo le ntshetsopele ya moruo; ho kenella ha mmuso ho ile ha nkuowa e le mohato o hlokahalang ho fihlela dipheo ka bobeli. Ka ho kgetheha, mmuso o ne o lokela ho kenella moruong ka ditsela tse tharo tsa mantlha: lenaneo la phetoho ea mobu ; tekanyo ya moralo oa moruo, ka leano la indasteri le khoebo; le matsete a mmuso meralong ea motheo le phano ya ditshebeletso tsa motheo, ho kenyeletsoa bophelo bo botle le thuto. Leha RDP e ile ya lahlwa ka selemo sa 1996, ditsela tsena tse tharo tsa ho kenella moruong wa mmuso di ntse di le motheo wa meralo wa leano la ANC e latelang.<ref>https://sahistory.org.za/sites/default/files/the_reconstruction_and_development_programm_1994.pdf</ref> ==== Phetoho ya Neoliberal ==== Ka 1996, mmuso wa Mandela o ile wa nkela RDP sebaka ka lenaneo la Kgolo ya Mesebetsi le Kabo Botjha (GEAR), le ileng la tswela pele tlasa Mopresidente [[Thabo Mbeki]], mohlahlami wa Nelson Mandela. GEAR e hlalositswe e le leano la neoliberal, mme e ile ya latolwa ke mekga ya COSATU le SACP.<ref>https://sahistory.org.za/archive/gear-and-neo-liberalism-part-1-thabo-mbeki-21-march-2016</ref> Le hoja bahlahlobisisi ba bang ba ne ba bona leano la moruo la Mbeki e le le etsang diphetoho tse sa thabiseng tsa moruo o moholo tse hlokahalang bakeng sa kgolo ya nako e telele, ba bang - haholoholo Patrick Bond - ba ne ba le bona e le pontsho ya ho hloleha ha ANC ho kenya tshebetsong phetoho e kgolo ya nnete kamora 1994. Phehisano mabapi le boitlamo ba ANC ba kabo botjha ka sekala sa bososhiale e tswetse pele: ka selemo sa 2013, mokgatlo o moholo ka ho fetisisa wa basebetsi naheng, Mokgatlo wa Naha wa Basebetsi ba Tshepe wa Afrika Borwa, o ile wa hula tshehetso ya wona ho ANC motheong wa hore "sehlopha sa basebetsi se ke ke sa hlola se bona ANC kapa SACP e le balekane ba sona ba sehlopha ka moelelo ofe kapa ofe o nang le moelelo".<ref>https://www.unisa.ac.za/static/corporate_web/Content/tmali/documents/GEAR%20AND%20NEO-LIBERALISM%20part%20I.pdf</ref> Leha ho le jwalo, ho totobetse hore ANC ha e so ka e amohela bokhapitaliste ba mmaraka o lokolohileng, mme e tswetse pele ho rata moruo o kopaneng : leha ngangisano mabapi le GEAR e ntse e tswela pele, ANC e ile ya ipitsa (ka 2004) mokga wa demokrasi ya kahisano, mme ka nako eo e ne e okametse katoloso e kgolo ya lenaneo la yona la matlafatso ya moruo wa batho ba batsho le tsamaiso ya dithuso tsa kahisano .<ref>https://www.treasury.gov.za/publications/other/gear/chapters.pdf</ref> ==== Boemo ba ntshetsopele ==== Jwalo ka ha lebitso la yona le bontsha, RDP e ne e totobatsa ntshetsopele e etellwang pele ke mmuso – ke hore, mmuso o tswelang pele – eo ANC e neng e le hlokolosi ka tlwaelo, bonyane puong ya yona, ho e kgetholla ho mohopolo o haufi wa mmuso wa boiketlo . <ref>https://www.anc1912.org.za/policy-documents-1994-a-basic-guide-to-the-reconstruction-and-development-programme/</ref> Bohareng ba dilemo tsa bo-2000, nakong ya puso ya bobedi ya Mbeki, kgopolo ya mmuso o tswelang pele e ile ya tsosoloswa dipuisanong tsa dipolotiki tsa Afrika Borwa ha moruo wa naha o ntse o mpefala; mme Seboka sa Naha sa 2007 se ile sa tshehetsa ntshetsopele ka pelo yohle diqetong tsa sona tsa maano, se ipiletsa mmuso "bohareng ba moruo o kopaneng... o etellang pele le ho tataisa moruo oo mme o kenellang molemong wa batho ka kakaretso". Mmuso o sisintsweng wa ntshetsopele o ne o boetse o le bohlokwa letsholong la ANC dikgethong tsa selemo sa 2009, mme e ntse e le tshiya ya bohlokwa ya leano la mmuso wa hajwale, o batlang ho aha mmuso o "nang le bokgoni le o tswelang pele". Ntlheng ena, bo-ralipolotiki ba ANC hangata ba qotsa Chaena e le mohlala o lakatsehang. Tokomane ya puisano e ileng ya etswa pele ho Lekhotla la Kakaretso la Naha la ANC la 2015 e sisintse hore:<ref>https://www.dawn.com/news/675108/mandelas-office-comments-on-s-africas-secrecy-bill</ref><blockquote>Tsela ea ntshetsopele ya moruo ya Chaena e ntse e le mohlala o ka sehloohong oa tlholo ya botho hodima mathata. Karolo e behang mohlala ea boetapele bo kopaneng ba Mokga wa Bokomonisi wa Chaena ntlheng ena e lokela ho ba naledi e tataisang ntwa ya rona. </blockquote> ==== Phetoho e matla ya moruo ==== Ho ella qetellong ya bopresidente ba [[Jacob Zuma]], sehlopha sa ANC se amanang le Zuma se ile sa qala sethala se secha sa leano se bitsoang phetoho e kholo ea moruo (RET). Zuma o phatlalalitse tlhokomelo e ncha ho RET nakong ya puo ya hae ya Boemo ba Setjhaba ka Hlakola selemong sa 2017, mme hamorao selemong seo, a hlalosa hore e amohetswe e le leano la ANC mme ka hona e le leano la mmuso, e e hlalositse e le e kenyeletsang "phetoho ya mantlha meahong, ditsamaisong, ditsi le mekgwa ya beng le taolo ya moruo, molemong wa Maafrika Borwa ohle, haholo-holo mafutsana". Dikgang tsa RET di ne di amana haufi-ufi le mohopolo oa puo oa motse-moholo wa monopoly wa makgowa . Sebokeng sa Naha sa bo-54 ka 2017, ANC e ile ya amohela melao-motheo e mengata ya leano e buelloang ke batshehetsi ba RET, ho kenyeletswa le tlhahiso ya bona ea ho phehella ho nkuwa ha mobu ntle le puseletso e le taba ya leano la naha.<ref>https://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S2077-49072021000100015&lng=en&nrm=iso</ref> == Mehlodi == {{reflist}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Mekga ya dipolotiki]] [[Category:Mokgatlo wa dipolotiki Aforika Borwa]] 5unptejbyv2xmruqnjiys6m16xz4tta Nondumiso Shangase 0 10679 39569 39522 2026-06-21T19:27:18Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39569 wikitext text/x-wiki {{delete|Test page}}Nondumiso Precious Shangase (ya hlahileng ka la 5 Mmesa selemong sa 1996) ke sebapadi sa [[Amerika Borwa|Afrika Borwa]] sa kiritete se bapalang e le moakgedi ka letsoho le letona.<ref>[[Nondumiso Shangase#/editor/0]]</ref> == Mosebetsi == Ka Mmesa 2019, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa letoto la bona le kgahlanong le Pakistan.<ref>https://www.icc-cricket.com/news/1198479</ref><ref>https://www.graaffreinetadvertiser.com/sport/article/Cricket/new-cap-shangase-for-proteas-women-luus-to-captain-201904300517</ref>O ile a etsa qalo ya hae ya Matjhaba ya basadi ya Twenty20 (WT20I) bakeng sa Afrika Borwa kgahlanong le Pakistan ka la 19 Motsheanong 2019.<ref>http://www.espncricinfo.com/ci/engine/match/1177020.html</ref> Ka Lwetse 2019, o ile a kgethwa sehlopheng sa Terblanche XI bakeng sa kgatiso ya pele ya T20 Super League ya Basadi Afrika Borwa.<ref>https://www.espncricinfo.com/story/_/id/27549831/cricket-south-africa-launches-four-team-women-t20-league</ref>Ka khoeli e le nngwe, o ile a kgethwa sehlopheng sa Matjhaba sa basadi ba letsatsi le le leng (WODI) sa Afrika Borwa bakeng sa letoto la bona le kgahlanong le India.<ref>https://web.archive.org/web/20200126025258/https://cricket.co.za/news/31581/CSA-launches-inaugural-Womens-T20-Super-League</ref>O ile a etsa qalo ya hae ya WODI bakeng sa Afrika Borwa, kgahlano le India, ka la 9 Mphalane 2019. Ka Pherekgong 2020, o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa Seqho sa Lefatshe sa T20 sa basadi sa ICC sa 2020 se neng se tshwaretswe Australia. Ka la 23 Phupu 2020, Shangase o ile a kgethwa sehlopheng sa basadi ba 24 ba Afrika Borwa ho qala kwetliso Pretoria, pele ba etela Engelane. Ka Mmesa 2021, e ne e le karolo ya sehlopha sa basadi ba Emerging Women sa Afrika Borwa se ileng sa etela Bangladesh. Shangase o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa karolo ya T20 ya letoto la bona la dipapadi tsa lehae le fapaneng le England ka Pudungwana 2024. == Ditshupiso == abd6aibfk9iddrf4cd3p9jsglz4tksg Mmabatho 0 10680 39570 39513 2026-06-21T19:30:37Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile mohlodi 39570 wikitext text/x-wiki '''Mmabatho'''<ref>https://census2011.adrianfrith.com/place/667025</ref> '''('''[[Setswana|Tswana]] bakeng sa "Mme wa batho") ke motse-moholo wa mehleng wa Profinse ya Leboya-bophirima ya Afrika Borwa Nakong ya [[kgethollo ya merabe]], e ne e le motse-moholo wa "Bantustan" ya Bophuthatswana, e kantlenyana ho Mafikeng ho Bophuthatswana<ref>https://census2011.adrianfrith.com/place/667025</ref> Ka mora hore o kgethile ya merabe e neng e fedswe ka selemo sa 1994, Bophuthatswana e ile ya kopangwa le Profense e sa tswa theoha ya Leboya-bophirimela 'mme Mmabatho a phatlalatswa e le motse-moholo wa profense. Leha ha hole jwalo,mmabatho e bile motse moholo wa Profense nako e kgutshwanyane Ha morao ka selemo sa 1994, lekgotla la molao wa profense ya Leboya-bophirima le ile la vouta ho fetola lebitso la motse-moholo wa [[Mahikeng]] (toropong ya Mafikeng e ile ya kopana le Mmabatho ka selemo sa 1980 mme ya tshwara e le toropo e haufi le Mmabathe dipakeng tsa selemo sa 1980 le selemo sa 1994),<ref>https://web.archive.org/web/20120426005327/http://www.sabar.co.za/law-journals/2010/april/2010-april-vol023-no1-p53.pdf</ref><ref>https://municipalities.co.za/overview/1203/mahikeng-local-municipality</ref> e fokotsa Mmabatho ho ba toropo e haufi Le Mafikeng. Motse ona ke sebaka se ka hare ho ona. Mmabatho o na le meaho e mengata ya mmuso wa profense le setsi sa mabenkele se bitswang Mega City le lebala la dipapadi le neng di bitswa Independence Stadium. [[Yunivesithi ya Leboya Bophirima|Univesithi ya Leboya -bophirimela]], ya pele e neng e le Univesithi ya Bophuthatswana, e fumaneha Mmabatho. Motse ona o ka borwa feela ho moedi wa [[Botswana]], o hokahane ka ditsela tse kgolō le motse-moholo wa naha ya Afrika Borwa , Pretoria ka botjhabela le Gaborone, motse-mohadi wa Botswana, ka leboya Terene e tsamaya leboya le borwa ho tloha motseng o haufi wa Mafikeng. Motse ona o tsamaiswa ke boema-fofane ba matjhaba ba Mmabatho, bo tsamaisang difofane ho ya le ho kgutla Johannesburg. == Mehlodi == 43opzoeb0lqhbnae6j4xqyoqw1sabom 39571 39570 2026-06-21T19:41:08Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile diphoso 39571 wikitext text/x-wiki '''Mmabatho'''<ref>https://census2011.adrianfrith.com/place/667025</ref> '''('''Tswana bakeng sa "Mme wa batho") ke motse moholo wa mehleng wa Profinse ya Leboya bophirima ya Afrika Borwa Nakong ya kgethollo ya merabe, e ne e le motse-moholo wa "Bantustan" ya Bophuthatswana, e kantlenyana ho Mafikeng ho Bophuthatswana<ref>https://census2011.adrianfrith.com/place/667025</ref> Ka mora hore o kgethile ya merabe e neng e fetswe ka selemo sa 1994, Bophuthatswana e ile ya kopangwa le Profense e sa tswa thehoha ya Leboya bophirimela 'mme Mmabatho a phatlalatswa e le motse-moholo wa profense. Leha ha hole jwalo,mmabatho e bile motse moholo wa Profense nako e kgutshwanyane ha morao ka selemo sa 1994, lekgotla la molao wa profense ya Leboya-bophirima le ile la vouta ho fetola lebitso la motse-moholo wa Mahikeng (toropong ya Mafikeng e ile ya kopana le Mmabatho ka selemo sa 1980 mme ya tshwara e le toropo e haufi le Mmabatho dipakeng tsa selemo sa 1980 le selemo sa 1994),<ref>https://web.archive.org/web/20120426005327/http://www.sabar.co.za/law-journals/2010/april/2010-april-vol023-no1-p53.pdf</ref><ref>https://municipalities.co.za/overview/1203/mahikeng-local-municipality</ref> e fokotsa Mmabatho ho ba toropo e haufi Le Mafikeng. Motse ona ke sebaka se ka hare ho ona. Mmabatho o na le meaho e mengata ya mmuso wa profense le setsi sa mabenkele se bitswang Mega City le lebala la dipapadi le neng le bitswa Independence Stadium. Univesithi ya Leboya bophirimela, ya pele e neng e le Univesithi ya Bophuthatswana, e fumaneha Mmabatho. Motse ona o ka borwa feela ho moeti wa Botswana, o hokahane ka ditsela tse kgolo le motse moholo wa naha ya Afrika Borwa , Pretoria ka botjhabela le Gaborone, motse moholo wa Botswana, ka leboya Terene e tsamaya leboya le Borwa ho tloha motseng o haufi wa Mafikeng. Motse ona o tsamaiswa ke boema fofane ba matjhaba ba Mmabatho, bo tsamaisang difofane ho ya le ho kgutla Johannesburg. == Mehlodi == mjzld33awww0i9li33obdhc9humw0qh Mapaseka Mpuru 0 10681 39549 39526 2026-06-21T12:09:20Z Kgethisi 12913 Ke hlwaile mohlodi 39549 wikitext text/x-wiki '''Mapaseka Mpuru'''<ref>https://web.archive.org/web/20190527124414/https://tournament.fifadata.com/documents/FWWC/2019/pdf/FWWC_2019_SQUADLISTS.PDF</ref> (O hlahile ka la 9 Mmesa 1998) ke mohlokomedi wa bolo ya maoto wa Afrika Borwa. O bapala bakeng sa TUT Matsatsantsa Ladies FC le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa sa basadi. == Mosebetsi wa ho bapala == O ile a bapala le sehlopha sa naha sa U20; Mpuru e ne e le karolo ya sehlopha sa naha se ileng sa qala ho bapala ho FIFA mohope wa lefatshe ho 2019 FIFA Women's World Cup.<ref>https://en.fifa.com/news/mapaseka-mpuru</ref> == Mehlodi == aw7oj4t8es0ru49lo6byu6aujoi016w 39550 39549 2026-06-21T12:11:27Z Kgethisi 12913 Ke phoso 39550 wikitext text/x-wiki '''Mapaseka Mpuru'''<ref>https://web.archive.org/web/20190527124414/https://tournament.fifadata.com/documents/FWWC/2019/pdf/FWWC_2019_SQUADLISTS.PDF</ref> (O hlahile ka la 9 Mmesa 1998) ke mohlokomedi wa bolo ya maoto wa Afrika Borwa. O bapala bakeng sa TUT Matsatsantsa Ladies FC le sehlopha sa naha sa [[Afrika Borwa]] sa basadi. == Mosebetsi wa ho bapala == O ile a bapala le sehlopha sa naha sa U20; Mpuru e ne e le karolo ya sehlopha sa naha se ileng sa qala ho bapala ho FIFA mohope wa lefatshe ho 2019 FIFA Women's World Cup.<ref>https://en.fifa.com/news/mapaseka-mpuru</ref> == Mehlodi == ticupl5wukxdaac58uhvwkqb274mvu9 Karabo Meso 0 10683 39568 2026-06-21T18:42:01Z Thulaniss 12990 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1330062119|Karabo Meso]]" 39568 wikitext text/x-wiki '''Karabo Meso''' (o hlahile ka la 18 Loetse 2007) ke sebapadi sa Afrika Borwa se bapalang bakeng sa Gauteng Bohareng le Afrika Borwa. O bapala e le motsamaisi wa letsoho le letona la mohlokomedi wa di-wicket. Meso o ile a ya Sekolong sa Steyn City se Johannesburg le Rockport School e County Down, Ireland leboya, moo a neng a fumana Scholarship sa Cricket. 3v1lj8mtr56zve8hojkirjwow1nxg5o Libbie Janse van Rensburg 0 10684 39572 2026-06-22T06:31:28Z Mamajoniss 12981 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350310918|Libbie Janse van Rensburg]]" 39572 wikitext text/x-wiki '''Elizabetha "Libbie" Magdalena Janse van Rensburg''' (o hlahile ka la 28 Lwetse 1994) ke sebapadi sa rugby sa [[Afrika Borwa]] hape ke sebapadi sa bosupa. 2p1p70agzs5tjhnkbdw7maite4d6zrb 39573 39572 2026-06-22T06:34:44Z Mamajoniss 12981 Ke kentse linki 39573 wikitext text/x-wiki '''Elizabetha "Libbie" Magdalena Janse van Rensburg''' (o hlahile ka la 28 Lwetse 1994) <ref>https://web.archive.org/web/20240824070932/https://olympics.com/en/paris-2024/athlete/libbie-janse-van-rensburg_1934613</ref>ke sebapadi sa rugby sa [[Afrika Borwa]] hape ke sebapadi sa bosupa. s29z9adop4tsx4qo0e2rfoknked17g7 39574 39573 2026-06-22T06:36:16Z Mamajoniss 12981 Ke kentse linki 39574 wikitext text/x-wiki '''Elizabetha "Libbie" Magdalena Janse van Rensburg''' (o hlahile ka la 28 Lwetse 1994) <ref>https://web.archive.org/web/20240824070932/https://olympics.com/en/paris-2024/athlete/libbie-janse-van-rensburg_1934613</ref>ke sebapadi sa rugby sa [[Afrika Borwa]] hape ke sebapadi sa bosupa.<ref>https://bullsrugby.co.za/profile/libbie/</ref> 28o0vorfx6kw9mzs9crzgsqsnc74ku9 39575 39574 2026-06-22T06:37:43Z Mamajoniss 12981 Ke kentse linki 39575 wikitext text/x-wiki '''Elizabetha "Libbie" Magdalena Janse van Rensburg''' (o hlahile ka la 28 Lwetse 1994) <ref>https://web.archive.org/web/20240824070932/https://olympics.com/en/paris-2024/athlete/libbie-janse-van-rensburg_1934613</ref>ke sebapadi sa rugby sa [[Afrika Borwa]] hape ke sebapadi sa bosupa.<ref>https://bullsrugby.co.za/profile/libbie/</ref><ref>https://www.springboks.rugby/match-centre/player-detail/?playerId=9e42209e-ea84-47e0-ac27-69b8876d3261&teamId=9d91e731-3b18-4b5a-9b63-5afc509efa26</ref> mioeudzvq47szr85bsae0vlm7ql4agk 39583 39575 2026-06-22T09:30:38Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso, tswela pele o qetelle sengolwa sena 39583 wikitext text/x-wiki '''Elizabetha "Libbie" Magdalena Janse van Rensburg''' (o hlahile ka la 28 Lwetse 1994) <ref>https://web.archive.org/web/20240824070932/https://olympics.com/en/paris-2024/athlete/libbie-janse-van-rensburg_1934613</ref>ke sebapadi sa rugby sa [[Afrika Borwa]] hape ke sebapadi sa bosupa.<ref>https://bullsrugby.co.za/profile/libbie/</ref><ref>https://www.springboks.rugby/match-centre/player-detail/?playerId=9e42209e-ea84-47e0-ac27-69b8876d3261&teamId=9d91e731-3b18-4b5a-9b63-5afc509efa26</ref> == Mehlodi == og86rt6hy0hn73fraeby6z0617drg8x Saul Msane 0 10685 39582 2026-06-22T07:43:38Z KeMang?? 6412 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1357842252|Saul Msane]]" 39582 wikitext text/x-wiki [[File:ANC1914.jpg|thumb|320x320px|Moifo wa 1914 wa South African Native National Congress ho ya Brithani (LR: [[Walter Rubusana]], [[Thomas Mtobi Mapikela|Thomas Mapikela]], Saul Msane, [[John Langalibalele Dube|John Dube]], le [[Sol Plaatje]] ).]] '''Saul Msane''' e ne e le radipolotiki wa Afrika Borwa le setsebi sa kelello, setho se hlahelletseng sa Kereke ya Wesleyan Methodist le mohlophisi ya koranta. E ne e le e mong oa litho tse thehileng [[African National Congress]] mme e bile Mongodi Kakaretso wa yona ho tloha ka 1917 ho isa ho 1924. <ref name="dacb.org">Irvine, Keith, ed. (1995). "Saul Msane". ''The Encyclopaedia Africana Dictionary of African Biography (In 20 Volumes)''. Vol.&#x20;3: South Africa- Botswana-Lesotho-Swaziland. Algonac, Michigan: Reference Publications. Archived from the original on 10 May 2012.</ref> <ref>"Secretary General". African National Congress. Archived from the original on 8 October 2014. Retrieved 21 October 2014.</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Msane o hlahetse Edendale ka selemo sa 1851 sebakeng seo kajeno e leng profinse ya [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natala]] ya Afrika Borwa. <ref>https://www.news24.com/indondo-honours-one-of-anc-founders-20150909</ref> Ntat'ae, Matthew (hoo e ka bang ka dilemong tsa bo1816 ho isa ho 1904), o hlahetse mme a lula Zululand hoo e ka bang nakong eo Morena [[Shaka Zulu]] a neng a busa. E ne e le tichere pakeng tsa 1882 le 1892 mme a etella pele sehlopha sa khaere ya maZulu ho ya [[London]] selemong sa ho qetela. Msane o sebelitse e le mookameli oa sehlopha Salisbury le Jubilee Mine Johannesburg ho tloha ka 1895 ho isa ho selemong sa 1914. <ref>https://ukzn.ac.za/wp-content/noticeFiles/The_life_and_times_of__Saul_MayiMayi_Msane.pdf</ref> == Mohlophisi le radipolotiki == Ka selemo sa 1896 Msane o ile a qala koranta ya ''Imvo'' . ''Koranta ya Natal'' e neng e hlophisoa ke Solomon Khumalo, e ne e nkwa e le mohanyetsi ya koranta ya John Teng Jabavu ka nako eo. Koranta ena e ne e hatisoa Johannesburg le Natal, mme Msane o ne a ntse a sebeletsa ho e etsa koranta ea naha. Ka 1910 Msane o ile a sebelisana le Levi Thomas Mvabaza mme a qala ''Umlomo wa Bantu'' (Molomo wa Batho). Sepheo sa ''Umlomo'' e ne e le ho "kopanya merabe yohle ya Maafrika hore e be setjhaba se le seng." <ref>https://revolutionarypapers.org/teaching-tool/early-south-african-black-press/</ref> Hang ha e se e le mohlophisi, Msane o ile a qosoa ka ho ba mohanyetsi mme a lelekoa. Sebokeng se seng sa Congress [[Kroonstad]], Msane o ile a phephetsa [[John Langalibalele Dube|John Dube]] phatlalatsa ka mokgwa oa hae oa ho laola lichelete tsa mokha. Ka 1912 o ile a ea kopanong ea pele ea SANNC [[Mangaung|Bloemfontein]], moo e neng e le e mong oa libui. Kamora ho thehwa ha SANNC, koranta ea hae, ''Umlomo wa Bantu,'' le dikoranta tse ling di ile tsa theha ''Batho Batho'', e ileng ya fetoha koranta ea semmuso ea SANNC. <ref>https://www.thejournalist.org.za/pioneers/tracking-saul-mayimayi-msanes-roots/</ref> == Lefu == O hlokahetse lapeng la Ngaka Tittlestad, Nkandla, KwaZulu-Natala ka la 6 Pudungwana 1919. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2015)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Mehlodi == abj3zf50v208f8mckn5hfc5kruk7hwb