Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.11
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Langa Khumalo
0
10253
40386
40258
2026-07-17T19:28:44Z
Mmaditopo
11367
ke kentse linki
40386
wikitext
text/x-wiki
{{Databox|item= Q122235165}}'''Langa Khumalo''' ke setsebi sa dipuo, moithuti le moetapele ya tsejwang haholo e le Motsamaisi ya Phethahetseng wa Setsi sa [[Afrika Borwa]] sa Disebediswa tsa Puo ya Dijithale [[SADiLaR|(SADiLaR)]], setsi sa dipatlisiso sa naha se thehilweng Univesithing ya Leboya-bophirima Afrika Borwa. <ref>https://langakhumalo.co.za/</ref><ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref>
== Thuto ==
Khumalo o fumane lengolo la thuto la bongaka (PhD) ya hae ya Dipuo Univesithing ya Oslo (Norway) le MPhil ya Dipuo ho tswa Univesithing ya Cambridge (UK).<ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>Ntle le moo, o na le Setifikeiti sa Corpus Linguistics ho tswa Tuscan Word Centre e Italy mme o phethile Lenaneo la Boetapele ba Leano la Oxford (OSLP) Univesithing ya Oxford, UK. <ref>https://oxford.co.za/launching-oxford-global-languages-living-dictionaries-for-isizulu-and-northern-sotho-are-born/</ref>
Pele a kena ho SADiLaR, Khumalo o sebeditse e le motsamaisi wa moralo wa dipuo le Ntshetsopele Univesithing ya KwaZulu-Natal (UKZN), moo a ileng a kenya letsoho ho ntshetsopele ya Dipuo tsa matswallwa a Afrika, haholo [[Sezulu|isiZulu]], thutong e phahameng, dipatlisisong le theknoloji ya puo batho ba batsho. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://ukzn.ac.za/news/ukzn-welcomes-new-head-of-language-planning-and-development-office/ |access-date=2026-01-22 |archive-date=2021-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206021435/https://ukzn.ac.za/news/ukzn-welcomes-new-head-of-language-planning-and-development-office/ |dead-url=yes }}</ref>
== SADiLaR ==
SADiLaR, e thehilweng e le karolo ya Mmapa wa Tsela wa Infrastructure ya Patlisiso ya Afrika Borwa (SARIR) mme e tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi, ke setsi sa pele sa mofuta wa sona Afrika se nang le tumello ya ho tshehetsa dipatlisiso le Ntshetsopele ya Disebediswa tsa puo ya dijithale. <ref>https://www.dsti.gov.za/index.php/media-room/latest-news/3134-prof-langa-khumalo-appointed-to-lead-digital-language-research-infrastructure</ref> Mosebetsi wa setsi sena o akarelletsa ho hlahisa di-corpus, disebediswa tsa ho sebetsana le puo ya tlhaho (NLP), le theknoloji e nngwe ya puo e nolofalletsang tshebediso ya dipuo tse se nang disebediswa tse lekaneng tsa thuto le tsa setjhaba.
Tlasa Khumalo, [[SADiLaR]] e atolositse phihlello le tshusumetso ya yona, e kgothalletsa tshebedisano mmoho ya naha le ya matjhabeng, mme e sebetsa haufi-ufi le ditshebeletso tse tshwanang ho aha bokgoni ba saense ya batho ya dijithale, thuto ya dipuo ya dikhomphutha le dipatlisiso tsa mahlale a puo jwalo ka Wikipedia. Menehelo ya dipolotiki tsa dipuo le dipatlisiso tsa dipuo tsa Afrika Borwa ho maneno a dijithale.<ref>https://sadilar.org/en/isindebele-enjoys-major-boost-on-wikipedia-thanks-to-swip/</ref>
Ntle le ho ba motsamaisi wa SADiLaR, Khumalo o mafolofolo ho theheng leano la dipuo le ho ntshetsa pele dipuo tse ngata Afrika. O sebetsa e le modulasetulo le mookamedi wa Khomishene ya Puo ya IsiZulu ya African Union (AU). <ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref>
Ke Mopresidente wa African Association for Lexicography (AFRILEX) mme o na le maemo a mokgatlo e mengata ya thuto le dikomiti, ho kenyeletswa Digital Humanities in Southern Africa (DHASA). <ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>O ile a kgethwa ho ba karolo ya sehlopha sa boeletsi sa Lefapha la Thuto e Phahameng le Kwetliso ho tataisa tshebetsong ya moralo wa leano la puo diyunivesithing tsa Afrika Borwa. <ref>http://news.nwu.ac.za/dhet-appoints-sadilar-director-advisory-panel</ref> Ka selemo sa 2024 e ile ya eba sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba ka tlaasa mookotaba wa ''"Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae"''.<ref name=":0" />
Ngaka Langa khumalo. Ke sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba 2024: Sehlooho - Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae <ref name=":0">https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a1/WikiIndaba2024_Guide.pdf</ref>
== Bona hape ==
[[Lebogang Boemo]]
== Mehlodi ==
26k54zhkjd8jpsf95v7uc8n8sk5ptal
SADiLaR
0
10255
40387
36490
2026-07-17T19:30:20Z
Mmaditopo
11367
ke kentse linki
40387
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}SADiLaR (South African Centre for Digital Language Resources), ke ketsahalo e tsheheditsweng ke Lefapha la Saense le Boqapi ho theha le ho tsamaisa Disebediswa tsa dijithale le software e tshehetsang dipatlisiso le Ntshetsopele ya ya Disebediswa tsa puo ya dijithale [[Afrika Borwa|Afrika Borwa.]]
62hcu69qyz6rey8xjz9q4i2jlfu5p9s
40388
40387
2026-07-17T19:32:38Z
Mmaditopo
11367
Ke atolla leqephe
40388
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}SADiLaR (South African Centre for Digital Language Resources), ke ketsahalo e tsheheditsweng ke Lefapha la Saense le Boqapi ho theha le ho tsamaisa Disebediswa tsa dijithale le software e tshehetsang dipatlisiso le Ntshetsopele ya ya Disebediswa tsa puo ya dijithale [[Afrika Borwa|Afrika Borwa.]]
== Pono le morero ==
SADiLaR e tsepamisitse maikutlo ho boloka le ho nts'etsapele puo ea lehae ea Afrika Borwa e sa fumaneng lisebelisoa tse lekaneng. Ba lakatsa ho khothaletsa bokamoso ba dijithale bakeng sa MaAfrika Borwa kaofela, ho sa tsotellehe semelo sa puo ea bona. Sena se khona ka ho susumetsa le ho nolofalletsa lipatlisiso le nts'etsopele ea dijithale ka lipuo tsa lehae mme ba arolelana lisebelisoa tsena tsa puo ntle le tefo.
== Nalane ==
19skv1ndsrfmy8xnjkznawz3mcacd7l
40389
40388
2026-07-17T19:33:25Z
Mmaditopo
11367
Ke atolla leqephe
40389
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}SADiLaR (South African Centre for Digital Language Resources), ke ketsahalo e tsheheditsweng ke Lefapha la Saense le Boqapi ho theha le ho tsamaisa Disebediswa tsa dijithale le software e tshehetsang dipatlisiso le Ntshetsopele ya ya Disebediswa tsa puo ya dijithale [[Afrika Borwa|Afrika Borwa.]]
== Pono le morero ==
SADiLaR e tsepamisitse maikutlo ho boloka le ho nts'etsapele puo ea lehae ea Afrika Borwa e sa fumaneng lisebelisoa tse lekaneng. Ba lakatsa ho khothaletsa bokamoso ba dijithale bakeng sa MaAfrika Borwa kaofela, ho sa tsotellehe semelo sa puo ea bona. Sena se khona ka ho susumetsa le ho nolofalletsa lipatlisiso le nts'etsopele ea dijithale ka lipuo tsa lehae mme ba arolelana lisebelisoa tsena tsa puo ntle le tefo.
== Nalane ==
== Mehlodi ==
5yuerlapljefhylz8pw7t9us5k88he4
Boema-fofane ba Sehlekehleke sa Rottnest
0
10267
40391
36426
2026-07-18T00:22:01Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
40391
wikitext
text/x-wiki
[[File:Rottnest Island Airport 2021, Jimmy Woods Terminal 02.jpg|thumb|Boema-fofane ba Sehlekehleke sa Rottnest 2021, Jimmy Woods Terminal]]
'''Boema-fofane ba Sehlekehleke sa Rottnest''' (IATA: '''RTS''', ICAO: '''YRTI''') ke [[boema-fofane]] bo bonyenyane ba lifofane tse bobebe, bo bohōle ba limithara tse ka bang 800 (2,600 ft) ho tloha motseng o moholo oa [[Setereke sa Thomson Bay|Thomson Bay]], [[Sehlekehleke sa Rottnest]] le lik'hilomithara tse 19 (12 mi) ka leboea-bophirima ho [[Fremantle]].<ref>https://www.airservicesaustralia.com/aip/current/ersa/FAC_YRTI_27NOV2025.pdf</ref> Litšebeletso tsa lifofane tsa letsatsi le letsatsi li sebetsa sehlekehlekeng sena. Nakong e fetileng tsena li ne li tsoa [[Boema-fofane ba Perth]], empa lilemong tsa morao tjena li ne li tsoa haholo-holo [[Boema-fofane ba Jandakot|Jandakot]].
Lebala le le leng la ho matha la dimithara tse 1,290 ka 18 (4,232 ft × 59 ft) le matha ka botjhabela-bophirima mme le ka mora Thomson Bay le ka borwa ho [[Letša la Government House]].<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.airwaysmuseum.com/Lockheed%20DL-1A%20Vega%20VH-UVK%20%26%20Jimmy%20Woods.htm |access-date=2026-01-28 |archive-date=2024-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240921193258/http://www.airwaysmuseum.com/Lockheed%20DL-1A%20Vega%20VH-UVK%20%26%20Jimmy%20Woods.htm |dead-url=yes }}</ref>
== Litšupiso ==
{{Reflist}}
[[Category:Sehlekehleke sa Rottnest]]
5wh3tu8xhxpmd3w8r6cui9tcits53gt
Bobby Shabangu
0
10271
40397
36681
2026-07-18T08:56:30Z
Mmaditopo
11367
Ke lokisa diphoso
40397
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekhatlong e seng ea phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Boroa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatsoa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa lipuo tse nyane le tse sa emeloang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ea ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana 'moho le litsi tsa thuto le tsa setso ho pholletsa le Afrika Borwa le sebaka se seholo sa Afrika. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
Lipuisanong le liprofaeleng tsa morao tjena tsa mecha ea litaba o hlalositse mosebetsi oa hae oa ho koetlisa baithuti le litho tsa sechaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemeli bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokhatlo oa Wikimedia [[Afrika]] .
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa litaba tsa Johannesburg . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsi tsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseling ka dipuo tsa bona tsa matsoalloa.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP|projeke ea SWiP]], a isa koetliso ea Wikipedia liunivesithing naheng ka bophara ho ruta litsebi le baithuti mokhoa oa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka har'a ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tšoanang, o thusitse ho hlahisa lihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ea isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ea matsatsi a mabedi ... ho bontša hore puo e 'nileng ea hlokomolohuoa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ea khona ho tsoa ka har'a sehokelo.
Shabangu o qotsitsoe mecheng ea litaba ea naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba khaolo ea ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Boroa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ea ho koala sekheo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebelisano-'moho le mekhatlo ea basali ho khothaletsa lihlooho tse buang ka basali ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwoeli ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basali, ka 18.3% feela ea litaba tse buang ka basali, 'me a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ea ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[[foundationsite:story/bobby-shabangu/|"Bobby Shabangu"]]. Wikimedia Foundation<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 August</span> 2025</span>.</cite></ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia oa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Early life and background ==
Bobby Shabangu o hlahile a ba a holela motseng o monyenyane oa mahaeng profinseng ya [[Mpumalanga]], ka bochabela ho [[Afrika Borwa]]. Puo ya hae ya mme wa hae ka ya Siswati (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Se-Afrikaans]], Senyesemane, Se[[Setswana|Tswana]] le Bahasa Indonesia, kaha o ithutile ea morao-rao Indonesia ka lilemo tse peli. O ile a kopana le Wikipedia ka lekhetlo la pele ka 2011 ha a ntse a etsa lipatlisiso bakeng sa lenaneo la seea-le-moea la puo ea Seswati, le hlahisitsoeng ho hlophisa ke Wikipedia-'moho le eena Dumisani Ndubane. Qetellong ea 2012, o ne a hlophisa ka mafolofolo li-Wikipedias tsa Seswati le Senyesemane, a susumetsoa ke tumelo ea hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ea tla hlophisa".
izxue55ujiawx5w4uvpmyr247f3div3
40398
40397
2026-07-18T09:00:34Z
Mmaditopo
11367
/* Mosebetsi */
40398
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]]. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa litaba tsa Johannesburg . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsi tsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseling ka dipuo tsa bona tsa matsoalloa.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP|projeke ea SWiP]], a isa koetliso ea Wikipedia liunivesithing naheng ka bophara ho ruta litsebi le baithuti mokhoa oa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka har'a ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tšoanang, o thusitse ho hlahisa lihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ea isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ea matsatsi a mabedi ... ho bontša hore puo e 'nileng ea hlokomolohuoa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ea khona ho tsoa ka har'a sehokelo.
Shabangu o qotsitsoe mecheng ea litaba ea naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba khaolo ea ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Boroa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ea ho koala sekheo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebelisano-'moho le mekhatlo ea basali ho khothaletsa lihlooho tse buang ka basali ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwoeli ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basali, ka 18.3% feela ea litaba tse buang ka basali, 'me a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ea ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[[foundationsite:story/bobby-shabangu/|"Bobby Shabangu"]]. Wikimedia Foundation<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 August</span> 2025</span>.</cite></ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia oa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Early life and background ==
Bobby Shabangu o hlahile a ba a holela motseng o monyenyane oa mahaeng profinseng ya [[Mpumalanga]], ka bochabela ho [[Afrika Borwa]]. Puo ya hae ya mme wa hae ka ya Siswati (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Se-Afrikaans]], Senyesemane, Se[[Setswana|Tswana]] le Bahasa Indonesia, kaha o ithutile ea morao-rao Indonesia ka lilemo tse peli. O ile a kopana le Wikipedia ka lekhetlo la pele ka 2011 ha a ntse a etsa lipatlisiso bakeng sa lenaneo la seea-le-moea la puo ea Seswati, le hlahisitsoeng ho hlophisa ke Wikipedia-'moho le eena Dumisani Ndubane. Qetellong ea 2012, o ne a hlophisa ka mafolofolo li-Wikipedias tsa Seswati le Senyesemane, a susumetsoa ke tumelo ea hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ea tla hlophisa".
hexxnagpesj4f14gcxi13h6ixb89fzh
40399
40398
2026-07-18T09:03:49Z
Mmaditopo
11367
/* Mokgatlo wa Wikimedia */
40399
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]]. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa ditaba tsa [[Johannesburg]] . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsi tsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseling ka dipuo tsa bona tsa matsoalloa.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP]], a isa kwetliso ya Wikipedia diunivesithing naheng ka bophara ho ruta ditsebi le baithuti mokgwa wa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka hara ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tshwanang, o thusitse ho hlahisa dihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ea isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ya matsatsi a mabedi ... ho bontsha hore puo e nnileng ya hlokomolohuwa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ya kgona ho tswa ka hara sehokelo.
Shabangu o qotsitswe metjheng ya ditaba ya naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba kgaolo ya ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ea ho kwala sekgeo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebelisano-'moho le mekhatlo ea basali ho khothaletsa lihlooho tse buang ka basali ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwoeli ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basali, ka 18.3% feela ya ditaba tse buang ka basadi,mme a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ea ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[[foundationsite:story/bobby-shabangu/|"Bobby Shabangu"]]. Wikimedia Foundation<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 August</span> 2025</span>.</cite></ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia oa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Early life and background ==
Bobby Shabangu o hlahile a ba a holela motseng o monyenyane oa mahaeng profinseng ya [[Mpumalanga]], ka bochabela ho [[Afrika Borwa]]. Puo ya hae ya mme wa hae ka ya Siswati (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Se-Afrikaans]], Senyesemane, Se[[Setswana|Tswana]] le Bahasa Indonesia, kaha o ithutile ea morao-rao Indonesia ka lilemo tse peli. O ile a kopana le Wikipedia ka lekhetlo la pele ka 2011 ha a ntse a etsa lipatlisiso bakeng sa lenaneo la seea-le-moea la puo ea Seswati, le hlahisitsoeng ho hlophisa ke Wikipedia-'moho le eena Dumisani Ndubane. Qetellong ea 2012, o ne a hlophisa ka mafolofolo li-Wikipedias tsa Seswati le Senyesemane, a susumetsoa ke tumelo ea hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ea tla hlophisa".
gbz5v92d0zk8049i5jy2n5cgolzppzm
40400
40399
2026-07-18T09:05:20Z
Mmaditopo
11367
/* Mokgatlo wa Wikimedia */ ke lokisa diphoso
40400
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]]. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa ditaba tsa [[Johannesburg]] . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsi tsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseling ka dipuo tsa bona tsa matsoalloa.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP]], a isa kwetliso ya Wikipedia diunivesithing naheng ka bophara ho ruta ditsebi le baithuti mokgwa wa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka hara ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tshwanang, o thusitse ho hlahisa dihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ea isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ya matsatsi a mabedi ... ho bontsha hore puo e nnileng ya hlokomolohuwa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ya kgona ho tswa ka hara sehokelo.
Shabangu o qotsitswe metjheng ya ditaba ya naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba kgaolo ya ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ya ho kwala sekgeo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebedisano-mmoho le mekgatlo ya basadi ho kgothaletsa dihlooho tse buang ka basadi ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwgedi ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basadi, ka 18.3% feela ya ditaba tse buang ka basadi,mme a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ya ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[[foundationsite:story/bobby-shabangu/|"Bobby Shabangu"]]. Wikimedia Foundation<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 August</span> 2025</span>.</cite></ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia oa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Early life and background ==
Bobby Shabangu o hlahile a ba a holela motseng o monyenyane oa mahaeng profinseng ya [[Mpumalanga]], ka bochabela ho [[Afrika Borwa]]. Puo ya hae ya mme wa hae ka ya Siswati (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Se-Afrikaans]], Senyesemane, Se[[Setswana|Tswana]] le Bahasa Indonesia, kaha o ithutile ea morao-rao Indonesia ka lilemo tse peli. O ile a kopana le Wikipedia ka lekhetlo la pele ka 2011 ha a ntse a etsa lipatlisiso bakeng sa lenaneo la seea-le-moea la puo ea Seswati, le hlahisitsoeng ho hlophisa ke Wikipedia-'moho le eena Dumisani Ndubane. Qetellong ea 2012, o ne a hlophisa ka mafolofolo li-Wikipedias tsa Seswati le Senyesemane, a susumetsoa ke tumelo ea hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ea tla hlophisa".
gtkqria0tq4k2zsyuphxrx2fpir7fi1
40401
40400
2026-07-18T09:09:55Z
Mmaditopo
11367
/* Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba */ ke lokisa diphoso
40401
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]].
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa ditaba tsa [[Johannesburg]] . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsi tsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseling ka dipuo tsa bona tsa matsoalloa.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP]], a isa kwetliso ya Wikipedia diunivesithing naheng ka bophara ho ruta ditsebi le baithuti mokgwa wa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka hara ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tshwanang, o thusitse ho hlahisa dihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ea isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ya matsatsi a mabedi ... ho bontsha hore puo e nnileng ya hlokomolohuwa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ya kgona ho tswa ka hara sehokelo.
Shabangu o qotsitswe metjheng ya ditaba ya naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba kgaolo ya ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ya ho kwala sekgeo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebedisano-mmoho le mekgatlo ya basadi ho kgothaletsa dihlooho tse buang ka basadi ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwgedi ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basadi, ka 18.3% feela ya ditaba tse buang ka basadi,mme a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ya ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia wa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Early life and background ==
Bobby Shabangu o hlahile a ba a holela motseng o monyenyane oa mahaeng profinseng ya [[Mpumalanga]], ka bochabela ho [[Afrika Borwa]]. Puo ya hae ya mme wa hae ka ya Siswati (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Se-Afrikaans]], Senyesemane, Se[[Setswana|Tswana]] le Bahasa Indonesia, kaha o ithutile ya morao-rao Indonesia ka dilemo tse pedi. O ile a kopana le Wikipedia ka lekgetlo la pele ka 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seya-le-moya la puo ya Seswati, le hlahisitsweng ho hlophisa ke Wikipedia-mmoho le Dumisani Ndubane. Qetellong ya selemo sa 2012, o ne a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedias tsa Seswati le Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa".
== Mehlodi ==
5rclc6we55ct31fzk3wqdo4zjxe1dz1
40402
40401
2026-07-18T09:14:24Z
Mmaditopo
11367
ke suntse mehlodi
40402
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.<ref>https://witsvuvuzela.com/2026/02/25/bobby-shabangus-big-plans-as-first-african-to-join-wikimedia-board-of-trustees/</ref>
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]].
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa ditaba tsa [[Johannesburg]] . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsi tsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseling ka dipuo tsa bona tsa matsoalloa.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP]], a isa kwetliso ya Wikipedia diunivesithing naheng ka bophara ho ruta ditsebi le baithuti mokgwa wa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka hara ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tshwanang, o thusitse ho hlahisa dihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ea isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ya matsatsi a mabedi ... ho bontsha hore puo e nnileng ya hlokomolohuwa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ya kgona ho tswa ka hara sehokelo.
Shabangu o qotsitswe metjheng ya ditaba ya naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba kgaolo ya ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ya ho kwala sekgeo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebedisano-mmoho le mekgatlo ya basadi ho kgothaletsa dihlooho tse buang ka basadi ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwgedi ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basadi, ka 18.3% feela ya ditaba tse buang ka basadi,mme a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ya ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia wa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Mehlodi ==
ncj8y4q7yaa51h8gfxpnbd1l8sn1rru
40403
40402
2026-07-18T09:17:59Z
Mmaditopo
11367
/* Mokgatlo wa Wikimedia */ ke lokisa diphoso
40403
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.<ref>https://witsvuvuzela.com/2026/02/25/bobby-shabangus-big-plans-as-first-african-to-join-wikimedia-board-of-trustees/</ref>
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]].
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa sechaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa ditaba tsa [[Johannesburg]] . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsitsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseding ka dipuo tsa bona tsa lapeng.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP]], a isa kwetliso ya Wikipedia diunivesithing naheng ka bophara ho ruta ditsebi le baithuti mokgwa wa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka hara ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tshwanang, o thusitse ho hlahisa dihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ya isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ya matsatsi a mabedi ... ho bontsha hore puo e nnileng ya hlokomolohuwa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ya kgona ho tswa ka hara sehokelo.
Shabangu o qotsitswe metjheng ya ditaba ya naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba kgaolo ya ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ya ho kwala sekgeo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebedisano-mmoho le mekgatlo ya basadi ho kgothaletsa dihlooho tse buang ka basadi ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwgedi ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basadi, ka 18.3% feela ya ditaba tse buang ka basadi,mme a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ya ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia wa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Mehlodi ==
er9m7nz6xeslfh1ii6ef2jdimy74iwh
40404
40403
2026-07-18T09:19:29Z
Mmaditopo
11367
Ke lokisa diphoso
40404
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bobby Shabangu at HOD in Sandton.jpg|thumb|Bobby Shabangu o bua a le motseng wa Sandton.]]
'''Bobby Michael Shabangu''' ke setsebi sa Wikimedia sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi wa setjhaba le motshehetsi wa mefuta-futa wa dipuo mererong ya Wikimedia. O sebeditse e le moporesidente wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia South Africa]] ''',''' mme o kgothalleditse ditaba tsa dipuo tsa Afrika Borwa le ho hlophisa diketsahalo tsa ho fihlela le ho kwetlisa sebakeng seo. <ref name=":1">https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/</ref> Ke Moafrika wa pele ho kgethwa ho Boto ya Batsamaisi ba Wikimedia Foundation ho tloha ha e thewa ka 2004.<ref>https://witsvuvuzela.com/2026/02/25/bobby-shabangus-big-plans-as-first-african-to-join-wikimedia-board-of-trustees/</ref>
== Bophelo ba pele le semelo ==
Bobby Shabangu o hlahetse mme a hola motsaneng wa mahaeng profenseng ya [[Mpumalanga]], ka botjhabela ho [[Afrika Borwa]] . Puo ya hae ya lapeng ke [[Seswati|Siswati]] (Swati), empa o boetse o bua [[Seburu|Seafrikanse]], Senyesemane, [[Setswana]], le Sebahasa Indonesia, kaha o ithutile puo ya morao tjena Indonesia ka dilemo tse pedi. O nkile karolo ho Wikipedia ka lekgetlo la pele ka selemo sa 2011 ha a ntse a etsa dipatlisiso bakeng sa lenaneo la seyalemoya la puo ya Seswati, le ileng la hlahiswa ho hlophiswa ke Dumisani Ndubane, eo e neng e le moithuti mmoho wa Wikipedia. Ho elella bofelong ba 2012, o ne a ntse a hlophisa ka mafolofolo di-Wikipedia tsa Siswati le tsa Senyesemane, a susumetswa ke tumelo ya hore "haeba ke sa hlophise, ha ho motho ya tla hlophisa."
== Mosebetsi ==
Kantle ho Wikipedia, Shabangu o sebeditse e le setsebi sa puisano. O ithutile puisano mme a fumana lengolo la Bachelor of Science ka Univesithi ya Afrika Borwa . O bile le mesebetsi mekgatlong ya Afrika Borwa le mekgatlong e seng ya phaello, haholo-holo a sebeletsa e le setsebi sa puisano bakeng sa Lenaneo la Ntshetsopele la Matjhaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Borwa. Boemong boo o ne a ameha ditabeng tsa setjhaba le dikamanong tsa metjha ya ditaba bakeng sa merero ya UNDP.
Mosebetsi wa Shabangu e le moithaopi le mohlophisi wa Wikimedia o shebane le ho eketsa ho phatlalatswa ha dihlooho tsa Afrika Borwa le ho kgothaletsa dipuo tse nyane le tse sa emelwang hantle ho Wikipedia. E bile moetapele kapa monkakarolo ya mafolofolo mererong e mengata ya ho fihlella batho, ho hlophisa le ho sebedisana mmoho le ditsi tsa thuto le tsa setso ho phatlalatsa le Afrika Borwa le [[Afrika|Kontinente ya Afrika]].<ref>https://www.ewn.co.za/2025/08/07/how-bobby-shabangu-is-representing-africa-on-wikipedia</ref>
Dipuisanong le diprofaeleng tsa morao tjena tsa metjha ya ditaba o hlalositse mosebetsi wa hae wa ho kwetlisa baithuti le ditho tsa setjhaba ho kenya letsoho ho Wikipedia, le ho buella boemedi bo boholo ba puo le kaho ya bokgoni ka hara mokgatlo wa [[Wikimedia ZA|Wikimedia ZA .]]
[[File:Speech by Bobby.jpg|thumb|Bobby Shabangu o tlile bathong o ruta ka Wikipedia, Mamafubedu,2023.]]
Shabangu o bile le seabo diketsahalong tsa Wikimedia tsa dibaka le tsa matjhaba (ho kenyeletsoa WikiIndaba le Wikimania ), mme a nka karolo dipuisanong tsa phatlalatsa mabapi le ho kenyeletsoa ha dijithale le ntshetsopele ea tsebo bakeng sa bahlophisi ba Maafrika. <ref>https://mg.co.za/friday/2026-01-23-africa-takes-its-seat-at-wikimedia/?fbclid=PARlRTSAPm81VleHRuA2FlbQIxMABzcnRjBmFwcF9pZA8xMjQwMjQ1NzQyODc0MTQAAackf_1aQVJw0GWpdCY-l2UjVwrt4vbgQObDPr5m78k3FSG9kAaImikz5PKxFg_aem_fxpXV6yOLnjtKDtNTegopQ</ref>
== Mokgatlo wa Wikimedia ==
Shabangu o hlophisa dikgatiso tse ngata tsa Wikipedia ka dipuo (ho kenyeletswa Senyesemane, Siswati, [[Sezulu]], [[Seqhosa|Sexhosa]] le Setswana), mme o kenya letsoho ho Wikimedia Commons le Wikidata . O sebeditse dihloohong tse tlohang nalaneng ya lehae ho isa ntshetsopeleng ya puo mme o nkile karolo ditherisanong tsa motsamao tse kang dipuisano tse mabapi le Molao wa Boitshwaro wa Lefatshe Lohle.
Shabangu o bile mafolofolo mererong le diketsahalong tsa setjhaba. O ithaopela ho sebetsa le Jo'burgpediA, e leng morero wa Wikimedia South Africa ho ntlafatsa ditaba tsa [[Johannesburg]] . Morerong ona, o thusa ho hlophisa diketsahalo tsa ho hlophisa le ditsitsa lehae mme o kgothaletsa baithuti ho kenya letsoho tlhahisoleseding ka dipuo tsa bona tsa lapeng.
Hape o etella pele ho fihlella batho thutong: ho tloha mathoasong a bo-2020 o etella pele [[Leano la SWiP]], a isa kwetliso ya Wikipedia diunivesithing naheng ka bophara ho ruta ditsebi le baithuti mokgwa wa ho hlophisa le ho phahamisa tlhokomeliso ea likheo tse teng ka hara ditaba tsa Afrika. Ka SWiP le boiteko bo tshwanang, o thusitse ho hlahisa dihlooho tse makholo tse ncha tsa Wikipedia ka lipuo tse sa emeloang hantle. Mohlala, kopanong ya Wikipedia [[Sendebele|ya isiNdebele]] ka 2024, Shabangu o hlokometse hore "kakaretso ya dihlooho tse 65 di hlahile kopanong ya matsatsi a mabedi ... ho bontsha hore puo e nnileng ya hlokomolohuwa nako e telele e labalabela ho ananeloa." Ka SWiP, isiNdebele e ile ya kgona ho tswa ka hara sehokelo.
Shabangu o qotsitswe metjheng ya ditaba ya naha, jwalo ka ''Bloem Express'', a totobatsa boitlamo ba kgaolo ya ho ntlafatsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia. O bile le seabo mererong ya ho kwala sekgeo sa bong ho Wikipedia. Ha a bua le Africa-Press Rwanda ka 2022, o ile a totobatsa tshebedisano-mmoho le mekgatlo ya basadi ho kgothaletsa dihlooho tse buang ka basadi ba Afrika Borwa. Kgatisong ya Kgwgedi ya Basadi bakeng sa IOL, o ile a totobatsa hore bahlophisi ba Wikipedia ba ka tlase ho 20% ke basadi, ka 18.3% feela ya ditaba tse buang ka basadi,mme a ipiletsa ho mehato e mafolofolo ya ho rarolla ho se leka-lekane hona.
== Boetapele le kananelo ==
Shabangu o sebeleditse maemong a boetapele ka hare ho Wikimedia South Africa (Wikimedia ZA), ho kenyeletswa le ho ba mopresidente wa kgaolo. O buella dipuo tsa Maafrika le mosebetsi wa ho aha setjhaba.
O ile a ema jwalo ka mokhethoa wa setjhaba kgethong ya Boto ya Batsamaisi ya Wikimedia Foundation 2024 mme a phatlalatsa polelo ya mokgethwa le video e le karolo ya letsholo leo.
== Ditaba tse kgethilweng tsa metjha ya ditaba ==
* ''Wikimedia Foundation'' — pale ya profil mabapi le mosebetsi wa Shabangu wa ho hlophisa le ho fihlela batho ba bang ka dipuo tse ngata. <ref name=":0">{{Cite web}}</ref>
* PrimediaPlus — tshobotsi: "Kamoo Bobby Shabangu a emelang Afrika kateng ho Wikipedia" (Phato 7, 2025).
* Radio 702 / Omny — puisano: "Moetapele oa Wikipedia wa Afrika Borwa o tlisa mefuta-futa ya dipuo ho Wikipedia" (Phato 2025).
* KBC Digital — ho akaretsa mehala ho eketsa menehelo ya Maafrika ho Wikipedia (Phato 2025).
* Phapang (blog ya motsamao wa Wikimedia) — puisano mabapi le Molao ya Boitshwaro wa Lefatshe ka Bophara le tlhophiso ya setjhaba (2020).
== Bona hape ==
* Lethathamo la batho ba Wikipedia
* Heather Ford
* Felix Nartey
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
== Mehlodi ==
fs0eg9bnc07lv3n3qalev0efv1h7368
Funeka Soldaat
0
10559
40393
38974
2026-07-18T00:53:02Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
40393
wikitext
text/x-wiki
'''Funeka Soldaat''' ke mohanyetsi wa setjhaba sa di-Lesbian ho tswa Afrika Borwa, ya sebetsang le Triangle Project<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://triangle.org.za/about/ |access-date=2026-06-03 |archive-date=2018-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180905134629/http://triangle.org.za/about/ |dead-url=yes }}</ref> mme ke mothehi wa sehlopha sa kgodiseho ya di-lesbians se thehilweng Khayelitsha, Free Gender - tseo ka bobedi e leng mekgatlo e se nang phaello, e seng ya mmuso e thusang batho ba LGBTI Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/ |access-date=2026-06-03 |archive-date=2014-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140114133035/http://www.iamwomanseries.com/our-stories/episodes-1-6/episode-2-funeka-soldaat/ |dead-url=yes }}</ref><ref name=":0">http://www.iol.co.za/capetimes/man-gets-22-years-for-attack-on-lesbian-1.1612954</ref><ref>http://www.iol.co.za/news/the-voice-of-black-womens-sexuality-1991125</ref>
O pholositswe tlhekefetsong ya ho hlekefetswa ka thobalano, mme o buella kgahlanong le pefo ya bong le ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang naheng ya habo. Soldaat o ile a bua le komiti ya dipatlisiso ya Khayelitsha ka Pherekgong 2014 ka peto ya 1995.
Free Gender e bitsa matshwao a ho tsuba batho le ho kgetholla batho ka morabe setjhabeng mme e kopa ho qhekellwa ha ketsahalo ya Cape Town Pride ya 2014, e bolelang kgethollo ya morabe, ka Soldaat a bolela hore ketsahalo ena e qhelela basadi le batho bao e seng basweu kantle mme ho fapana le moo e lebisa tjhelete ho banna ba basweu ba tshweu ba matla. (Motsamaisi wa diketsahalo Matthew van As o ile a pheha kgang ya hae.)<ref>https://web.archive.org/web/20140408210759/http://m.timeslive.co.za/thetimes/?articleId=11143511</ref>
Soldaat e bile taba ya difilimi tse pedi tse kgutshwane, Ndim, Ndim (Ke nna, ke nna), e tataiswang ke Martha Qumbe ka 2005,<ref>https://web.archive.org/web/20140408221112/http://www.africanfilmny.org/2012/it%E2%80%99s-me-it%E2%80%99s-me-ndim-ndim/</ref> le karolo 2 ya letoto la dihlooho tse laetsweng ke SABC I Am Woman: Leap of Faith ka 2013.<ref name=":0" />
== Bophelo le boitshebetso ==
Soldaat o ile a bulelwa ho theha Free Gender kamora ho petwa ha hae, le polao ya ngwanana wa dilemo di leshome le metso e robong Zoliswa Nkonyana ya ileng a tlepetswa ka majwe le ho thibelwa ke sehlopha sa banna ka 2006.<ref>https://web.archive.org/web/20171019222514/https://www.oxfam.ca/get-involved/16-days/defending-the-rights-of-women-in-south-africa</ref> Tlolo ya molao ya ho hlekefetsa ya Soldaat e etsahetse ka 1995, haufi le lehae la hae Khayelitsha. Ha a ne a wa mapoleseng a sebakeng seo ho ya batla thuso le ho tlaleha tlolo ya molao, ha a ka a thusa. O ile a re: "Ha ke ne ke lokela ho tletleba, lepolesa le ile la mpona ho tloha hloohong ho ya maotong. La mpotsa hore na ho etsahetseng. Ke ile ka re ke ile ka hlekefetswa. Empa se ileng sa etsahala ke hore ha aa ka a nka polelo ya ka mme a ya bua le mapolesa a mang. Ba ile ba tla mme ba mpotsa hore ho etsahetse eng. Ho ne ho bonahala eka ba nahana ka ho ba le kamano e haufi le nna". O ile a boela a ba le pefo le tlhekefetso, hamorao a re "Ba dikgwebo tsa mapolesa ba ile ba nkenya ka thata ka seleng ya tjhankana, hoo maoto a ka a neng a sa sa sa ame fatshe". Bahlasedi ba Soldaat ha baa ka ba fumanwa.<ref>https://africanwomanwarrior.wordpress.com/2019/02/13/black-queer-activist-funeka-soldaat-writes-her-story-for-black-queer-women-by-cheryl-roberts/</ref>
Ka lebaka la sena, o ile a sebedisana le basadi ba bang setjhabeng sa habo ho theha Free Gender ka 2008, ho fumana toka bakeng sa di-lesbian tse tobaneng le pefo ka lebaka la bong ba tsona le / kapa thobalano ya bona. Ka lebaka leo, dilemo tse hlano ka mora polao ya Zoliswa Nkonyana, kahlolo e ile ya etswa mme banna ba bane ba ile ba ahlolelwa dilemo tse 18 tjhankaneng.<ref>https://www.mambaonline.com/2019/03/07/funeka-soldaat-securing-the-legacy-of-black-lesbians-in-townships/</ref>
Funeka Soldaat le eena ke muelli wa thuto ea basadi, mme o lumela hore e nngwe ya ditsela tse molemohadi tsa ho lwantsha ho hloka toka ke ka ho ba le thuto. Soldaat o itse: "Tsela feela ea ho phela ke ho ya sekolong".<ref>https://www.oxfam.ca/story/hope-and-determination/</ref>
Ka 2010 setho sa Free Gender, Millicent Gaika o ile a petwa, a otlwa le ho hlokofatswa ka dihora tse hlano ke moahelani ya neng a batla ho mo "phekola" ho ratana le batho ba bong bo tshwanang, mme ka 2013, mohlabani wa hae, Andile Ngocka o ile a ahlolelwa dilemo tse 22 tjhankaneng. Funeka o ile a re ka mora nyewe: "Ba tsebana hobane Millicent o holetse ka pela moshanyana eo. Mme jwale re ne re tshaba haholo, hobane a ka kgutla a qetelle bophelo ba Millicent". Taba ena e ne e bonahala e fa basadi ba batho ba batsho ba bong bo tshwanang tshepo ya hore makgotla a mang a ka nna a ba tshehetsa.<ref>https://www.news24.com/southafrica/news/a-lifetime-of-fighting-for-gay-rights-funeka-soldaat-tells-her-own-story-20190209</ref>
Ka 2014, Funeka Soldaat o phatlaladitse hore Free Gender e tla qhekella ketsahalo ya Cape Town Pride ka lebaka la tshekamelo ya yona ya ho rata banna ba tsweu ba ruileng ho fapana le ho bonahatsa setjhaba se fapaneng seo se se emelang, leha Matthew Van As, motsamaisi wa ketsahalo eo, a hanne tseko ena. Basodoma ba bangata ba batho ba batsho, ho kenyeletswa Soldaat ba ile ba ikutlwa ba sa kenngwe moketeng wa Cape Town Pride ba re, "Ha re ne re ea kapa re nka karolo, e ne e le ka memo ya banna ba basodoma ba basweu ba seng bakae ba leng balebeli ba diheke ho Cape Town Prid", o boletse ka ketsahalo eo. Kgang ka lebaka la ho haella ha mefuta-futa diketsahalong tsa Cape Town Pride le ho tsamaiswa ha ketsahalo ya banna ba ba tshweu e ntse e tswela pele.<ref>https://groundup.org.za/article/brave-women-and-burnt-out-cops/</ref>
== Mehlodi ==
{{reflist}}
cpvin87vaoczg5ty89t7leynpyjhouu
Khomishene ya dikgetho ya Afrika Borwa
0
10786
40394
40266
2026-07-18T01:26:20Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
40394
wikitext
text/x-wiki
'''Khomishene ya Likhetho ea Afrika Boroa''', eo ka linako tse ling e bitsoang '''Khomishene ea Likhetho''', kapa e bitsoang lebitso la eona la pele, '''Khomishene e Ikemetseng ea Likhetho''' kapa '''IEC''', ke mokhatlo oa tsamaiso ya dikgetho wa [[Afrika Borwa]], mokhatlo o ikemetseng o thehiloeng tlas'a khaolo ea borobong ea Molaotheo .
Khomishene e ikarabella bakeng sa ho tsamaisa dikgetho tse tlamang tsa Seboka sa Naha, makgotla a ketsamolao a provense le makgotla a masepala .
Khomishene e thehilwe ka la 17 Mphalane 1996 ho nkela sebaka Khomishene ea nakwana ea pele e neng e okametse likhetho tsa pele tsa demokrasi tsa SA ka 1994. Ntlo-kholo ya yona e Centurion, [[Gauteng]] .
== Nalane ==
=== Khomishene ya Dikgetho e Ikemetseng ya Nakwana ===
Tlasa mmuso [[Kgethollo ya merabe|wa kgethollo ya morabe]], dikgetho Afrika Borwa di ne di tsamaisoa ke Lefapha la Litaba tsa Lehae, tlasa Molao oa dikgetho tsa selemo sa 1979. <ref name=":4">{{Cite journal|pages=1157}}</ref>
Tsamaiso hya diketho e ile ya fetisetswa feela ho mokhatlo o ikemetseng nakong ea phetoho ea demokrasi e seng ea morabe. Molao oa Komisi e Ikemetseng ya Dikhetho wa 1993 o thehile mokgatlo wa nakwana, o bitswang Komisi e Ikemetseng ea Likhetho (lebitso le ntseng le hokahantsoe le Komisi kgafetsa phetolelong ea eona ea hajwale), ho laola dikgetho tsa pele tsa demokrasi, tse neng li tshwerwe ho tloha ka la 26 ho isa ho la 29 Mmesa selemong sa 1994. <ref name=":3">https://www.saflii.org/za/legis/num_act/ieca1993321/</ref>
E ne e e-na le ditho tse leshome le metso e tšeletseng, ho kenyeletsoa le ditho tse leshome le motso o mong tsa Afrika Borwa tse "hlomphuoang" tse neng li emela "karolo e pharaletseng ya baahi," le ditho tse hlano tse sa emeleng sechaba sa matjhaba.
Ka Tshitwe selemong sa 1993, Mopresidente wa mehleng eo FW de Klerk o ile a kgetha Maafrika Borwa a latelang ho ba Khomishene: <ref name=":5">''Mawson, Amy (2010).''</ref> Johann Kriegler (Modulasetulo), Dikgang Moseneke (Motlatsi wa Modulasetulo), Zak Yacoob, Ben van der Ross, Charles Nupen, [[Helen Suzman]], Oscar Dhlomo, Frank Chikane, Dawn Mokhobo, Johan Heyns, le Rosil Jager. Ditho tse hlano tsa matjhaba e ne e le: Jørgen Elklit, Gay MacDougall, Amare Tekle, Walter Kamba, le Ron Gould.
Likhetho tsa 1994 li ile tsa ahlolwa ka bophara hore di ne di lokolohile ebile di lokile, ho sa tsotellehe mathata a maholo a tsamaiso le tshokelo ea [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|Mokha wa Naha]] ea ho phephetsa bonnete ba tsona lekhotleng. <ref name=":4"/> <ref>{{Cite journal|pages=83–96}}</ref> Khomishene ea nakoana e ile ea qhaloa ha mosebetsi wa eona o phetheloa qetellong ea 1994, ka mor'a ho tšehetsoa ka kabo e khethehileng ea palamente bakeng sa selemo seo feela.
=== Ho thehwa ha Khomishene ya Kamehla ===
Kamora dikgetho tsa selemo sa 1994, Molaotheo wa nakwana wa 1993 o ile wa nkelwa sebaka ka Motsheanong 1996 ka Molaotheo wa ho qetela. Molao wa Komisi e Ikemetseng ya Dikgetho, ka ho tshwanang, o ile wa nkelwa sebaka ke Molao wa Komisi ya Dikgetho wa 1996, o ileng wa qala ho sebetsa ka la 17 Mphalane selemong sa 1996 mme wa theha Komisi ya Dikgetho ka sebopeho sa yona sa hajwale, sa kamehla, e le setheo sa kgaolo ya borobong .
Ka la 1 Hlakola selemong sa 1999, Modulasetulo wa pele wa Khomishene, Johann Kriegler, o ile a itokolla mosebetsing, a qotsa dingongoreho tse fapaneng, ho kenyeletswa le tekanyetso e sa lekaneng ya Khomishene, tlhoko e ntjha ya hore bakgethi ba tla tlameha ho ba le ID e nang le khoutu ya bar, le kgaello ya boikemelo ka lebaka la tshitiso ya Lefapha la Merero ya Lehae. Kriegler o ile a nkelwa sebaka ke motlatsi wa hae, Brigalia Bam, ya ileng a dula boemong boo ho fihlela ka 2011 mme e ntse e le yena feela Modulasetulo ya sebeleditseng nako e felletseng.
== Mesebetsi ==
Mesebetsi ea mantlha ea Khomishene, jwalo ka ha e hlalositsoe Karolong ya 190(1) ya Molaotheo, ke ho laola dikgetho maemong ohle a mmuso; ho netefatsa hore dikgetho di lokolohile ebile li lokile; le ho phatlalatsa diphetho tsa dikgetho ka nako e khuts'oane kamoo ho ka khonehang (matsatsing a supileng, ho latela Molao oa Khomishene ya Dikgetho). E tsamaisitse dikgetho tse akaretsang (tsa naha le tsa provense) ka 1999, 2004, 2009, 2014, 2019 le 2024, le dikgetho tsa lehae (tsa masepala) ka 1995-96, 2000, 2006, 2011, 2016 le 2021, hammoho le dikgetho tse ngata tsa lehae.
Mesebetsi e meng ya Khomishene e hlalositsoe Molaong wa Khomishene ea Dikhetho wa 1996, Molaowa Dikgetho wa 1998, le, haufinyane tjena, Molao oa Ditshebeletso tsa Mekga ya Dipolotiki wa 2018 (o ileng oa hlakola Molao oa Ditshebeletso tsa Setjhaba tsa Mekga ya Dipolotiki e Emetsweng oa 1997). Mesebetsi ena e kenyelletsa ho kgothaletsa thuto ea bakgethi; ho ngolisa bakgethi le mekga ya dipolotiki; ho hlahloba molao oa dikgetho; ho abela dibaka tsa ho vouta le ho hlalosa dibaka tsa tsamaiso ea ho vouta; le ho aba lichelete tsa setjhaba ho, le ho laola lichelete tsa poraefete tsa mekha ea lipolotiki.
Molao wa Khomishene ya Dikgetho o boetse o thehile Lekgotla la Dikgetho ho hlahloba diqeto tsa Khomishene le ho ahlola liqabang.
Ntle le Molaotheo, Molao wa Khomishene ya Dikgetho, Molao wa Dikgetho, le Molao wa Ditjhelete wa Mekga ya Dipolotiki, IEC e angwa ke Molao wa Dikgetho wa Mmuso wa Lehae wa selemo sa 2000 le Molao wa Dibopeho tsa Mmuso wa Lehae wa 1998. Ka Hlakubele 2009, Lekgotla la Molaotheo le ile la etsa qeto ya hore Khomishene e lokela ho atolosa voutu ho baahi ba Afrika Borwa ba dulang kantle ho naha, ha feela baahi ba ingodisitse ho vouta ba ntse ba le ka hare ho naha, kamora phephetso ho Molao wa Dikgetho le melawana e amanang le ona ho ''AParty le E mong khahlanong le Letona la Ditaba tsa Lehae le ba Bang.''
=== Mesebetsi ea machaba ===
Khomishene e fane ka tshhetso ea botekgeniki, ya tsamaiso le ea thepa ho dikhomishene tsa dikgetho tsa Rephaboliki ea Demokrasi ya Congo, Comoros le Lesotho. Moralong wa Palamente ya Afrika Borwa, mesebetsi ena ke phello ya tlhaloso e pharaletseng ea Khomishene ya tlamo ya yona ya molao ea ho khothaletsa demokrasi ka dikgetho.
== Sebopeho ==
Khomishene e na le ditho tse hlano, tseo e mong wa tsona e lokelang ho ba moahlodi. Ho ya ka karolo ya 6 ya Molao wa Khomishene ya Dikgetho, ditho e tlameha ho ba baahi ba Afrika Borwa mme ha di a lokela ho ba le boemo bo hodimo ba mokga le dipolotiki. <ref name=":1">{{Cite web}}</ref>
Ha e le hantle, ditho ka kakaretso di kgethwa ho tswa mekgatlong ya boahlodi, ya thuto le ya setjhaba. Khomishene e kgethwa bakeng sa nako ya dilemo tse supileng, mme dikgetho di etswa ke Mopresidente ka kgothaletso ya Seboka sa Naha, kamora dikgetho tse entsweng ke komiti ya Seboka. Komiti ya dikgetho e kgetha lenaneng la bakgethwa ba bokelletsweng ke phanele e ikemetseng, e etellwang pele ke Mopresidente wa Lekgotla la Molaotheo mme e kenyeletsa Mosireletsi wa Setjhaba le baemedi ba Khomishene ya Ditokelo tsa Botho ya Afrika Borwa le Khomishene ya Tekano ya Bong .
Ho ya ka boikgethelo ba bona, Mopresidente o kgetha ditho tse pedi hore e be Modulasetulo le Motlatsi wa Modulasetulo. Ditho di ka tloswa ke Mopresidente ka mabaka a boitshwaro bo bobe, ho se kgone kapa ho se kgone, kamora tsamaiso e qadilweng Lekgotleng la Dikgetho mme e tshehetswa ke boholo ba Seboka sa Naha. Lehlakore la tshebetso la mokgatlo le etelletswe pele ke Mohlanka e Moholo wa Dikgetho, eo e leng mohlanka wa yona wa boikarabello mme o tlaleha selemo le selemo ho Palamente ka Komiti ya Dipotefolio ya Ditaba tsa Lehae. Mohlanka e Moholo wa Dikgetho wa hajwale ke [[Sy Mamabolo]] .
=== Bakomishenara ba Hona Joale ===
Bakomishenara ba hajwale ke:
* Mosotho Moepya ( Chairperson )
* Janet Love (Motlatsi oa Modulasetulo)
* Nomsa Masuku
* Glen Mashinini
* Dhaya Pillay
=== Bakomishenara ba Pele ===
Ka 1997, Mopresidente [[Nelson Mandela]] o ile a kgetha sehlopha sa pele sa Bakomishenara Khomisheneng ya Dikgetho ya ka ho sa feleng: <ref>{{Cite journal|pages=105–122}}</ref>
* Johann Kriegler (Modulasetulo)
* Brigalia Bam (Motlatsi wa Modulasetulo)
* Thoko Mpumulwana
* Herbert Vilakazi
* Fanie van der Merwe
Bakomishenara ba bang ba kenyeleditse:
* Pansy Tlakula
* Terry Tselane <ref name=":2" />
* Bongani Finca <ref name=":2" />
* Herbert Msimang <ref>https://www.elections.org.za/content/new.aspx?id=1750</ref>
* Raenette Taljaard <ref name=":2" />
* Thami Makanya
* Ismail Hussain
== Ditlhaloso le dikgang ==
Ho tloha ka 2013 ho isa ho selemo sa 2014, Pansy Tlakula, ha e ntse e le Modulasetulo wa Khomishene, o ne a ameha kgang e telele mabapi le karolo ya hae thekong ya diofisi tsa naha tsa Khomishene Centurion ka 2009. Ka 2013, Mosireletsi wa Setjhaba, [[Thuli Madonsela.|Thuli Madonsela]], o fumane hore Tlakula o ne a le molato wa tsamaiso e mpe, o tlōtse melao ya theko, mme o hlolehile ho senola kgohlano ya dithahasello e bakwang ke kamano ya hae le Thaba Mufamadi, eo e neng e le mong'a karolo wa Abland, moqapi wa thepa ka mora khiriso ya R320 milione. <ref name=":10">{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.ewn.co.za/2014/04/30/Elections-can-go-ahead-without-Tlakula |access-date=2026-07-09 |archive-date=2022-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220419212918/https://ewn.co.za/2014/04/30/Elections-can-go-ahead-without-Tlakula |dead-url=yes }}</ref>
Tlaleho e latelang ea Letlotlo la Naha e entse diphetho tse tshwanang. Nakwana pele ho dikgetho tsa 2014 ka Motsheanong, mekga e mehlano ya dipolotiki - United Democratic Movement, African Christian Democratic Party, Congress of the People, AgangSA le [[Ba Lwanedi ba Tokoloho ya Moruo|Economic Freedom Fighters]] - e ile ya etsa kopo Lekhotleng la Dikgetho ea hore Tlakula a tloswe mosebetsing wa hae. Leha taba ena e ile ya tjhetjhiswa ho fihlela ka mora dikgetho, ka la 18 Phuptjane lekgotla le ile la fumana kgahlanong le Tlakula, le mo kgothaletsa ho tlosoa mosebetsing ka lebaka la hore boitshwaro ba hae bo bobe bo ne bo sentse botshepehi ba Khomishene.
Ka Phato, Lekgotla la Molaotheo le ile la lahla kopo ya hae ya ho ipiletsa kahlolong eo. Ho ya ka Molao wa Khomishene ya Dikgetho, kahlolo eo e ne e emela mohato wa pele wa ho tloswa ha Tlakula ofising, mme e ka be e ile ya tswela pele ka dipuisano tsa komiti ya palamente pele ho voutu ya Seboka sa Naha mabapi le ho tloswa ha hae. Leha ho le jwalo, ka la 2 Lwetse 2014, mme leha a ntse a tswela pele ho latola phoso efe kapa efe, Tlakula o ile a itokolla Khomisheneng. <ref name=":11" />
Ka 2018, Madonsela o ile a hanyetsa ho kgethwa ha Mosotho Moepya jwalo ka Mokomishenara, ka lebaka la hore, ha e ntse e le Mohlanka e Moholo wa Dikgetho, o ile a hloleha ho mo fa tlhahisoleseding ya bohlokwa nakong ya diphuputso tsa hae tsa 2013 mabapi le khiriso.
Ka la 20 Motsheanong selemong sa 2021, Khomishene e ile ya kgetha Dikgang Moseneke ho etsa dipatlisiso mabapi le monyetla wa hore dikgetho tsa lehae di tšoaroe joalo ka ha ho reriloe ka la 27 Mphalane 2021, nakong ya [[Lefu la Coronavirus|seoa sa COVID-19]], li tla ba mahala ebile li lokile. Moseneke o ile a etsa qeto ea hore ho ke ke ha khoneha ho tshwara dikgetho tse lokolohileng le tse hlokang leeme ka letsatsi leo tlasa maemo ao, 'me a khothaletsa ho diehisa dikgetho ho fihlela ka 2022. O boetse a khothaletsa hore Khomishene e nahane ka ho atamela lekhotleng le nang le matla a ho laela ho etsa kopo ea taelo ea ho tjhetjhisa dikgetho, mme, ntlheng ena, Khomishene e entse kopo e potlakileng Lekgotleng la Molao oa Motheo bakeng sa phihlello e tobileng.
=== Thuto ya bakgethi le palo ya batho ba tlileng ===
Ho tloha ka selemo sa 2007, Palamente e ile ea nyatsa Khomishene ka ho se "boqapi bo lekaneng mokgweng oa eona oa ho ngolisa bakgethi le thuto ea bakgethi."
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
9xdpcch49dulrabytifbjst20850fq4
Corné Mulder
0
10789
40392
40287
2026-07-18T00:34:15Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
40392
wikitext
text/x-wiki
[[File:Corne Mulder.jpg|thumb|Corne Mulder wa mokga wa VF Plus]]
'''Cornelius Petrus Mulder''' (ya hlahileng ka la 28 Lwetse 1958) <ref>[https://www.elections.org.za/pw/Documents/Candidates-List-NPE2024/National%20Candidates%20List.pdf NPE2024 - National Candidates List as on 10 April 2024]</ref> ke radipolotiki wa [[Afrika Borwa]] ya bileng moetapele wa mokga wa Freedom Front Plus ho tloha ka Hlakola selemong sa 2025. Mulder ke Setho sa Palamente se qetileng nako e telele Afrika Borwa, kaha o khethiloe ho ba Palamenteng ka selemo sa 1988.
== Bophelo ba bonyaneng ==
Corné Mulder ke mora wa letona la mehleng la [[Mokga wa dipolotiki (Aforika Borwa)|National Party]] Connie Mulder ya neng a sebeletsa tlasa John Vorster . Hape ke moena e monyenyane oa moetapele wa mehleng wa Freedom Front Plus Pieter Mulder . Corné Mulder o ile a qeta dithuto tsa hae Univesithing ea Potchefstroom, ka lengolo la B.Juris, a lateloa ke LL.B ka 1982. Hamorao o ile a qeta dipatlisiso tsa bongaka Setsing sa Dithuto tsa Molao tse Tswetseng Pele Univesithing ea London le Max-Planck-Institut für Ausländisches öffentliches Recht und Völkerrecht Heidelberg, Jeremane.
== Mosebetsi ==
[[File:VF Plus local municipal elections 2026 poster 03.jpg|thumb|Corne Mulder ha e le palong a iketela bakeng sa mokga wa hae wa VF Plus]]
Ka lekgetlo la pele a kgethwa e le setho sa MP sa Mokga wa Conservative pele Afrika Borwa e fetohela demokrasing e felletseng, Mulder o sebeleditse e le setho sa Seboka sa Naha sa Afrika Borwa ho tloha ka 1994. <ref name="peoplesassembly">https://www.pa.org.za/person/cornelius-petrus-mulder/#experience</ref> O sebeleditse e le sehlahiswa se seholo sa palamente sa Freedom Front Plus hammoho le moetapele wa Western Cape wa mokga. <ref name="peoplesassembly" />
Kamora hore Freedom Front Plus e kene mmusong wa kopanelo kamora dikgetho tse akaretsang tsa 2024, Mulder o ile a kgethwa ho hlahlama moetapele wa mokga Pieter Groenewald jwalo ka moetapele wa palamente kamora hore wa morao a kgethwe ho ba Letona la Ditshebeletso tsa Kgopololo. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.vfplus.org.za/media-releases/ministers-post-for-ff-plus-leader-necessitates-minor-changes-to-partys-parliamentary-leadership/ |access-date=2026-07-10 |archive-date=2025-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250502005827/https://www.vfplus.org.za/media-releases/ministers-post-for-ff-plus-leader-necessitates-minor-changes-to-partys-parliamentary-leadership/ |dead-url=yes }}</ref> Ka mora moo, Mulder o tla tswela pele ho hlahlama Groenewald jwalo ka moetapele wa mokga nakong ya kopano ya kgetho ya mokga ka Hlakola 2025.
== Mehlodi ==
qiulf89c9o1n5s8v7he39hkdsrqnh7b
Vanderbijlpark
0
10790
40395
40309
2026-07-18T02:49:42Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
40395
wikitext
text/x-wiki
'''Vanderbijlpark''' ke toropo ya indasteri e fumanehang [[Noka ya Lekwa|Nokeng ya Lekwa]], [[Gauteng]], [[Afrika Borwa]] . Hammoho le [[Vereeniging]] le [[Sasolburg]], Vanderbijlpark e etsa karolo ya Kgutlo Tharo Ya Lekwa, sebaka se seholo sa indasteri. Toropo e wela ka haraw[[Mmasepala wa Setereke sa Sedibeng|a Setereke sa Sedibeng]] mme e tsamaiswa ke [[Masepala oa Emfuleni|Masepala wa Sebaka sa Emfuleni]] .
Dibaka tse haufi tsa bodulo ke Boipatong, Sebokeng le Sharpeville.
== Nalane ==
Vanderbijlpark e bile teng ha Tonakholo ya mehleng eo, Gen. Jan Smuts, a bitsa [[Sayense|rasaense]] e monyenyane ya bohlale Ngaka HJ van der Bijl (ya neng a sebetsa [[United States|United States of America]] ka nako eo) hore a kgutlele [[Afrika Borwa]] ka selemo sa 1920 ho ya eletsa mmuso ka ntshetsopele ea indasteri ea naha. Ngaka Van der Bijl o ne a ameha fekthering ya Iskor Pretoria le ka tlhoko e ntseng e eketseha ya tshepe nakong ya Ntwa ya Bobedi ea Lefatše, 100 Ho ile ha rekwa sebaka sa km <sup>2</sup> ho ntshetsa pele toropo e kgolo ya mohlala le fektheri ya tshepe. Setsi sa tshepe se ile sa bulwa ka 1947 mme toropo ya bulwa ka 1949. Ka ho bulwa ha setsi sa bobedi sa tshepe sa Iscor ka 1952 ke Mmusisi Kakaretso, Adv. EG Jansen, Vanderbijlpark e ile ya fumana boemo ba masepala.
== Ruta ==
Ho na le dikolo tse ka bang 60 tsa mathomo le tse phahameng sebakeng sa Kgutlo Tharo Ya Lekwa, tseo ho tsona dikolo tse 16 tsa mathomo le tse 8 tsa phahameng di leng Vanderbijlpark.
=== Thuto e Phahameng ===
Khamphase ya Vaal Triangle ya [[Yunivesithi ya Leboya Bophirima|Univesithi ea Leboya]] e fumaneha lebopong la [[Noka ya Lekwa]] Vanderbijlpark mme e na le Baithuti ba tse fetang 3000.
== Bona hape ==
[[Lêer:Ou_Gereformeerde_kerk_Vanderbijlpark.jpg|left|thumb|307x307px|Kereke ya kgale ya Reformed Vanderbijlpark . Moqapi wa meralo e ne e le Pieter Dykstra, ya entseng meralo ya dikereke tse ka bang 16 tsa Reformed.]]
* [[Lethathamo la metse le libaka tsa bolulo Afrika Boroa|Lethathamo la metse e Afrika Borwa]]
* Kereke ya Reformed Vanderbijlpark
* Kereke ya Dutch Reformed Triehoek
* Kereke ya Dutch Reformed Kollegepark
* Kereke ya Dutch Reformed Oosterlig
* Kereke ya Dutch Reformed Noka ya Vaal
* Kereke ya Dutch Reformed Vanderbijlpark
* Kereke ya Dutch Reformed Church Vanderbijlpark-Leboya
* Kereke ea Dutch Reformed Church Vanderbijlpark-East
* Phutheho ya Dutch Reformed Vanderbijlpark-Central
* Phutheho ya Dutch Reformed Vanderbijlpark-South
* Kereke ya Dutch Reformed Vanderbijlpark-Tuines
* Phutheho ya Dutch Reformed Vanderbijlpark Bophirima
== Dihokelo tsa kantle ==
* [http://maps.google.com/maps?&ll=-26.697292,27.830944&spn=0.118558,0.160632&t=k&hl=en Dimmapa tsa Google]
* [https://web.archive.org/web/20210422080346/http://www.sedibeng.gov.za/ Masepala wa Setereke sa Sedibeng]
* [https://web.archive.org/web/20090424094916/http://www.emfuleni.gov.za/ Masepala wa Sebaka sa Emfuleni]
* [https://web.archive.org/web/20070622054309/http://www.iscor.com/ Mittal Steel South Africa] Geargiveer
* [https://web.archive.org/web/20060923084549/http://www.mittalsteel.com/ Mittal Staal] Geargiveer
* [http://www.vaaltriangleinfo.co.za Tlhahisoleseding ya Kgutlotharo ya Lekwal]
* [http://www.nwu.ac.za/ Univesithi ya Leboya-Bophirima]
== Mehlodi ==
mb5ubxx89hcuvbf8w1uwlfzgv8j95at
Lebogang Motsumi
0
10795
40390
40329
2026-07-17T19:42:25Z
Mmaditopo
11367
Ke lokisa diphoso
40390
wikitext
text/x-wiki
'''Lebogang Brenda Motsumi''' (ya tswetsweng ka 1989) <ref name=":0">https://www.news24.com/drum/News/women-who-lived-off-blessers-tell-their-story-he-gave-me-hiv-20190423</ref> ke mohanyetsi wa HIV le mongodi wa [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]]. O kgethilwe e le "Mohale wa Batjha" ke African Union, mme ke setho sa di boto tsa boeletsi tsa batjha ho UNFPA le African Union.
== Bophelo ba pele le mosebetsi wa hae ==
Lebogang Motsumi o hlahetse Parktown, toropo e kantle ho Johannesburg, [[Afrika Borwa]]. Ka la 15 Phato 2009, o ile a tseba hore o tshwaeditswe ke HIV ke monna ya dilemo di 10 ho feta yena, mmino ya tummeng ya ileng a hlokahala hamorao. Kamora tshwaetso, o ile a kenella tshebetsong ya [[HIV/AIDS|HIV / AIDS]]. O qadile ho arolelana pale ya bophelo ba hae Kopanong ya XXI ya Matjhaba ya AIDS, 2016, ka ho kgetheha a bonesetsa seo a se hlalositseng e le bothata ba bo-ntate ba tswekere, kapa 'ba hlohonolofatsang' sebakeng sa heno, ba tšoaetsang banana le basadi ba banyenyane ka HIV. <ref>https://www.ipsnews.net/2016/06/young-african-women-more-vulnerable-to-hiv/</ref>
O sebetsa e le sebui se kgothatsang le mokwetlisi [[Afrika Borwa]], mme o ikemiseditse ho kgothatsa basadi ba bang ba batjha naheng eo ho dula ba phetse hantle, le ho dula dikolong. O tsamaisa sehlopha sa tshehetso sepetlele, mme o khothaletsa ho hanyetsa le ho ithiba Kgatello ya dithaka hara banana le bashanyana ba banyenyane. O boetse o buella thuto ya thobalano, mme o fana ka dipuo le dipuo ka lefu lena ho bacha ba bang. <ref>https://www.un.org/youthaffairs/en</ref> Ka lebaka la mosebetsi wa hae, African Union e mo file tlotla e le mohale wa batjha, mme ke setho sa di boto tsa boeletsi tsa batjha ho UNFPA le African Union. O boetse ke moemedi wa Zazi, letsholo la Afrika Borwa la ho matlafatsa banana le basadi.
== Ditlhaloso ==
ppor6rayno5j7kmpfp04jtlpekt9wgt
Sekhopi Malebo
0
10802
40361
40358
2026-07-17T12:04:55Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Early life and activism" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350922118|Sekhopi Malebo]]"
40361
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960 mme o bua [[Setswana|seTswana]]. O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona; o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State. Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.
fi2hzpexbg2lnix8b99nxp2z02tpq79
40362
40361
2026-07-17T12:07:52Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse sehokanyi
40362
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]]. O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona; o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State. Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.
08gb0ung9xwcgddo7xaqcm8xf8fmoun
40363
40362
2026-07-17T12:09:52Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse sehokanyi
40363
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref>https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona; o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State. Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.
b9vyczkorw23lfxhkn9nzeqql71ojmr
40364
40363
2026-07-17T12:11:32Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse sehokanyi
40364
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona; o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State. Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.
0rvtg2lurlp1q144xm5frx62yd0pwu9
40365
40364
2026-07-17T12:13:49Z
SANKOMOTA
11165
/* Bophelo ba pele le mohlabani */
40365
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref>https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona; o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State. Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.
5xxg2hkwvivia6vz8m8aehki52t32mr
40366
40365
2026-07-17T12:16:40Z
SANKOMOTA
11165
/* Bophelo ba pele le mohlabani */
40366
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.
pc2nhot8jpvce96mm8l0b0ewbpfl7u9
40367
40366
2026-07-17T12:17:54Z
SANKOMOTA
11165
/* Bophelo ba pele le mohlabani */
40367
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
pqtqt3ekfgp5wwxf9cgc271nu2u80ay
40369
40367
2026-07-17T12:28:55Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Legislative career: 1994–2004" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350922118|Sekhopi Malebo]]"
40369
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994. Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe. O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri. O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.
9ctrx4gtlij09lqdrqedft1nzape8it
40370
40369
2026-07-17T12:30:52Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40370
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe. O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri. O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.
bjqs4t21arm51xdnnm4zjbd0zff17zu
40372
40370
2026-07-17T12:32:10Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40372
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri. O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.
s4ib7nfapvf1tgpaq19fk9aybvuln18
40373
40372
2026-07-17T12:34:16Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40373
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.
dd8rfcy0ppcp7gf5wjcz1fxluw763qr
40375
40373
2026-07-17T12:36:53Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40375
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.
5s681knul0d4jcqiwnk47is49m64qzw
40377
40375
2026-07-17T12:39:30Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40377
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/26209gen558.pdf</ref> mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.
gjlhef8vf64qomhgmol79kiy7ubru7j
40379
40377
2026-07-17T12:41:16Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40379
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref>https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999 mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/26209gen558.pdf</ref> mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.<ref>https://www.iol.co.za/news/politics/marshoff-names-new-free-state-council-211941</ref>
b5q2j84qrpfr7nragdsh9ug8ysjic35
40380
40379
2026-07-17T12:41:51Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa molao: 1994-2004 */
40380
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref name=":2">https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999<ref name=":2" /> mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/26209gen558.pdf</ref> mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.<ref>https://www.iol.co.za/news/politics/marshoff-names-new-free-state-council-211941</ref>
t27l1tquastg0rfp14sune3un4t5kon
40381
40380
2026-07-17T12:46:01Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Later career" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350922118|Sekhopi Malebo]]"
40381
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref name=":2">https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999<ref name=":2" /> mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/26209gen558.pdf</ref> mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.<ref>https://www.iol.co.za/news/politics/marshoff-names-new-free-state-council-211941</ref>
== Mosebetsi wa morao-rao ==
Kamora ho tlohela dipolotiki tsa molao ka 2004, Malebo o ile a phehella mosebetsi wa kgwebo. Ka 2020, o ile a hlophisa leeto la ho ya ntlo-kgolo ya ANC ho Luthuli House, a batla ho lelekwa ha Ace Magashule le "batlodi ba bang ba molao ba amehang bobodu profinseng [Free State] nakong ya Magashule e le tonakgolo".
m37cq6u3vcqoxaahqyb5cdf0q616pul
40382
40381
2026-07-17T12:47:34Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa morao-rao */
40382
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref name=":2">https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999<ref name=":2" /> mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/26209gen558.pdf</ref> mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.<ref>https://www.iol.co.za/news/politics/marshoff-names-new-free-state-council-211941</ref>
== Mosebetsi wa morao-rao ==
Kamora ho tlohela dipolotiki tsa molao ka 2004, Malebo o ile a phehella mosebetsi wa kgwebo.<ref name=":0" /> Ka 2020, o ile a hlophisa leeto la ho ya ntlo-kgolo ya ANC ho Luthuli House, a batla ho lelekwa ha Ace Magashule le "batlodi ba bang ba molao ba amehang bobodu profinseng [Free State] nakong ya Magashule e le tonakgolo".<ref>https://mg.co.za/politics/2020-10-22-free-state-branches-gun-for-ace/</ref>
39xdenwnq2xq3r8q61kr9j6o9tbwtc1
40383
40382
2026-07-17T12:48:03Z
SANKOMOTA
11165
/* Mosebetsi wa morao-rao */
40383
wikitext
text/x-wiki
'''Sekhopi Molisaotsile Andrew Malebo''' (ya hlahileng ka la 5 Mmesa 1960) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le mohlabani wa mehleng wa kgahlanong le kgethollo ya merabe ho tswa Free State. O ne a le setho sa lekgotla la tsamaiso la naha ya Mahala (MEC) bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa ho tloha ka 1997 ho isa ka 2004. Pele ho moo, o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa 1996.
== Bophelo ba pele le mohlabani ==
Malebo o hlahile ka la 5 Mmesa 1960<ref name=":2">https://gazettes.africa/archive/za/1999/za-government-gazette-dated-1999-06-11-no-20203.pdf</ref> mme o bua [[Setswana|seTswana]].<ref name=":0">https://nai.uu.se/library/resources/liberation-africa/interviews/sekopi-malebo.html</ref> O ile a ba mafolofolo dipolotiking e le moithuti wa sekolo se phahameng [[Mangaung|Bloemfontein]] ka mora ho tsoha ha Soweto ka 1976, haholo-holo ka Bloemfontain Student League, eo ka nako eo e neng e susumetswa haholo ke Black Consciousness. Hamorao o ile a re o ile a fetoha ho tloha kgopolong ya Letswalo le letso ho ya moetlong wa Charter ka 1979, ha a qala ho pepesetswa molao wa tokoloho o seng molaong, oo a o ratang haholo.<ref name=":0" />
Hamorao o ile a kenella mekgatlong ya baahi ba Charterist Bloemfontein, hammoho le mokgatlong olwa dipolotiki ka kereke ya lutere, mme a ikopanya le ANC nakong ya ketelo ya hae Sweden ka 1981. <ref name=":0" /><ref name=":1">https://www.researchgate.net/publication/341297226</ref> Dilemong tsa morao, e ne e le mopresidente wa tafole ea bacha ya lekgotla la dikereke la Afrika Borwa, leo kereke ya hae e neng e hokahane le lona;<ref name=":0" /> o boetse a tshwere maemo a boetapele mokgatlong wa setjhaba wa mangaung.<ref name=":1" />
Kamora hore ANC e thibelwe ka 1990 nakong ya dipuisano tsa ho felisa khethollo ya merabe, malebo o ile a ikopanya le mokgatlo mme a fetoha setho sa sehlopha sa bona sa boetapele sa nakwana Orange Free State.<ref name=":1" /> Ka Pudungwana 1991, o ile a kgethwa e le modulasetulo wa lekala la tikoloho la ANC Southern Orange Free State.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Sekhopi_Malebo#cite_note-4</ref>
== Mosebetsi wa molao: 1994-2004 ==
Malebo o ile a kgethwa ho setulo sa ANC sebokeng sa naha dikgethong tsa pele tsa Afrika Borwa kamora kgethollo ya merabe ka 1994.<ref>https://www.yumpu.com/en/document/read/13429370/south-africa-campaign-and-election-report-april-26-</ref> Ka 1996, o ile a tlohela setulo sa hae ho ya ikopanya le Free State Provincial Legislature, moo a ileng a hlapanyetsa kano ka la 18 Tshitwe.<ref>https://journals.co.za/doi/abs/10.10520/EJC28366</ref> O ile a boela a kgethwa e le MEC bakeng sa mesebetsi ya setjhaba, ditsela le dipalangwa lekgotleng la phethahatso la tonakgolo Ivy Matsepe-Casaburri.<ref>https://books.google.com/books?id=eSM_AQAAIAAJ</ref> O ile a kgethwa bakeng sa nako e felletseng lekhotleng la molao la profense dikgethong tsa kakaretso tsa 1999<ref name=":2" /> mme a bolokwa e le MEC ke mohlahlami wa Matsepe-Casaburri, tonakgolo Winkie Direko.<ref>https://www.news24.com/news24/direko-axes-three-mecs-20010628</ref>
Dikgetho tsa 2004, ANC e ile ya kgetha malebo ho kgutlela sebokeng sa naha, empa o ile a ba maemong a 14 lethathamong la mekga ya dibaka bakeng sa Free State<ref>https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/26209gen558.pdf</ref> mme a hloleha ho fumana dikgetho hape. O ile a latelwa e le MEC ke Seiso Mohai.<ref>https://www.iol.co.za/news/politics/marshoff-names-new-free-state-council-211941</ref>
== Mosebetsi wa morao-rao ==
Kamora ho tlohela dipolotiki tsa molao ka 2004, Malebo o ile a phehella mosebetsi wa kgwebo.<ref name=":0" /> Ka 2020, o ile a hlophisa leeto la ho ya ntlo-kgolo ya ANC ho Luthuli House, a batla ho lelekwa ha Ace Magashule le "batlodi ba bang ba molao ba amehang bobodu profinseng [Free State] nakong ya Magashule e le tonakgolo".<ref>https://mg.co.za/politics/2020-10-22-free-state-branches-gun-for-ace/</ref>
== Mehlodi ==
sacpwqvve7s81becwjr00yjsjzw0zzi
Thapelo ea Sesotho
0
10803
40368
40360
2026-07-17T12:25:47Z
QueenRamzy
13050
Added a picture
40368
wikitext
text/x-wiki
[[File:Thaba Bosiu - panoramio.jpg|thumb|Qiloane, Thaba e haufi le Thaba-Bosiu, moo sechaba sa Basotho se thehuoeng teng.]]
'''Thapelo ea Sesotho''' ke thapelo e neng e sebelisoa ke Basotho ba khale khale. Thapelo ena e ne e rapeloa ke Basotho ha ba etsa mesebetsi e fapaneng. mesebetsi eo <ref>https://open.uct.ac.za/server/api/core/bitstreams/6132021c-0558-42b9-84af-896b7b89724c/content</ref>e akha mafu, manyalo, kuruetso le mekete ea Balimo joalo joalo.
== Mabitso a Molimo oa Basotho ==
Lebitso la Molimo oa Basotho ke Tlhatlha-Macholo, Rammoloki.
== Thapelo ==
Oho Molimo re utloe rea rapela
Molimo p mocha rapela oa khale,
O re rapelle ho e moholo Jere
Mojari oa litšiti tsa batho,
Molimo o atla li maroba
Atla li robokiloe ke ho re shoela,
Atla li tšoeu ke ho bopa masea
A manyenyane libokothoana,
Bo nkhono ba llela matlala
Ba tla a bona kang ba shoele,
Ba tla a bona ka paka tsa mabitla
Tlhatlha metsi a etse keleli ea mariha,
Hoba keleling o nchafatsa lichaba teng
lichaba li tsoang ho oena 'Mopong,
Li tlang ho boela ho oena meahong
Leseli......... Khanya...........
== Litšupiso ==
on8yy7m76t9s8ahcc6nywkl5xem4di9
40371
40368
2026-07-17T12:31:09Z
QueenRamzy
13050
revised a sentence
40371
wikitext
text/x-wiki
[[File:Thaba Bosiu - panoramio.jpg|thumb|Qiloane, Thaba e haufi le Thaba-Bosiu, moo sechaba sa Basotho se thehuoeng teng.]]
'''Thapelo ea Sesotho''' ke thapelo e neng e sebelisoa ke Basotho ba khale khale. Thapelo ena e ne e rapeloa ke Basotho ha ba etsa mesebetsi e fapaneng. mesebetsi eo <ref>https://open.uct.ac.za/server/api/core/bitstreams/6132021c-0558-42b9-84af-896b7b89724c/content</ref>e akha mafu, manyalo, kuruetso le mekete ea Balimo joalo joalo.
== Mabitso a Molimo oa Basotho ==
Lebitso la Molimo oa Basotho ke Tlhatlha-Macholo, Rammoloki.
== Thapelo ==
Oho Molimo re utloe rea rapela
Molimo o mocha rapela oa khale,
O re rapelle ho e moholo Jere
Mojari oa litšiti tsa batho,
Molimo o atla li maroba
Atla li robokiloe ke ho re shoela,
Atla li tšoeu ke ho bopa masea
A manyenyane libokothoana,
Bo nkhono ba llela matlala
Ba tla a bona kang ba shoele,
Ba tla a bona ka paka tsa mabitla
Tlhatlha metsi a etse keleli ea mariha,
Hoba keleling o nchafatsa lichaba teng
Lichaba li tsoang ho oena 'Mopong,
Li tlang ho boela ho oena meahong
Leseli......... Khanya...........
== Litšupiso ==
5b0d51i2w6nvhtos0muvm66m44m1esw
40378
40371
2026-07-17T12:40:00Z
QueenRamzy
13050
added category
40378
wikitext
text/x-wiki
[[File:Thaba Bosiu - panoramio.jpg|thumb|Qiloane, Thaba e haufi le Thaba-Bosiu, moo sechaba sa Basotho se thehuoeng teng.]]
'''Thapelo ea Sesotho''' ke thapelo e neng e sebelisoa ke Basotho ba khale khale. Thapelo ena e ne e rapeloa ke Basotho ha ba etsa mesebetsi e fapaneng. mesebetsi eo <ref>https://open.uct.ac.za/server/api/core/bitstreams/6132021c-0558-42b9-84af-896b7b89724c/content</ref>e akha mafu, manyalo, kuruetso le mekete ea Balimo joalo joalo.
== Mabitso a Molimo oa Basotho ==
Lebitso la Molimo oa Basotho ke Tlhatlha-Macholo, Rammoloki.
== Thapelo ==
Oho Molimo re utloe rea rapela
Molimo o mocha rapela oa khale,
O re rapelle ho e moholo Jere
Mojari oa litšiti tsa batho,
Molimo o atla li maroba
Atla li robokiloe ke ho re shoela,
Atla li tšoeu ke ho bopa masea
A manyenyane libokothoana,
Bo nkhono ba llela matlala
Ba tla a bona kang ba shoele,
Ba tla a bona ka paka tsa mabitla
Tlhatlha metsi a etse keleli ea mariha,
Hoba keleling o nchafatsa lichaba teng
Lichaba li tsoang ho oena 'Mopong,
Li tlang ho boela ho oena meahong
Leseli......... Khanya...........
== Litšupiso ==
<references />
[[Category:Thapelo]]
[[Category:Bonono]]
tigqndu92igxxaoqvsfrdikssactf45
Nico Moolman
0
10804
40374
2026-07-17T12:36:17Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1364594830|Nico Moolman]]"
40374
wikitext
text/x-wiki
Nico Moolman (15 Pherekgong 1948 - 25 Phato 2025) e ne e le mongodi wa Afrika Borwa, rahistori ya sa rutehang, le moqoqi wa dipale tsa setso. <ref>https://maroelamedia.co.za/nuus/sa-nuus/skrywer-en-versamelaar-nico-moolman-oorlede/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/uncategorized/2017/11/23/utrechts-old-parsonage-museum-host-historic-writer/</ref> O tsebahala haholo ka dipatlisiso tsa hae tsa nalane mabapi le Ntwa ya Anglo-Boer le jwalo ka mongodi wa buka ya ''The Boer Whore'', e ileng ya sebeletsa e le pululelo e tobileng bakeng sa buka e tummeng [[Seburu|ya Seafrikanse]] le tlhahiso ya sethala, ''Kamphoer'' . <ref>https://www.jonathanball.co.za/product-author/nico-moolman/</ref>
== Bophelo ba pele le mosebetsi ==
Moolman o phetse le ho sebetsa Kgutlo Tharo ya Lekwa karolo e kgolo ya bophelo ba hae, moo a ileng a sebetsa ka dilemo tse ngata Iscor —eo hamorao e ileng ya tsejwa e le Mittal— [[Vanderbijlpark]] . Ho sa tsotellehe mosebetsi wa hae wa kgwebo, o ne a rata nalane bophelo bohle ba hae, a tsepamisitse maikutlo haholo Ntweng ya Anglo-Boer ya 1899-1902. Ho theosa le dilemo tse mashome a mmalwa, o ile a inehela ho bokelleng, ho bolokeng le ho etsa dijithale difoto tsa nalane, dinegative tsa kgalase, le ditokomane tsa polokelo ya nalane, tseo bongata ba tsona a ileng a di nehelana hamorao ho Bloemfontein Archives. <ref>https://www.sacr.fs.gov.za/?page_id=1080</ref>
== Dingodilweng le buka ya The Boer Whore ==
[[File:Boer_Whore_book_by_Nico_Moolman_01.jpg|thumb|Buka ya The Boer Whore, ka Nico Moolman]]
Nakong ya bophelo ba hae, Moolman o ngotse dibuka tse fetang 16, tseo boholo ba tsona di neng di hatisitswe ke yena. Mosebetsi wa hae o tsebahalang haholo ke pale ea nalane ya ditokomane ''The Boer Whore'' e hatisitsoeng ka (2012).
Nakong ya dipatlisiso tsa hae tsa polokelo ya nalane, Moolman o ile a kopana le pale ea nnete le e bohloko ea Susan Nell, ngoanana e monyenyane ya ileng a betoa ke diofisiri tsa Brithani mme a siuwa a nahana hore o shoele kampong ea mahloriso ea Winburg nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer. Leha ho le joalo, o ile a pholoha ka mor'a hore banyalani ba [[Basotho]] ba mo fumane le ho mo hlokomela lehaheng; qetellong o ile a ea [[Uropa|Europe]] 'me ea e-ba e mong oa lingaka tsa mafu a kelello tsa basali tsa pele lefatšeng. Tlaleho ena ea nalane hamorao e ile ea sebetsa e le motheo oa buka ea pele ea Francois Smith ''ea Kamphoer'' (Tafelberg), hammoho le pontšo e atlehileng haholo ea mosali a le mong ea lebitso le tšoanang e nang le Sandra Prinsloo .
== Buskruit ho Laventel Plaasmuseum ==
Moolman le mosadi wa hae, Naomi (eo a ileng a mo nyala ka selemo sa 1970), hamorao ba ile ba dula polasing ya Cesaréa, ka ntle ho Utrecht ho la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] . Ha a le moo, o ile a tsamaisa musiamo wa ntlo ya hae, o bitswang Buskruit en Laventel Plaasmuseum (e tsejwang ka Senyesemane e le Cordite le Cologne). Musiamo o na le pokello e kgolo ya matlotlo a setso a nalane, dipolaka tsa sesole le Afrikaana.
Ka Hlakubele 2021, Moolman o ile a hlomphuwa Utrecht ke moemeli wa Russia Afrika Borwa, Ilya Rogachev, ka lebaka la dipatlisiso tsa hae tse batsi mabapi le dikamano tsa nalane lipakeng tsa Maburu le Marussia a ileng a lwana ka lehlakoreng la lirephabliki tsa Maburu nakong ya Ntwa ea Maburu le Maburu. <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/news-headlines/2020/08/10/utrecht-a-town-steeped-in-history-on-our-doorstep/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/vaalweekblad/news/2021/03/26/skrywer-uit-vaal-deur-russe-vereer-vir-navorsing-oor-anglo-boereoorlog/</ref>
=== Letsholo la dipere la Mysoektog ===
Ka 2021, Moolman, Wessel Mostert, Tumelo Mokoena, Piet Lombard, Theo Molebatsi, [[Moesia oa mafahla|Twin Mosia]], Leon Meyer, le Dawie Fourie ba ile ba nka leeto la kariki ya dipere ho pholletsa le Afrika Borwa, ba qala Vereeniging, Gauteng, mme ba feta metseng e fapaneng Free State pele ba fihla Utrecht, profenseng ya KwaZulu-Natal. Sehlopha se ile sa nka filimi ya ditokomane e bitswang ''My Soektog'' se sebedisa Cape Cart, ho kenyeletswa le dipere tse tsheletseng, mme sa etsa pontsho ya kamoo maeto a neng a etswa kateng mehleng ya kgale. <ref>https://www.netwerk24.com/perdekar-op-spoor-van-die-geskiedenis-20210427</ref> <ref>https://maroelamedia.co.za/leefstyl/goeie-nuus/epiese-erfenisreis-met-perdekar/</ref>
== Lefu ==
Moolman o hlokahetse Utrecht ka la 25 Phato 2025 a le dilemo di 77, nakwana kamora ho phethela pokello ya hae ya ho qetela ya dithothokiso, ''Amper daar'' .
== Dibuka tse kgethilweng ==
* ''Kuier in 'n Plaaskombuis'' (2005)
* ''Afrika Borwa ho Canter: A Cultural Rhapsody'' .
* ''The Boer'' Whore (2012)
* ''Dankie, Generaal: Op die spoor van 'n oorlogspeurder''
* ''Karrenmelk vir Ta Nonnie'' (2015)
* ''Sij''
* ''Die Pienk Traaisiekel.''
* ''Uit Ouma se Uitsetkist''
* ''Die groot Kwilt''
* ''Amper daar'' (Digbundel, 2025)
== Mehlodi ==
[[Category:Dibini tsa Afrika Borwa]]
sk3z51ur5emmfahnea6c0hsmon4lpwt
40376
40374
2026-07-17T12:37:10Z
KeMang??
6412
Ke lokisa diphoso
40376
wikitext
text/x-wiki
Nico Moolman (15 Pherekgong 1948 - 25 Phato 2025) e ne e le mongodi wa [[Afrika Borwa]], rahistori ya sa rutehang, le moqoqi wa dipale tsa setso. <ref>https://maroelamedia.co.za/nuus/sa-nuus/skrywer-en-versamelaar-nico-moolman-oorlede/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/uncategorized/2017/11/23/utrechts-old-parsonage-museum-host-historic-writer/</ref> O tsebahala haholo ka dipatlisiso tsa hae tsa nalane mabapi le Ntwa ya Anglo-Boer le jwalo ka mongodi wa buka ya ''The Boer Whore'', e ileng ya sebeletsa e le pululelo e tobileng bakeng sa buka e tummeng [[Seburu|ya Seafrikanse]] le tlhahiso ya sethala, ''Kamphoer'' . <ref>https://www.jonathanball.co.za/product-author/nico-moolman/</ref>
== Bophelo ba pele le mosebetsi ==
Moolman o phetse le ho sebetsa Kgutlo Tharo ya Lekwa karolo e kgolo ya bophelo ba hae, moo a ileng a sebetsa ka dilemo tse ngata Iscor —eo hamorao e ileng ya tsejwa e le Mittal— [[Vanderbijlpark]] . Ho sa tsotellehe mosebetsi wa hae wa kgwebo, o ne a rata nalane bophelo bohle ba hae, a tsepamisitse maikutlo haholo Ntweng ya Anglo-Boer ya 1899-1902. Ho theosa le dilemo tse mashome a mmalwa, o ile a inehela ho bokelleng, ho bolokeng le ho etsa dijithale difoto tsa nalane, dinegative tsa kgalase, le ditokomane tsa polokelo ya nalane, tseo bongata ba tsona a ileng a di nehelana hamorao ho Bloemfontein Archives. <ref>https://www.sacr.fs.gov.za/?page_id=1080</ref>
== Dingodilweng le buka ya The Boer Whore ==
[[File:Boer_Whore_book_by_Nico_Moolman_01.jpg|thumb|Buka ya The Boer Whore, ka Nico Moolman]]
Nakong ya bophelo ba hae, Moolman o ngotse dibuka tse fetang 16, tseo boholo ba tsona di neng di hatisitswe ke yena. Mosebetsi wa hae o tsebahalang haholo ke pale ea nalane ya ditokomane ''The Boer Whore'' e hatisitsoeng ka (2012).
Nakong ya dipatlisiso tsa hae tsa polokelo ya nalane, Moolman o ile a kopana le pale ea nnete le e bohloko ea Susan Nell, ngoanana e monyenyane ya ileng a betoa ke diofisiri tsa Brithani mme a siuwa a nahana hore o shoele kampong ea mahloriso ea Winburg nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer. Leha ho le joalo, o ile a pholoha ka mor'a hore banyalani ba [[Basotho]] ba mo fumane le ho mo hlokomela lehaheng; qetellong o ile a ea [[Uropa|Europe]] 'me ea e-ba e mong oa lingaka tsa mafu a kelello tsa basali tsa pele lefatšeng. Tlaleho ena ea nalane hamorao e ile ea sebetsa e le motheo oa buka ea pele ea Francois Smith ''ea Kamphoer'' (Tafelberg), hammoho le pontšo e atlehileng haholo ea mosali a le mong ea lebitso le tšoanang e nang le Sandra Prinsloo .
== Buskruit ho Laventel Plaasmuseum ==
Moolman le mosadi wa hae, Naomi (eo a ileng a mo nyala ka selemo sa 1970), hamorao ba ile ba dula polasing ya Cesaréa, ka ntle ho Utrecht ho la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] . Ha a le moo, o ile a tsamaisa musiamo wa ntlo ya hae, o bitswang Buskruit en Laventel Plaasmuseum (e tsejwang ka Senyesemane e le Cordite le Cologne). Musiamo o na le pokello e kgolo ya matlotlo a setso a nalane, dipolaka tsa sesole le Afrikaana.
Ka Hlakubele 2021, Moolman o ile a hlomphuwa Utrecht ke moemeli wa Russia Afrika Borwa, Ilya Rogachev, ka lebaka la dipatlisiso tsa hae tse batsi mabapi le dikamano tsa nalane lipakeng tsa Maburu le Marussia a ileng a lwana ka lehlakoreng la lirephabliki tsa Maburu nakong ya Ntwa ea Maburu le Maburu. <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/news-headlines/2020/08/10/utrecht-a-town-steeped-in-history-on-our-doorstep/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/vaalweekblad/news/2021/03/26/skrywer-uit-vaal-deur-russe-vereer-vir-navorsing-oor-anglo-boereoorlog/</ref>
=== Letsholo la dipere la Mysoektog ===
Ka 2021, Moolman, Wessel Mostert, Tumelo Mokoena, Piet Lombard, Theo Molebatsi, [[Moesia oa mafahla|Twin Mosia]], Leon Meyer, le Dawie Fourie ba ile ba nka leeto la kariki ya dipere ho pholletsa le Afrika Borwa, ba qala Vereeniging, Gauteng, mme ba feta metseng e fapaneng Free State pele ba fihla Utrecht, profenseng ya KwaZulu-Natal. Sehlopha se ile sa nka filimi ya ditokomane e bitswang ''My Soektog'' se sebedisa Cape Cart, ho kenyeletswa le dipere tse tsheletseng, mme sa etsa pontsho ya kamoo maeto a neng a etswa kateng mehleng ya kgale. <ref>https://www.netwerk24.com/perdekar-op-spoor-van-die-geskiedenis-20210427</ref> <ref>https://maroelamedia.co.za/leefstyl/goeie-nuus/epiese-erfenisreis-met-perdekar/</ref>
== Lefu ==
Moolman o hlokahetse Utrecht ka la 25 Phato 2025 a le dilemo di 77, nakwana kamora ho phethela pokello ya hae ya ho qetela ya dithothokiso, ''Amper daar'' .
== Dibuka tse kgethilweng ==
* ''Kuier in 'n Plaaskombuis'' (2005)
* ''Afrika Borwa ho Canter: A Cultural Rhapsody'' .
* ''The Boer'' Whore (2012)
* ''Dankie, Generaal: Op die spoor van 'n oorlogspeurder''
* ''Karrenmelk vir Ta Nonnie'' (2015)
* ''Sij''
* ''Die Pienk Traaisiekel.''
* ''Uit Ouma se Uitsetkist''
* ''Die groot Kwilt''
* ''Amper daar'' (Digbundel, 2025)
== Mehlodi ==
[[Category:Dibini tsa Afrika Borwa]]
tln47q7dmvo897otfal7wm6j1j5vk0z
40396
40376
2026-07-18T08:31:37Z
Mpipesi
11468
/* */
40396
wikitext
text/x-wiki
Nico Moolman (15 Pherekgong 1948 - 25 Phato 2025) e ne e le mongodi wa [[Afrika Borwa]], rahistori ya sa rutehang, le moqoqi wa dipale tsa setso.<ref>https://maroelamedia.co.za/nuus/sa-nuus/skrywer-en-versamelaar-nico-moolman-oorlede/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/uncategorized/2017/11/23/utrechts-old-parsonage-museum-host-historic-writer/</ref> O tsebahala haholo ka dipatlisiso tsa hae tsa nalane mabapi le Ntwa ya Manyesemane le Maburu ( Anglo-Boer) le jwalo ka mongodi wa buka ya ''The Boer Whore'', e ileng ya sebeletsa e le pululelo e tobileng bakeng sa buka e tummeng [[Seburu|ya Seafrikanse]] le tlhahiso ya sethala, ''Kamphoer'' . <ref>https://www.jonathanball.co.za/product-author/nico-moolman/</ref>
== Bophelo ba pele le mosebetsi ==
Moolman o phetse le ho sebetsa Kgutlo Tharo ya Lekwa karolo e kgolo ya bophelo ba hae, moo a ileng a sebetsa ka dilemo tse ngata Iscor —eo hamorao e ileng ya tsejwa e le Mittal— [[Vanderbijlpark]] . Ho sa tsotellehe mosebetsi wa hae wa kgwebo, o ne a rata nalane bophelo bohle ba hae, a tsepamisitse maikutlo haholo Ntweng ya Anglo-Boer ya 1899-1902. Ho theosa le dilemo tse mashome a mmalwa, o ile a inehela ho bokelleng, ho bolokeng le ho etsa dijithale difoto tsa nalane, dinegative tsa kgalase, le ditokomane tsa polokelo ya nalane, tseo bongata ba tsona a ileng a di nehelana hamorao ho Bloemfontein Archives. <ref>https://www.sacr.fs.gov.za/?page_id=1080</ref>
== Dingodilweng le buka ya The Boer Whore ==
[[File:Boer_Whore_book_by_Nico_Moolman_01.jpg|thumb|Buka ya The Boer Whore, ka Nico Moolman]]
Nakong ya bophelo ba hae, Moolman o ngotse dibuka tse fetang 16, tseo boholo ba tsona di neng di hatisitswe ke yena. Mosebetsi wa hae o tsebahalang haholo ke pale ea nalane ya ditokomane ''The Boer Whore'' e hatisitsoeng ka (2012).
Nakong ya dipatlisiso tsa hae tsa polokelo ya nalane, Moolman o ile a kopana le pale ea nnete le e bohloko ea Susan Nell, ngoanana e monyenyane ya ileng a betoa ke diofisiri tsa Brithani mme a siuwa a nahana hore o shoele kampong ea mahloriso ea Winburg nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer. Leha ho le joalo, o ile a pholoha ka mor'a hore banyalani ba [[Basotho]] ba mo fumane le ho mo hlokomela lehaheng; qetellong o ile a ea [[Uropa|Europe]] 'me ea e-ba e mong oa lingaka tsa mafu a kelello tsa basali tsa pele lefatšeng. Tlaleho ena ea nalane hamorao e ile ea sebetsa e le motheo oa buka ea pele ea Francois Smith ''ea Kamphoer'' (Tafelberg), hammoho le pontšo e atlehileng haholo ea mosali a le mong ea lebitso le tšoanang e nang le Sandra Prinsloo .
== Buskruit ho Laventel Plaasmuseum ==
Moolman le mosadi wa hae, Naomi (eo a ileng a mo nyala ka selemo sa 1970), hamorao ba ile ba dula polasing ya Cesaréa, ka ntle ho Utrecht ho la [[Kwazulu-Natala|KwaZulu-Natal]] . Ha a le moo, o ile a tsamaisa musiamo wa ntlo ya hae, o bitswang Buskruit en Laventel Plaasmuseum (e tsejwang ka Senyesemane e le Cordite le Cologne). Musiamo o na le pokello e kgolo ya matlotlo a setso a nalane, dipolaka tsa sesole le Afrikaana.
Ka Hlakubele 2021, Moolman o ile a hlomphuwa Utrecht ke moemeli wa Russia Afrika Borwa, Ilya Rogachev, ka lebaka la dipatlisiso tsa hae tse batsi mabapi le dikamano tsa nalane lipakeng tsa Maburu le Marussia a ileng a lwana ka lehlakoreng la lirephabliki tsa Maburu nakong ya Ntwa ea Maburu le Maburu. <ref>https://www.citizen.co.za/northern-natal-news/news-headlines/2020/08/10/utrecht-a-town-steeped-in-history-on-our-doorstep/</ref> <ref>https://www.citizen.co.za/vaalweekblad/news/2021/03/26/skrywer-uit-vaal-deur-russe-vereer-vir-navorsing-oor-anglo-boereoorlog/</ref>
=== Letsholo la dipere la Mysoektog ===
Ka 2021, Moolman, Wessel Mostert, Tumelo Mokoena, Piet Lombard, Theo Molebatsi, [[Moesia oa mafahla|Twin Mosia]], Leon Meyer, le Dawie Fourie ba ile ba nka leeto la kariki ya dipere ho pholletsa le Afrika Borwa, ba qala Vereeniging, Gauteng, mme ba feta metseng e fapaneng Free State pele ba fihla Utrecht, profenseng ya KwaZulu-Natal. Sehlopha se ile sa nka filimi ya ditokomane e bitswang ''My Soektog'' se sebedisa Cape Cart, ho kenyeletswa le dipere tse tsheletseng, mme sa etsa pontsho ya kamoo maeto a neng a etswa kateng mehleng ya kgale. <ref>https://www.netwerk24.com/perdekar-op-spoor-van-die-geskiedenis-20210427</ref> <ref>https://maroelamedia.co.za/leefstyl/goeie-nuus/epiese-erfenisreis-met-perdekar/</ref>
== Lefu ==
Moolman o hlokahetse Utrecht ka la 25 Phato 2025 a le dilemo di 77, nakwana kamora ho phethela pokello ya hae ya ho qetela ya dithothokiso, ''Amper daar'' .
== Dibuka tse kgethilweng ==
* ''Kuier in 'n Plaaskombuis'' (2005)
* ''Afrika Borwa ho Canter: A Cultural Rhapsody'' .
* ''The Boer'' Whore (2012)
* ''Dankie, Generaal: Op die spoor van 'n oorlogspeurder''
* ''Karrenmelk vir Ta Nonnie'' (2015)
* ''Sij''
* ''Die Pienk Traaisiekel.''
* ''Uit Ouma se Uitsetkist''
* ''Die groot Kwilt''
* ''Amper daar'' (Digbundel, 2025)
== Mehlodi ==
[[Category:Dibini tsa Afrika Borwa]]
16a5fnjnbs5cwijku3zp8n181jmjqu2
Webster Mfebe
0
10805
40384
2026-07-17T13:30:07Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350923057|Webster Mfebe]]"
40384
wikitext
text/x-wiki
'''Mthawelanga Webster Mfebe''' (O hlahile ka la 14 Phupu 1959) ke mohwebi, radipolotiki le Mokganni wa mehleng wa kgwebo wa Afrika Borwa. O bile motsamaisi ya ka sehloohong wa Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Baenjiniere ba Civil ho tloha ka 2013.
Pele a kena kgwebong ka nako e tletseng, Mfebe o ile a emela [[African National Congress]] (ANC) sebokeng sa naha ho tloha ka 1994 ho isa ho 1996 ebe o emela seboka sa naha sa Free State ho tloha ka 1996 ho isa ho 2004. O ne a le Setho sa Lekhotla la Tsamaiso la naha ya mahala (MEC) bakeng sa dipapadi, Bonono, setso, saense le theknoloji ho tloha ka 1997 ho isa 2004.
szpue6vg3cl193kljlpwvmyu1qcas52
Nhlazatshe
0
10806
40385
2026-07-17T14:03:52Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348874088|Nhlazatshe]]"
40385
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox ib-settlement vcard"
|- class="switcher-container"
! colspan="2" class="infobox-above" |<div class="fn org">Nhlazatshe</div><div class="nickname ib-settlement-native"> eLukwatini </div>
|- class="mergedtoprow"
| colspan="2" class="infobox-full-data" |<div class="switcher-container"></div>
|}
'''Nhlazatshe''' (ka dinako tse ding e ngolwa e le '''Nhlazatje''' ), eo pele e neng e tsejwa e le '''Eerstehoek''', ke motsana o Masepaleng wa Setereke sa Gert Sibande profenseng ya [[Mpumalanga]] ya [[Afrika Borwa]] .
== Mehlodi ==
bf7eij2zaw9dt7zhh2xb1eoysh77r92