Wikipedia
tnwiki
https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono
MediaWiki 1.47.0-wmf.5
first-letter
Pego
Faphegileng
Puisano
Modirisi
Puisano ya modirisi
Wikipedia
Puisano ya Wikipedia
Setshwantsho
Puisano ya setshwantsho
MediaWiki
Puisano ya MediaWiki
Tempolete
Puisano ya tempolete
Thuso
Puisano ya thuso
Karolo
Puisano ya karolo
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Puisano:Puiso-Batho
1
9055
50211
49773
2026-06-05T13:49:34Z
~2026-33302-80
12841
/* O mooki mogolo mo motseng wa moshupa. Otshwentswe ke bolwetse jwa kgotlholo e tona jo bo golang mo kgaolong ya gago. O buisa morafe ka seemo se. Batsenelela phuthego ke baithuti, baoki, mothusa mogokgo, batsadi le mogokgo. Kwala puiso batho */ Reply
50211
wikitext
text/x-wiki
== puisobatho ==
tseela gore o mookamedi wa lekgotla le le tsamaisang ditlhopho tsa setshaba, o biditse phuthego go bua le morafe ka botlhokwa jwa go tlhopa
Phuthego e tseneletswe ke batsadi,kgosi ya motse,banana,molaodi,makhanselara,le mopalamente
[[Faphegileng:Contributions/129.205.195.57|129.205.195.57]] 08:37, 19 Phalane 2023 (CAT)
== ke a leboga motsamaisa tiro ==
ke nna kago ke mookamedi wa lekgotla le le tsamaisang ditlhopho tsa setshaba.pele ga ke tla rola mafoko a segolo ke tla leboga kgosi ya motse,molaodi,mopalamente,makhanselara le banana kare kakaretso ke le leboga ka pula [[Faphegileng:Contributions/41.74.49.118|41.74.49.118]] 11:28, 17 Mopitlo 2024 (CAT)
== O mooki mogolo mo motseng wa moshupa. Otshwentswe ke bolwetse jwa kgotlholo e tona jo bo golang mo kgaolong ya gago. O buisa morafe ka seemo se. Batsenelela phuthego ke baithuti, baoki, mothusa mogokgo, batsadi le mogokgo. Kwala puiso batho ==
Puiso batho [[Faphegileng:Contributions/168.167.68.1|168.167.68.1]] 12:49, 10 Lwetse 2024 (CAT)
:ga ke mooki mo ton mme ke ton wa tsa botsogo [[Faphegileng:Contributions/~2026-33302-80|~2026-33302-80]] ([[Puisano ya modirisi:~2026-33302-80|talk]]) 15:49, 5 Seetebosigo 2026 (CAT)
== O mogokgo wa sekolo sa ngwaketse jss. Kwala puiso batho ka letlhoko la didirisiwa tsa thuto mo sekolong mo go amang maduo le tsamaiso ya sekolo. ==
Batsenelela ba phuthego ke baithuti, mothusa mogokgo, batsadi, barutabana, modulasetilo wa komiti ya batsadi le barutabana [[Faphegileng:Contributions/154.70.148.186|154.70.148.186]] 18:00, 11 Tlhakole 2025 (CAT)
== Puisobatho ==
Jaaka moeteledipele wa kganetso mo palamenteng, buisa Batswana o tsibogela kgaoganyo madi a setšhaba e e begilweng ke Tona wa madi wa Botswana. Phuthego e tsenwe ke Tautona , Setšhaba , Mothusa Tautona , Baeteledipele ba Maphata a Puso , Matona a Puso le Vaokamedi ba dibanka. [[Faphegileng:Contributions/41.223.73.177|41.223.73.177]] 19:39, 25 Tlhakole 2025 (CAT)
== Setswana ==
Mmuisano ka botlhokwa jwa sekolo [[Faphegileng:Contributions/41.122.78.50|41.122.78.50]] 18:31, 6 Phatwe 2025 (CAT)
:Nthuseng [[Faphegileng:Contributions/41.122.78.50|41.122.78.50]] 18:31, 6 Phatwe 2025 (CAT)
== Setswana ==
Puisobatho
O tseela gore o mmaboipelego wa kgaolo ya Kghapamadi. O tshwentswe ke boimana jwa baithuti mo dikolong. Buisa batsadi,bagokgo,baithuti,barutabana le baoki [[Faphegileng:Contributions/~2026-27413-45|~2026-27413-45]] ([[Puisano ya modirisi:~2026-27413-45|talk]]) 20:24, 5 Motsheganong 2026 (CAT)
kq13c80cigvldbgjtqzp6ejmwcd2tai
Noka ya Nzhelele
0
13324
50199
2026-06-05T12:19:17Z
JudithShe
9421
Ke ranotse tsebe ya Noka ya Nzhelele #AWC2026
50199
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Noka ya Nzhelele|image_name=Philip Herd Nature Reserve.jpg|image_map=South Africa relief location map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Nzhelele|mouth=[[Noka ya Limpopo]]|location=Soutpansberg|elevation=1,673 m|mouth_elevation_m=404 m|basin_countries=Molelwane wa [[Aforika Borwa]] le [[Zimbabwe]]|caption=Tebego ya noka ya Nzhelele}}
'''Noka ya Nzhelele''' e'''w''' menwge ya mesele ya metsi e e botlhokwa kwa kgaolong ya [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo,]] kwa [[Aforika Borwa]]. Noka e e nosa kg aolo ee bophara jwa dikhilomithara di le dikete di le tharo, makgolo a mane, masome a mararo le borataro.<ref>[https://www.fao.org/4/y5744e/y5744e07.htm Major rivers and streams within the Limpopo River Basin]</ref>
== Tsela ==
Noka e, e tshelwa ke dithaba tse di kwa bokone jwa majwe a Soutpansberg. Fa e tswa mo lefelong le le dithaba, e itsoketsa mo bokone botlhaba go kgabaganya lefelo le le tletseng dimela le ditsatlholego tse di farologaneng, di akaretsa diphologolo tse ditona jaaka dithutlwa, ditshukudu tse ditshweu le dikgokong.<ref>[https://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=7077 Sites - Important Bird Areas (IBAs) - Soutpansberg]</ref> E kopana le lotshitshi lwa [[Limpopo River|noka ya Limpopo]] kwa mojeng dikhilomithara di le masome mararo le boraro kwa botlhaba jwa Musina.<ref>[https://web.archive.org/web/20120420013629/http://www.limpoporak.com/en/river/sub-basin+summaries/Nzhelele.aspx "Nzhelele Sub-basin".] Archived from the original on 2012-04-20. Retrieved 2026-06-05</ref>
[[Noka ya Mutamba]], e e leng yone e e tshelang mo go yone thata, e tlhaga mo tshimong ya Buelgum Poort kwa Soutpansberg, kwa bophirima jwa metswedi ya Nzhelele.<ref>[http://www.soutpansberg.com/geology/index.htm Soutpansberg - Geology and Geography]</ref> Dinoka tse dingwe tse di tshelang mo go yone di akaretsa [[noka ya Tshiruru]], [[Noka ya Mugungudi]], [[noka ya Mutshedzi]] le [[noka ya Wyllie]].<ref>Busari, Ola (2008). [https://link.springer.com/article/10.1007/s10668-007-9094-3 "Groundwater in the Limpopo Basin: Occurrence, use and impact". ''Env'']''ironment, Development and Sustainability''. '''10''' (6): 943–957. [[Doi:|doi:]][https://link.springer.com/article/10.1007/s10668-007-9094-3 10.1007/s10668-007-9094-3.] [[:en:Semantic_Scholar#S2CID|S2CID]] [https://www.semanticscholar.org/paper/ef93fe25dc4611e6b8f9e7f756a542d0ec7b8bc9 154503353.]</ref>
== Matamo a a mo kgampung ==
* Letamo la Nzhelele
* Letamo la Mutshedzi, mo nokeng ya Mutshedzi
== Ditshedimosetso tse dingwe ==
* [[Dinoka tsa kwa Aforika Borwa]]
== Metswedi ==
enefoa9stig0qil5k6ie5j4g0rgcqpu
50200
50199
2026-06-05T12:20:51Z
JudithShe
9421
Ke golagantse tsene e le tse dingwe #AWC2026
50200
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Noka ya Nzhelele|image_name=Philip Herd Nature Reserve.jpg|image_map=South Africa relief location map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Nzhelele|mouth=[[Noka ya Limpopo]]|location=Soutpansberg|elevation=1,673 m|mouth_elevation_m=404 m|basin_countries=Molelwane wa [[Aforika Borwa]] le [[Zimbabwe]]|caption=Tebego ya noka ya Nzhelele}}
'''Noka ya Nzhelele''' e'''w''' menwge ya mesele ya metsi e e botlhokwa kwa kgaolong ya [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo,]] kwa [[Aforika Borwa]]. Noka e e nosa kg aolo ee bophara jwa dikhilomithara di le dikete di le tharo, makgolo a mane, masome a mararo le borataro.<ref>[https://www.fao.org/4/y5744e/y5744e07.htm Major rivers and streams within the Limpopo River Basin]</ref>
== Tsela ==
Noka e, e tshelwa ke dithaba tse di kwa bokone jwa majwe a Soutpansberg. Fa e tswa mo lefelong le le dithaba, e itsoketsa mo bokone botlhaba go kgabaganya lefelo le le tletseng dimela le ditsatlholego tse di farologaneng, di akaretsa diphologolo tse ditona jaaka dithutlwa, ditshukudu tse ditshweu le dikgokong.<ref>[https://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=7077 Sites - Important Bird Areas (IBAs) - Soutpansberg]</ref> E kopana le lotshitshi lwa [[Limpopo River|noka ya Limpopo]] kwa mojeng dikhilomithara di le masome mararo le boraro kwa botlhaba jwa Musina.<ref>[https://web.archive.org/web/20120420013629/http://www.limpoporak.com/en/river/sub-basin+summaries/Nzhelele.aspx "Nzhelele Sub-basin".] Archived from the original on 2012-04-20. Retrieved 2026-06-05</ref>
[[Noka ya Mutamba]], e e leng yone e e tshelang mo go yone thata, e tlhaga mo tshimong ya Buelgum Poort kwa Soutpansberg, kwa bophirima jwa metswedi ya Nzhelele.<ref>[http://www.soutpansberg.com/geology/index.htm Soutpansberg - Geology and Geography]</ref> Dinoka tse dingwe tse di tshelang mo go yone di akaretsa [[noka ya Tshiruru]], [[Noka ya Mugungudi]], [[noka ya Mutshedzi]] le [[noka ya Wyllie]].<ref>Busari, Ola (2008). [https://link.springer.com/article/10.1007/s10668-007-9094-3 "Groundwater in the Limpopo Basin: Occurrence, use and impact". ''Env'']''ironment, Development and Sustainability''. '''10''' (6): 943–957. [[Doi:|doi:]][https://link.springer.com/article/10.1007/s10668-007-9094-3 10.1007/s10668-007-9094-3.] [[:en:Semantic_Scholar#S2CID|S2CID]] [https://www.semanticscholar.org/paper/ef93fe25dc4611e6b8f9e7f756a542d0ec7b8bc9 154503353.]</ref>
== Matamo a a mo kgampung ==
* [[Letamo la Nzhelele]]
* [[Letamo la Mutshedzi]], mo nokeng ya Mutshedzi
== Ditshedimosetso tse dingwe ==
* [[Dinoka tsa kwa Aforika Borwa]]
== Metswedi ==
gd53orames2j5n8yteyt1xa1v3iva60
50201
50200
2026-06-05T12:23:54Z
JudithShe
9421
Ke baakantse mafoko mangwe #AWC2026
50201
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Noka ya Nzhelele|image_name=Philip Herd Nature Reserve.jpg|image_map=South Africa relief location map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Nzhelele|mouth=[[Noka ya Limpopo]]|location=Soutpansberg|elevation=1,673 m|mouth_elevation_m=404 m|basin_countries=Molelwane wa [[Aforika Borwa]] le [[Zimbabwe]]|caption=Tebego ya noka ya Nzhelele}}
'''Noka ya Nzhelele''' ke mengwe ya mesele ya metsi e e botlhokwa kwa kgaolong ya [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo,]] kwa [[Aforika Borwa]]. Noka e e nosa kg aolo ee bophara jwa dikhilomithara di le dikete di le tharo, makgolo a mane, masome a mararo le borataro.<ref>[https://www.fao.org/4/y5744e/y5744e07.htm Major rivers and streams within the Limpopo River Basin]</ref>
== Tsela ==
Noka e, e tshelwa ke dithaba tse di kwa bokone jwa majwe a Soutpansberg. Fa e tswa mo lefelong le le dithaba, e itsoketsa mo bokone botlhaba go kgabaganya lefelo le le tletseng dimela le ditsatlholego tse di farologaneng, di akaretsa diphologolo tse ditona jaaka dithutlwa, ditshukudu tse ditshweu le dikgokong.<ref>[https://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=7077 Sites - Important Bird Areas (IBAs) - Soutpansberg]</ref> E kopana le lotshitshi lwa [[Limpopo River|noka ya Limpopo]] kwa mojeng dikhilomithara di le masome mararo le boraro kwa botlhaba jwa Musina.<ref>[https://web.archive.org/web/20120420013629/http://www.limpoporak.com/en/river/sub-basin+summaries/Nzhelele.aspx "Nzhelele Sub-basin".] Archived from the original on 2012-04-20. Retrieved 2026-06-05</ref>
[[Noka ya Mutamba]], e e leng yone e e tshelang mo go yone thata, e tlhaga mo tshimong ya Buelgum Poort kwa Soutpansberg, kwa bophirima jwa metswedi ya Nzhelele.<ref>[http://www.soutpansberg.com/geology/index.htm Soutpansberg - Geology and Geography]</ref> Dinoka tse dingwe tse di tshelang mo go yone di akaretsa [[noka ya Tshiruru]], [[Noka ya Mugungudi]], [[noka ya Mutshedzi]] le [[noka ya Wyllie]].<ref>Busari, Ola (2008). [https://link.springer.com/article/10.1007/s10668-007-9094-3 "Groundwater in the Limpopo Basin: Occurrence, use and impact". ''Env'']''ironment, Development and Sustainability''. '''10''' (6): 943–957. [[Doi:|doi:]][https://link.springer.com/article/10.1007/s10668-007-9094-3 10.1007/s10668-007-9094-3.] [[:en:Semantic_Scholar#S2CID|S2CID]] [https://www.semanticscholar.org/paper/ef93fe25dc4611e6b8f9e7f756a542d0ec7b8bc9 154503353.]</ref>
== Matamo a a mo kgampung ==
* [[Letamo la Nzhelele]]
* [[Letamo la Mutshedzi]], mo nokeng ya Mutshedzi
== Ditshedimosetso tse dingwe ==
* [[Dinoka tsa kwa Aforika Borwa]]
== Metswedi ==
6s6h02q1si25zs1zbq1dutbuyo1g722
Komoé River
0
13325
50202
2026-06-05T12:26:10Z
MmaBaggio
11091
#AWC 2026 #WATER FRO LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Komoé River
50202
wikitext
text/x-wiki
Noka ya Komoé kgotsa Noka ya Comoé ke noka e e mo Afrika Bophirima. Noka e simologa kwa Sikasso Plateau ya [[Burkina Faso]], <ref>Rupley, Lawrence A.; Bangali, Lamissa; Diamitani, Boureima (2013). "Sikasso Plateau". ''Historical Dictionary of Burkina Faso''. Lanham, Maryland: Scarecrow Press. p. 197. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-8108-6770-3|<bdi>978-0-8108-6770-3</bdi>.]]</ref>e elela ka Karfiguéla Cascades, e bopa karolo e khutshwane ya molelwane magareng ga Burkina Faso le Ivory Coast pele e tsena Ivory Coast. E dira jaaka metsi a mantsi mo karolong ya bokone-botlhaba jwa naga eo pele ga e tshologela mo Atlantic. <ref name=":0">Mepham, Robert (1991). ''IUCN Directory of African Wetlands''. Pinter Pub. Ltd. ISBN [[:en:Special:BookSources/2-88032-949-3|<bdi>2-88032-949-3</bdi>.]]</ref>Mabopo a noka ya Komoé a sireleditswe ke dikgwa tsa noka go ralala boleele jwa yone, e leng lefelo le le botlhokwa la diphologolo tsa naga le motswedi wa metsi a temothuo.<ref name=":0" />Mo mafelong a a nang le merwalela e e ka ikanngwang kwa Ivory Coast, reise e ka jalwa. Karolo ya noka e e kwa bokone jwa Ivory Coast ke motswedi wa dimela tse di humileng tse di dirileng gore lefelo leo le bidiwe UNESCO World Heritage Site, Comoé National Park. <ref name=":0" />
== Tsela ==
Noka ya Komoé e boleele jwa dikilometara di ka nna makgolo a supa,masome a matlhano le borobabongwe . E simolola kwa Sikasso Plateau le kwa Sindou Hills e elela go ya kwa borwa ka di-cataract di le mmalwa ka diphororo di le mmalwa go akaretsa "Chutes de la Komoé" le Karifiguela Falls. <ref name=":1">Rupley, Lawrence A.; Bangali, Lamissa; Diamitani, Boureima (2013). "Komoé". ''Historical Dictionary of Burkina Faso''. Lanham, Maryland: Scarecrow Press. p. 114. ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-8108-6770-3|<bdi>978-0-8108-6770-3</bdi>.]]</ref> Kwa godimo ga diphororo tsa Karifiguela e itsege jaaka noka ya Koba. <ref name=":1" />Kwa WikiMiniAtlas09°42′11′′N 004°35′10′′W e kopanngwa go tswa kwa mojeng (bophirima) ke Noka ya Léraba, morago ga moo e elela borwabotlhaba mme e dira molelwane magareng ga Burkina Faso le Ivory Coast ka dikilometara di le masome a marataro, pele e tsena Ivory Coast dikilometara di le nne kwa borwabophirima jwa motse wa Balanfodougou.
'''Dithuso'''
Noka ya Léraba kwa 09°42′11′′N 004°35′10′′W noka e e kafa mojeng go tswa kwa bophirima.
Noka ya Boin kwa 09°12′38′′N 003°57′53′′W e le noka e e tsenang ka fa molemeng go tswa kwa bokone kwa Comoé National Park.
[[Setshwantsho:Comoe River Basin OSM.png|thumb|Tsela ya Noka ya Komoe ]]
== Metswedi ==
jo5xzintq7qg9sjtu9z8wszi9voze52
Shire River
0
13326
50203
2026-06-05T12:26:57Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA SHIRE RIVER
50203
wikitext
text/x-wiki
Noka ya '''Shire''' /ˈʃiːreɪ/ ke noka e kgolo go di feta tsotlhe mo [[Malawi]].<ref>[https://worldsenz.blogspot.com/2010/12/shire-river-malawi.html "The Ruins of the Moment: Shire River, Malawi — Photos by Pete McGregor"]. December 20, 2010.</ref>Ke yone fela e e tsenang mo Letsha la Malawi mme e elela mo Nokeng ya Zambezi kwa lefatsheng la Mozambique. Boleele jwa yone ke dikilometara di le 402. Noka e e kwa godimo ya Shire e tswa mo Letsheng la Malawi mme e tsamaya sekgala sa dikilometara di ka nna lesome le boferabongwe (19) pele ga e tsena mo Letsheng la Malombe le le seng boteng. Go tswa foo e gelela mo Letsheng la Malombe mme e elela go ya kwa borwa go ralala Liwonde National Park koo go nang le mekoloko e megolo ya dinonyane tsa noka go bapa le dintshi tsa yone. Fa gare ga ditoropo tsa Matope le Chikwawa, noka e e fa gare e wela kwa tlase ka 400 m (1,300 ft) ka metseletsele ya diphororo le dikhuti, go akaretsa Kapachira Falls. Go agilwe matamo a mabedi a motlakase wa metsi go bapa le Shire kwa bokonebophirima jwa Blantyre.
Fa noka eno e feta kwa Chikwawa, e e kwa tlase e ya kwa borwabotlhaba mme e tsena mo dipoeng tse di kwa tlase tsa lefatshe la Mozambique. Noka ya Ruo, e e leng yone e kgolo go di feta tsotlhe e bile e le nngwe ya melatswana ya yone e le mmalwa e e nnang e ntse e elela, e kopana le Noka ya Shire gaufi le toropo ya Chiromo kwa Malawi. Metsi ano a a seretse a feta mo lefelong le legolo le le sa kgaleng le le bidiwang Elephant Marsh pele ga a fitlha kwa Noka ya Zambezi e kopanelang teng kwa borwa jwa toropo ya Sena, kwa lefatsheng la Mozambique.
Ka ngwaga wa 1859, David Livingstone's Second Zambezi expedition e ne ya tlhatloga noka ya Shire.<ref>Briggs, Philip (2016). ''Malawi''. Bradt Travel Guides. p. 9. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781784770143|9781784770143]]</bdi>.</ref>
Mosima wa noka ke karolo ya East African Rift system.<ref>[https://web.archive.org/web/20071203211025/http://mappoint.msn.com/(rddmzdbprlpfsl5504qmz245)/map.aspx?C=0%2C0&A=100000&L=WLD0409 "Live Search Maps"]. Archived from the original on 2007-12-03. Retrieved 2007-08-09.</ref>
== Metswedi ==
ln6dph5vbdegf20ozbgyz8ls8cwjkmq
Sobat River
0
13327
50204
2026-06-05T12:48:04Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE BAAKANTSE TSEBE YA SOBAT RIVER
50204
wikitext
text/x-wiki
'''Noka ya Sobat''' ke noka ya kgaolo ya Greater Upper Nile kwa bokone botlhaba jwa lefatshe la South Sudan, Afrika. Ke noka e e kafa borwaata th mo dinokeng tse dikgolo tse di kafa botlhaba tsa White Nile, pele di kopana le Blue Nile.
== Dipopego tsa lefatshe ==
Noka ya Sobat e bopiwa ke go kopana ga noka ya Baro e e elelang kwa bophirima le noka ya Pibor e e elelang kwa bokone, mo molelwaneng wa Ethiopia. Noka eno e tsena mo White Nile kwa Doleib Hill, gaufi le toropo ya Malakal kwa Upper Nile State.
Fa noka ya Sobat e na le merwalela, e ntsha metsi a mantsi a a nang le leswe le lesweu, le le dirang gore noka ya White Nile e bidiwe ka leina la yone.<ref>[http://www.library.eb.com/eb/article-9068426 "Sobat River"]. ''Encyclopædia Britannica Online Library Edition''. Encyclopædia Britannica. Retrieved 2008-01-21.</ref>
== Thekenoloji ya metsi ==
Noka ya Sobat le melatswana ya yone e e elelang e na le bogolo jwa dikilometara di le 225,000. Selekanyo sa metsi a a tshologang mo nokeng eno ngwaga le ngwaga ke 412 m3/s (14,500 cu ft/s). <ref>[https://books.google.com/books?id=ZmdYFTlcSgEC ; online at Google Books]</ref>
== Metswedi ==
mfpjjk7g56mm08dms8gvjgcw46o8ych
Noka la Levubu
0
13328
50205
2026-06-05T12:51:53Z
JudithShe
9421
Ke ranotse tsebe ya Noka ya Levuvu #AWC2026
50205
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|river_name=Noka ya Levuvu|image_name=Makuleke4.JPG|caption=Noka ya Levuvu kwa mokgatsheng wa Lanner, kwa Pafuri|image_map=South Africa relief location map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Levuvu|basin_countries=[[Aforika Borwa]]|mouth=gaufi le Pafuri}}
'''Noka ya Levubu'''<ref>[https://www.krugerpark.co.za/krugerpark-times-2-15-olifants-river-lepelle-20557.html Olifants River now called Lepelle]</ref> e kwa bokone jwa [[kgaolo ya Limpopo]] kwa [[Aforika Borwa]]. Dingwe tsa dinoka tse di tshelang mo go yone jaaka [[noka ya Mutshindudi]] le [[noka ya Mutale]] di kwa dithabeng tsa Soutpansberg.
Noka ya Levubu e elela sekgele sa dikhilomithara di le makgolo mabedi mo mafelong a a farologaneng pele ga e kopana le [[Limpopo River|noka ya Limpopo]] kwa sekgweng sa [[Fever Tree]] gaufi le Pafuri kwa lefelong la itloso bodutu la Kruger.<ref>[http://soer.deat.gov.za/dm_documents/Limpopo_L_L_tf4TA.pdf Latava and Luvuvhu River River Systems 2001] [https://web.archive.org/web/20150402181836/http://soer.deat.gov.za/dm_documents/Limpopo_L_L_tf4TA.pdf Archived] 2015-04-02 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], State of Rivers Report, WRC report no: TT 165/01, Water Research Commission, Pretoria, ISBN No: 1 86845 825 3</ref>
Tlhapi ya Zambezi e tona e ne ya tshwarwa kwa bokopanong jwa dinoka tsa Limpopo le Luvuvhu ka Phukwi ngwaga wa 1950. Ditlhapi tse ditona tsa Zambezi di rata metsi a a phepa ebile di kgona go tsamaya lobaka mo dinokeng di tshwana le ya Limpopo.<ref>Pienaar, U. de V., [[:en:Kruger_National_Park|''The Freshwater Fishes of the Kruger National Park'',]] Koedoe Vol 11, No 1 (1968)</ref> Dikwena tse di nnang mo nokeng e di fitlha kwa [[Thohoyandou]].<ref>Pijoos, Iavan (2 April 2020). [https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2020-04-02-limpopo-fisherman-eaten-by-crocodile/ "Limpopo fisherman 'eaten by crocodile'"]. ''South Africa''. timeslive.co.za. TimesLive. Retrieved 05 June 2026</ref>
== Matamo ==
* [[Letamo la Albasini]]
* [[Letamo la Mambedi]]
* [[Letamo la Tshakuma]]
* [[Letamo la Damani]]
* [[Letamo la Nandoni]]
* [[Letamo la Vondo]] mo nokeng ya Mutshindudi
* [[Letamo la Phiphidi]]
== Metswedi ==
r2c7x077x2szkedkdbigp6hcfzetanf
Sanaga River
0
13329
50206
2026-06-05T12:55:31Z
MmaBaggio
11091
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Sanaga River
50206
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:River Sanaga.jpg|thumb|Noka ya Sanaga morago ga Seteishene sa Motlakase sa Edea]]
'''Noka ya Sanaga''' (formerly German: Zannaga) ke noka e tona go di feta tsotlhe mo lefatsheng la [[Cameroon]] e e leng kwa East Region, Centre Region le Littoral Region. Boleele jwa yone ke dikilimitara di le makgolo a marataro le boraro (375 mi) go tswa mo e kopanelang teng le dinoka tsa Djérem le Lom. Boleele jwa Sanaga-Djérem ke dikilometara di le sekete ,masome a marataro le bosupa . Djérem ke motswedi o moleele go gaisa wa Noka ya Sanaga ka boleele jwa dikilometara di le 464.5.
== Tsela ==
Noka ya Sanaga e simologa kwa Plateau ya Adamawa.<ref>Knaap, M. van der (1994). ''[https://books.google.com/books?id=Wl4nd5K52FIC&pg=PA11 Status of Fish Stocks and Fisheries of Thirteen Medium-sized African Reservoirs]''. Food & Agriculture Org. p. 11. ISBN [[:en:Special:BookSources/9789251035818|<bdi>9789251035818</bdi>.]]</ref>E bopilwe ke go kopana ga dinoka tsa Djérem le Lom kwa bokone jwa Kgaolo ya Botlhaba. Noka ya Djérem e na le boleele jwa dikilometara di le 464.5 mme noka ya Lom yone e na le boleele jwa dikilometara di le 424.2. Kwa ntle ga dinoka tse di simololang, noka e kgolo ya Sanaga ke Noka ya Mbam ka boleele jwa 548 km. <ref>Runge, Jürgen (2012-05-30). [https://books.google.com/books?id=ra8Wpm1QoMoC&pg=PA148 ''Landscape Evolution, Neotectonics and Quaternary Environmental Change in Southern Cameroon: Palaeoecology of Africa Vol. 31, An International Yearbook of Landscape Evolution and Palaeoenvironments''.] CRC Press. p. 148. ISBN <bdi>9780415677356</bdi>.</ref>
== Seamo sa Bosa ==
[[Setshwantsho:Sanaga river map.png|thumb|Moalo wa Sanaga River]]
Noka ya Sanaga e dira molelwane fa gare ga dikgaolo tse pedi tsa dikgwa tsa boboatsatsi. Dikgwa tsa kwa lotshitshing tsa Cross-Sanaga-Bioko di kwa bokone magareng ga Noka ya Sanaga le Noka ya Cross ya Nigeria, le dikgwa tsa kwa lotshitshing tsa Atlantic Equatorial di atologa kwa borwa jwa noka go ralala borwabophirima jwa Cameroon le Equatorial Guinea, Gabon, Repaboliki ya Congo, Cabinda le Democratic Republic of Congo.
[[Setshwantsho:Slop of the Sanaga.png|thumb]]
== Maranyanea metsi ==
Go ne ga lekanngwa metsi a noka kwa Edéa ka m3/s:
== Metswedi ==
t5cz5jzm2bxyesq35ttcc8pdgwmiz2r
Letamo la Glen Alpine
0
13330
50207
2026-06-05T13:05:52Z
JudithShe
9421
Ke ranotse tsebe ya noka ya Glen Alpine
50207
wikitext
text/x-wiki
'''Letamo la Glen Alpine''' ke letamo le le ikepetsweng le le kwa [[Noka ya Mogalakwena|nokeng ya Mogalakwena]], gaufi le Ga-Mankgodi, kwa Bochum [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo]], [[Aforika Borwa|Aforika Borwa.]] Le agilwe ka ngwaga wa 1968 le agelwa go nosetsa. Kgonagalo ya borai jwa letamo le e mo maemong a a kwa godimo.<ref>[https://www.mindat.org/feature-1001785.html "Mindat.org".] ''www.mindat.org''. Retrieved 5 June 2026.</ref><ref>Department of Water Affairs and Forestry. [https://www.dws.gov.za/ghreport/reports/2.2(677).pdf "Glen Alpine Regional Groundwater Development"] (PDF). Retrieved 5 June 2026.</ref>
== Ditshedimosetso tse dingwe ==
* [[Melatswana le matamo kwa Aforika Borwa]]
* [[Dinoka kwa Aforika Borwa]]
== Metswedi ==
ca22y0qund5307ttgcz8kp3j2obhgpd
Aba River (Nigeria)
0
13331
50208
2026-06-05T13:08:15Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA ABA RIVER (NIGERIA)
50208
wikitext
text/x-wiki
'''Noka ya Aba''' ke noka e e kwa borwa jwa lefatshe la Nigeria. Noka e nngwe ya noka ya Imo e e fetang ka motse wa Aba, [[Nigeria|Nigeria.]]<ref>[https://www.researchgate.net/figure/Map-of-Aba-Southeast-Nigeria-showing-the-sampling-stations-of-Aba-River_fig1_316862250 "Map of Aba, Southeast Nigeria showing the sampling stations of Aba River"]</ref>Motswedi wa yone o mo kgaolong ya Okpu-Umuobo (Okpu-Umuobo, Isiala-Okpu le Mgboko-Umuette communities autonomous) Osisioma Ngwa LGA mo Ngwa heartland. Noka eno ya Aba e itsege gape jaaka Waterside.<ref name=":0">[https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/457093-special-report-govt-looks-away-as-companies-spew-waste-into-aba-river-endangering-lives.html?tztc=1 "SPECIAL REPORT: Govt looks away as companies spew waste into Aba River endangering lives". ''Premium Times'']. Apr 24, 2021. Retrieved 2023-07-10.</ref>
Noka eno e itlhokomolosiwa thata le mororo e tlhomologile e bile e le botlhokwa. Ditiro tsa dikago tse di agang tsa motlhaba tsa selegae tse di ntshang motlhaba o o bogale go dira ditiro tsa go aga di ntse di dira gore noka e elele.<ref>Izugbara, C. O.; Umoh, J. O. (2004). "Indigenous Waste Management Practices among the Ngwa of Southeastern [[:en:Nigeria|Nigeria]]: Some lessons and policy implications". The Environmentalist . 24 (2): 87–92. doi :10.1007/s10669-004-4799-4</ref>
[[Setshwantsho:Azumini Blue River in Aba,Abia state, Nigeria.jpg|thumb|Aba river]]
== Kgotlelo ==
Noka ya Aba e ntse e lebagane le maemo a a farologaneng a kgotlelo go tswa kwa dikhamphaning tsa boditšhabatšhaba, balemirui ba dikgomo le baagi ba metse e e mabapi. Banni, ba bontsi jwa bone ba neng ba kile ba dirisa metswedi ya noka, ba ne ba re noka e ne e tletse ka ditshedi tsa mo metsing mme e ne e tlamela metsi a a nowang le ditiriso tse dingwe tsa selegae mo bathong ba metse e e fa thoko ga dintshi tsa yone pele go nna le dikgwebo tse di farologaneng tse di sa tloseng matlakala a tsone mo metsing ka ngwaga wa 1970.<ref name=":0" />
Se se maswe le go feta, go kgotlelwa ga noka go ne ga okediwa ke lefelo la go tlhabela "Ahiaudele" (mmaraka wa dinonyane tse di fofang) le mmaraka wa dikgomo, tse di leng mo dintshing tsa noka eno. Metswedi ya metsi a noka eno e ntse e fokotsega.<ref name=":0" />
Ditoropo tse pedi tse e leng legae la Nigerian Breweries PLC, Aba Plant, di tsentse kgetsi kgatlhanong le kgwebo eno kwa Kgotlatshekelokgolo ya Naga ya Abia ka se ba reng ke kgang e e tswelelang ya go sotla tikologo. Baagi ba lefelo leo ba ne ba bolela gore Nigerian Breweries e ne e tsweletse ka go ntsha matlakala, dikhemikale tse di kotsi, le metsi a a leswe mo Nokeng ya Aba, e e itsegeng e le "Iyi Aza Ogbor" kgotsa "Waterside".<ref>[http://www.empressivenaija.com/2020/06/aba-communities-drag-nigerian-breweries.html "Aba communities drag Nigerian Breweries to court over alleged pollution, demand N8b"]. ''EmpressiveNaija''. 2020-06-11. Retrieved 2023-10-02.</ref>
== Metswedi ==
4jbsarlzgwrxjczqv6a9eylav8n5h1c
Letamo la Doorndraai
0
13332
50209
2026-06-05T13:19:46Z
JudithShe
9421
Ke ranotse tsebe ya Letamo la Doorndraai #AWC2026
50209
wikitext
text/x-wiki
'''Letamo la Doorndraai''' ke letamo le le agilweng ka ditena kwa nokeng ya Sterk, kwa kgampung ya [[noka ya Mogalakwena]], le gaufi le [[Mokopane]], kwa [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo]], [[Aforika Borwa]].<ref>"[https://www.sa-venues.com/game-reserves/doorndraai-dam.php Doorndraai Dam Nature Reserve, Limpopo".] ''www.sa-venues.com''. Retrieved 5 June 2026.</ref> Le agilwe ka ngwaga wa 1952 la ntšhafadiwa ka 1974. Le dirisediwa madirelo le mmasepala. Borai jwa lone bo kwa godimo.<ref>Dearden, John (8 December 2020). [https://foranglers.co.za/doorndraai-dam-limpopo-waterberg/ "Doorndraai Dam, Limpopo – Waterberg"]. ''For Anglers Digital Angling Network''. Retrieved 5 June 2026.</ref>
== Ditshedimosetso tse dingwe ==
* [[Melatswana le matamo kwa Aforika Borwa]]
* [[Dinoka kwa Aforika Borwa]]
== Metswedi ==
1joqkvh945rawj5s6dvc36lbnrx9ag6
Noka ya Diep (Limpopo)
0
13333
50210
2026-06-05T13:30:12Z
JudithShe
9421
Ke ranotse tsebe ya Noka ya Diep #AWC2026
50210
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox river|name=Noka ya Diep|image_map=South Africa relief location map.svg|map_caption=Molomo wa noka ya Diep|basin_countries=[[Aforika Borwa]]}}
'''Noka ya Diep''' ke noka e e kwa bokone jwa [[kgaolo ya Limpopo]], kwa [[Aforika Borwa]]. E tshela mo nokeng ya Sand kwa [[Polokwane]].<ref>[https://waterwaymap.org/river/Diep%20River%20000178947486/ "Diep River | 6 km, South Africa".] ''waterwaymap.org''. Retrieved 5 June 2026.</ref>
Noka ya Diep ke noka e e laolwang ke dipaka e e simololang dikhilomithara di le lesome le bobedi kwa borwa botlhaba jwa Polokwane e elela kwa bokone go fitlhelela e kopana le noka ya Sand, dikhilomithara di le masome mabedi le bobedi kwa bokone botlhaba jwa toropo eo. E kopana le tse dingwe morago ga noka ya Turfloop, e e leng yone fela e e tshelang mo go yone, e kopana le lotshitshi lwa yone kwa mojeng.
== Metswedi ==
3cfk2m6wumrulctvdq75klbpi8jdj7n
Lake Tanganyika
0
13334
50212
2026-06-05T18:33:21Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA LAKE TANGANYIKA
50212
wikitext
text/x-wiki
'''Letsha la Tanganyika''' (/ˌtæŋɡənˈjiːkə, -ɡæn-/ TANG-gən-YEE-kə, -gan-;[4] Kirundi: Ikiyaga ca Tanganyika) ke letsha le legolo la Afrika.[ 5] Ke letsha la bobedi la metsi a a foreshe le legolo go gaisa mo lefatsheng ka bogolo le la bobedi le le boteng go gaisa, mo mabakeng oomabedi morago ga Letsha la Baikal kwa Siberia.[ Ke letsha la metsi a a foreshe le leleele go a gaisa otlhe mo lefatsheng. Gape ke letsha la borataro le legolo go gaisa ka bogolo. 8] Letsha le aroganngwa ke dinaga di le nne - Tanzania, Democratic Republic of the Congo (DRC), Burundi, le Zambia - mme Tanzania (46%) le DRC (40%) di na le bontsi jwa letsha. E elela ka Noka ya Lukuga go ya kwa nokeng ya Congo, e e felelang e elela kwa Banana, Democratic Republic of the Congo go ya kwa Lewatleng la Atlantic. 2]
== Dipopego tsa lefatshe ==
Letsha la Tanganyika ke letsha la bogologolo, ke lengwe la matsha a le masomeamabedi fela a a nang le dingwaga tse di fetang milione. Metsi a yone a mararo, a ka dinako tse metsi a neng a le kwa tlase thata ka tsone e neng e le matsha a a farologaneng, a na le dingwaga tse di sa tshwaneng. Bogare bo simolotse go bopega dingwaga di le dimilione di le 9 ⁇ 12 tse di fetileng (Mya), bokone 7 ⁇ 8 Mya le borwa 2 ⁇ 4 Mya.[ 9]
Gompieno Letsha la Tanganyika le mo Albertine Rift, e leng karolo e e kwa bophirima ya East African Rift, mme le dikologilwe ke dithaba tse di dikologileng mokgatšha ono. Ke letsha le legolo go a gaisa otlhe mo Afrika e bile ke letsha la bobedi le legolo go a gaisa otlhe mo lefatsheng le le nang le metsi a a phepa. Ke letsha le le boteng go a gaisa otlhe mo Afrika mme le na le metsi a a phepa a mantsi go a gaisa otlhe mo kontinenteng eno, mme le na le diperesente di le 16 tsa metsi a a phepa a a leng teng mo lefatsheng. E na le bophara jwa dikilometara di le 676 (420 mi) mo ntlheng ya bokone go ya borwa mme e bophara jwa dikilometara di le 50 (31 mi). Letsha le le bogolo jwa 32,000 km2 (12,000 sq mi), le le lebopo la 1,900 km (1,200 mi), bogare jwa boteng jwa 572 m (1,877 ft) le boteng jo bo kwa godimo jwa 1,471 m (4,826 ft) (kwa bokone jwa letsha). E na le metsi a a ka nnang 18,750 km3 (4,500 cu mi). 10][2]
9re0cdxlr5vw0ud5cw627wlxtbp3s4b
Tsamaiso ya metswedi ya metsi
0
13335
50213
2026-06-05T18:46:05Z
Tebogo Samuel Mokobi
11704
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA
50213
wikitext
text/x-wiki
Go tswa mo Wikipedia, saetlopedia ya mahala
(Go tswa mo Tsamaiso ya Metswedi ya Metsi)
Setlhogo seno se bua ka mefuta yotlhe ya metsi a a ka nnang a thusa batho. Go bona mofuta wa metsi a tholego a batho ba a dirisang thata, bona Water Resources. Fa o batla go itse go le gontsi bona Freshwater (disambiguation).
3ga9iqywucnz9h61nylxvbhbx5u3gmt
50218
50213
2026-06-05T20:10:12Z
Tebogo Samuel Mokobi
11704
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA
50218
wikitext
text/x-wiki
Go tswa mo Wikipedia, saetlopedia ya mahala
(Go tswa mo Tsamaiso ya Metswedi ya Metsi)
Setlhogo seno se bua ka mefuta yotlhe ya metsi a a ka nnang a thusa batho. Go bona mofuta wa metsi a tholego a batho ba a dirisang thata, bona Water Resources. Fa o batla go itse go le gontsi bona Freshwater (disambiguation).
Metsi a a phepha kgotsa metsi a phepha ke metsi fela a e leng metsi kgotsa a gatseditsweng a na le selekanyo se se kwa tlase sa letswai le le nyerolotsweng le dilo tse dingwe tse di thata tse di nyerolotsweng. Lereo leno ga le akaretse metsi a lewatle le metsi a a letswai, mme le akaretsa metsi a a senang letswai a a nang le diminerale tse di ntse, a a jaaka metswedi ya metsi a a senang letswai. Metsi a a phepha a ka akaretsa metsi a a gatsetseng le a gakologang mo dikgapetleng tsa aese, mo dikgapetleng tsa kapoko le mo dithabeng tsa aese, mo dipuleng tsa tlholego tse di jaaka pula, kapoko, sefako/sleet le graupel, le metsi a a elelang a tswang mo godimo ga lefatshe a a bopang metsi a a mo teng ga lefatshe a a jaaka mafelo a a bongola, matamo, matsha, dinoka, melatswana ga mmogo le metsi a a kwa tlase ga lefatshe a a mo dikhuting tsa metsi, dinoka tse di ka fa tlase ga lefatshe le matsha.
Metsi a botlhokwa thata gore ditshedi tsotlhe di kgone go tshela.Ditshedi ka bontsi di kgona go tshela sentle mo metsing a a letswai mme bontsi jwa dimela tse di nang le ditshika le bontsi jwa dintshenekegi, di-amphibian, digagabi, diamusi le dinonyane di thoka metsi a a phepha gore di tshele.
Metsi a a phepha ke metsi ke motswedi wa metsi o o leng botlhokwa thata mo bathong. Metsi a a phepha ga se ka metlha e le metsi a a ka nowang, ke gore, metsi a a bolokesegileng gore batho ba ka a nwa. Bontsi jwa metsi a a phepha a lefatshe (a a fa godimo le a a kwa tlase ga lefatshe) ga a siamela go nowa ke batho fa a sa alafiwe. Metsi a a phepha a ka kgotlelwa mothofo ke ditiro tsa batho kgotsa ka ntha ya dilo tsa tholego tse di jaaka go gogolega ga mmu.
Metsi a a phepha a dira dipalo tse di kwa tlase ga tse di tharo mo lekgolong tsa metsi a a leng teng mo lefatsheng, mme ke palo e le nngwe mo lekgolong fela tsa one tse di teng. Mo e ka nnang dipalo tse di lesome le bosupa mo lekgolong tsa metsi a a phepha a lefatshe a gatseditswe kwa Antarctica. Ke palo ya boraro mo lekgolong fela tsa yone tse di ntshediwang gore batho ba nwe. Temothuo e dirisa mo e ka nnang peditharong ya metsi otlhe a a phepha a tswang mo tikologong.<ref>[https://www.eib.org/en/essays/wastewater-resource-recovery "Wastewater resource recovery can fix water insecurity and cut carbon emissions"]. ''European Investment Bank''. [https://web.archive.org/web/20220829150040/https://www.eib.org/en/essays/wastewater-resource-recovery Archived] from the original on 29 August 2022. Retrieved 29 August 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20210219192438/https://www.nationalgeographic.com/environment/article/freshwater-crisis "Competing for Clean Water Has Led to a Crisis"]. ''Environment''. 26 January 2010. Archived from [https://www.nationalgeographic.com/environment/article/freshwater-crisis the original] on 19 February 2021. Retrieved 29 August 2022.</ref><ref>"[https://education.nationalgeographic.org/resource/freshwater-resources/ Freshwater Resources | National Geographic Society]". ''education.nationalgeographic.org''. [https://web.archive.org/web/20220526195118/https://education.nationalgeographic.org/resource/freshwater-resources Archived] from the original on 26 May 2022. Retrieved 29 August 2022.</ref>
4gmu5pfwbs7kmucvd71gbgawb07h0cr
50224
50218
2026-06-05T21:03:17Z
Tebogo Samuel Mokobi
11704
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA
50224
wikitext
text/x-wiki
Go tswa mo Wikipedia, saetlopedia ya mahala
(Go tswa mo Tsamaiso ya Metswedi ya Metsi)
Setlhogo seno se bua ka mefuta yotlhe ya metsi a a ka nnang a thusa batho. Go bona mofuta wa metsi a tholego a batho ba a dirisang thata, bona Water Resources. Fa o batla go itse go le gontsi bona Freshwater (disambiguation).
Metsi a a phepha kgotsa metsi a phepha ke metsi fela a e leng metsi kgotsa a gatseditsweng a na le selekanyo se se kwa tlase sa letswai le le nyerolotsweng le dilo tse dingwe tse di thata tse di nyerolotsweng. Lereo leno ga le akaretse metsi a lewatle le metsi a a letswai, mme le akaretsa metsi a a senang letswai a a nang le diminerale tse di ntse, a a jaaka metswedi ya metsi a a senang letswai. Metsi a a phepha a ka akaretsa metsi a a gatsetseng le a gakologang mo dikgapetleng tsa aese, mo dikgapetleng tsa kapoko le mo dithabeng tsa aese, mo dipuleng tsa tlholego tse di jaaka pula, kapoko, sefako/sleet le graupel, le metsi a a elelang a tswang mo godimo ga lefatshe a a bopang metsi a a mo teng ga lefatshe a a jaaka mafelo a a bongola, matamo, matsha, dinoka, melatswana ga mmogo le metsi a a kwa tlase ga lefatshe a a mo dikhuting tsa metsi, dinoka tse di ka fa tlase ga lefatshe le matsha.
Metsi a botlhokwa thata gore ditshedi tsotlhe di kgone go tshela.Ditshedi ka bontsi di kgona go tshela sentle mo metsing a a letswai mme bontsi jwa dimela tse di nang le ditshika le bontsi jwa dintshenekegi, di-amphibian, digagabi, diamusi le dinonyane di thoka metsi a a phepha gore di tshele.
Metsi a a phepha ke metsi ke motswedi wa metsi o o leng botlhokwa thata mo bathong. Metsi a a phepha ga se ka metlha e le metsi a a ka nowang, ke gore, metsi a a bolokesegileng gore batho ba ka a nwa. Bontsi jwa metsi a a phepha a lefatshe (a a fa godimo le a a kwa tlase ga lefatshe) ga a siamela go nowa ke batho fa a sa alafiwe. Metsi a a phepha a ka kgotlelwa mothofo ke ditiro tsa batho kgotsa ka ntha ya dilo tsa tholego tse di jaaka go gogolega ga mmu.
Metsi a a phepha a dira dipalo tse di kwa tlase ga tse di tharo mo lekgolong tsa metsi a a leng teng mo lefatsheng, mme ke palo e le nngwe mo lekgolong fela tsa one tse di teng. Mo e ka nnang dipalo tse di lesome le bosupa mo lekgolong tsa metsi a a phepha a lefatshe a gatseditswe kwa Antarctica. Ke palo ya boraro mo lekgolong fela tsa yone tse di ntshediwang gore batho ba nwe. Temothuo e dirisa mo e ka nnang peditharong ya metsi otlhe a a phepha a tswang mo tikologong.<ref>[https://www.eib.org/en/essays/wastewater-resource-recovery "Wastewater resource recovery can fix water insecurity and cut carbon emissions"]. ''European Investment Bank''. [https://web.archive.org/web/20220829150040/https://www.eib.org/en/essays/wastewater-resource-recovery Archived] from the original on 29 August 2022. Retrieved 29 August 2022.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20210219192438/https://www.nationalgeographic.com/environment/article/freshwater-crisis "Competing for Clean Water Has Led to a Crisis"]. ''Environment''. 26 January 2010. Archived from [https://www.nationalgeographic.com/environment/article/freshwater-crisis the original] on 19 February 2021. Retrieved 29 August 2022.</ref><ref>"[https://education.nationalgeographic.org/resource/freshwater-resources/ Freshwater Resources | National Geographic Society]". ''education.nationalgeographic.org''. [https://web.archive.org/web/20220526195118/https://education.nationalgeographic.org/resource/freshwater-resources Archived] from the original on 26 May 2022. Retrieved 29 August 2022.</ref>
Metsi a a phepha ke motswedi wa tholego o o kgonang go ntshafadiwa ebile o kgona go fetofetoga, le fa go ntse yalo oa thaela. Metsi a a phepha a tlalediwa ke modikologo wa tholego wa metsi, o mo go one metsi a lewatle, a matsha, a dikgwa, a naga, a dinoka le a matamo a mowafalang, a bopa maru mme a boela mo teng ga naga ele pula.<ref>"[https://web.archive.org/web/20191127053410/https://www.usgs.gov/special-topic/water-science-school/science/fundamentals-water-cycle?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects The Fundamentals of the Water Cycle]". ''www.usgs.gov''. Archived from [https://www.usgs.gov/special-topic/water-science-school/science/fundamentals-water-cycle?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects the original] on 27 November 2019. Retrieved 17 September 2021.</ref> Le fa go ntse jalo, fa metsi a a phepha a dirisiwa thata ka ditiro tsa batho go na le go tsosolosiwa ka tholego, seno se ka felela ka go fokotsega ga metsi a a phepha (kgotsa thaelo ya metsi) go tswa mo metsweding ya fa godimo le ya ka fa tlase ga lefatshe mme se ka baka tshenyo e kgolo mo tikologong e e dikologileng le e e amanang le yone.<ref>Alviar, Rene (1998). "[https://tuklas.up.edu.ph/Record/IPN-00000053237?sid=961997 Laguna de Bay drying up fast, says task force]". UP collection of Inquirer. Retrieved 30 December 2024.</ref> Gape kgotlelo ya metsi e fokotsa metsi a a phepha a re nang le one. Mo mafelong a go senang metsi a a lekaneng mo go one, batho ba ile ba simolola go dirisa maranyane a a tshwanang le a go tlosa letswai mo metsing le go dirisa gape metsi a a leswe go oketsa metsi a a leng teng. Le fa go ntse jalo, ka ntlha ya ditshenyegelo tse di kwa godimo (tsa kapetlele le tsa go tsamaisa) le - segolobogolo mo go ntsheng letswai - ditlhokego tsa maatla, bontsi jwa tsone e santse e le didirisiwa tse di sa reng sepe.
Tsela e nngwe e sa kgoneng go dirisiwa ke go dirisa se gotweng ke "metsi a a tswang mo ditsheding tsa bogologolo<nowiki>''</nowiki> a tswang mo metsweding ya metsi e e kwa tlase ga lefatshe.
== Metswedi ==
bihax7t38sz7ndh8tya1tv1240mab23
Diphororo tsa Tugela
0
13336
50214
2026-06-05T19:16:05Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA TUGELA
50214
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa Tugela''' (uThukela in Zulu [citation needed]) ke lefelo la diphororo tsa setlha tse di leng kwa Drakensberg (Dragon's Mountains) ya Royal Natal National Park mo porofenseng ya KwaZulu-Natal, Rephaboliki ya Afrika Borwa. Go ya ka dipalo dingwe, ke phororo e e kwa godimo go di gaisa tsotlhe mo lefatsheng. Ga go na bosupi jo bo boeletswang jwa go lekanya diphororo mme go santse go na le go sa tlhomamisege gore a Tugela kgotsa Angel Falls ya Venezuela ke yone e e kwa godimo go di feta (go lekanya ka bobedi go ne ga tsewa mo sekgaleng se se lekaneng go tswa mo diphororong tse pedi).<ref name=":0">[http://www.worldwaterfalldatabase.com/tallest-waterfalls/total-height/ "World's tallest waterfalls by total overall height]". World Waterfall Database. Retrieved 20 February 2013.</ref>
Go wela ga yone go go kgaogantsweng go go farologanyeng go go sa kgaoganyeng go le gonnye ke makgolo a robabongwe , masome a mane le boferabobedi (948) m (3,110 ft). Le fa go ntse jalo, ka ngwaga 2016, setlhopha sengwe sa baitsesaense ba kwa Czech Republic se ne sa dira ditekanyetso tse disha, se dira gore diphororo tseno di nne boleele jwa dimetara di le makgolo a robabonngwe , masome a borerabobedi le boraro (983). Tshedimosetso e ne ya romelwa kwa World Waterfall Database gore e tlhomamisiwe.<ref>[https://web.archive.org/web/20170424191507/http://praguemonitor.com/2016/12/13/czech-surveyors-tugela-not-angel-worlds-tallest-waterfall "Czech surveyors: Tugela, not Angel is world's tallest waterfall | Prague Monitor"]. Archived from the original on 24 April 2017. Retrieved 29 December 2016</ref><ref>[https://zpravy.aktualne.cz/domaci/k-novemu-nejvyssimu-vodopadu-na-svete-se-splha-a-brodi-atrak/r~7b14d902cc3511e6a8cb002590604f2e/?_ga=1.206758867.1583613805.1466620372 "K novému nejvyššímu vodopádu na světě se šplhá a brodí. Přeměřili ho Češi, atrakcí se nestane | Aktuálně.cz"]. 28 December 2016</ref>Motswedi wa Noka ya Tugela (Zulu for 'sudden') ke Mont-Aux-Sources plateau, e e atologang dikhilometara di le mmalwa go feta mokgokolosa wa Amphitheatre o diphororo di welang go tswa mo go ona.<ref name=":0" />
== Kganetsano ya boleele ==
Diphororo tsa Tugela fa di ntse di elela go tswa mo thotaneng e e bontshang go wa ga ntlha le go phothosela
Go na le ngangisano ya gore Tugela Falls ke phororo e e kwa godimo go gaisa mo lefatsheng, go na le go re ke phororo ya Angel Falls e gantsi e umakiwang. Kgang eno e theilwe mo dilong tse pedi tse di ka nnang tsa se ka tsa nna boammaaruri malebana le bogodimo jo go akanngwang gore bo ne bo le teng jwa diphororo tse di farologaneng. <ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20131213095047/http://pyramidbeach.com/2011/10/09/kerepakupai-meru-vs-tugela-falls/ "KEREPAKUPAI MERÚ vs TUGELA FALLS… | the pyramid beach roadhouse"]. Archived from the original on 13 December 2013. Retrieved 17 July 2013.</ref>4][5]
Sa ntlha, ba le bantsi [ke bomang?<ref name=":1" />gone jaanong ba dumela gore Angel Falls ga e kwa godimo jaaka go ne go bolelwa mo patlisisong ya ntlha e e neng ya dirwa ke mmegadikgang wa Moamerika e bong Ruth Robertson ka 1949. Palo e e nopotsweng ya 979 m (3,212 ft) e tsamaelana ka tlhomamo le pharologano ya bogodimo magareng ga setlhoa sa diphororo le motswedi wa Rio Gauja le Río Churún, e e leng bokgakala jwa 2 km (1.2 mi) go tswa kwa tlase ga lekgotlho la Auyan Tepui le 1.6 km (0.99 mi) kwa tlase ga karolo ya bofelo ya Rio Gauja e e ka tsewang e le 'phororo'.<ref name=":1" /><ref>[http://www.worldwaterfalldatabase.com/waterfall/Kerepakupai-Meru-1/ "Kerepakupai Merú".] ''World Waterfall Database''. Retrieved 11 March 2015.</ref>
Bogodimo jo bo simololang jwa diphororo tsa Angel gantsi bo fiwa jaaka 1,500 m (4,900 ft), go tswa foo diphororo di wela 807 m (2,648 ft), go tswa foo di tsweletse go wela kwa tlase ka dikilometara di ka nna 0.4 (0.25 mi) ka tatlhegelo e nnye ya bogodimo, pele ga go wela kwa tlase ga 30 m (98 ft) ka fa tlase ga Talus Rapids, gaufi le lefelo le le itsegeng la pono le le itsegeng jaaka Mirador Laime. Morago ga moo, Rio Gauja e elela e ntse e fokotsega go sekae fela, mme ga go na sepe se se atamelang diphororo tsa metsi kgotsa le e leng diphororo tsa metsi pele ga e elela mo Río Churún. Le fa go ntse jalo, bogodimo jwa Mirador Laime gantsi bo fiwa e le 700 m (2,300 ft), e leng se se ka akantshang gore Angel Falls e boleele jwa 800 m (2,600 ft) fela (e ka nna boleele jwa go wela ga ntlha).<ref>[http://www.sailblogs.com/member/voyageurc/?xjMsgID=105050 "The Road Less Travelled (Oct. 14/09)"].</ref>
Angel Falls, le fa go ntse jalo, e tsewa e le yone e e nang le lerothodi le le kwa godimo go gaisa otlhe mo lefatsheng (bogodimo jwa Tugela Falls, le fa e le yone e e kwa godimo go gaisa tsotlhe mo lefatsheng, e kgaogantswe ka dikarolo tse tlhano tse dinnye, mme karolo ya yone e e kwa godimo ke 411 m).<ref>[http://www.worldwaterfalldatabase.com/ "Home".] ''worldwaterfalldatabase.com''</ref>
== Go tsena ==
Ka nako e e siameng ya ngwaga, diphororo tseno di bonala sentle go tswa mo tseleng e kgolo e e tsenang mo phakeng, segolobogolo fa pula e na thata. Go na le lefelo le le sa agiwang la go kampa le ntlwana ya dithaba ka bonako fela fa godimo ga diphororo.
Go na le ditsela tse pedi tse di yang kwa Tugela Falls. Tsela e e kgatlhisang thata ke go ya kwa godimo ga Mont-Aux-Sources, e e simololang kwa phakeng ya "The Sentinel" (ka Phuthaditjhaba mo R57, e e tsayang diura tse di ka nnang pedi go tswa kwa Royal Natal National Park ka R74, metsotso e le 90 go tswa kwa Harrismith ka R712, kgotsa metsotso e le 80 go tswa kwa Golden Gate Highlands National Park).
Tsamaya ka tsela e e tswang kwa Sentinel Car Park, o ya kafa mojeng wa Witches, o ya kwa Sentinel, kwa dikoloi tse di tsamayang ka go dikologa di felelang teng, di dikologa fa Sentinel e simologang teng, di tsamaya ka tsela e e tsamayang go ya kwa moleng wa ditepisi. Fa o le mo tseleng, o feta Sentinel Cave (e e leng dimetara di le 20 kwa godimo ga tsela) le Gully, e e nayang tsela e nngwe ya go tlhatloga, go ba ba tshwenngwang thata ke lere.
Go tswa mo lefelong la go phaka dikoloi go ya kwa tlase ga llere gantsi go tsaya motho yo o tsamayang ka dinao mo e ka nnang ura go ya go ura le sephatlo. Go tswa kwa godimo ga llere go na le tsela e e bonalang sentle e e isang kwa "Hut" le kwa godimo ga Tugela Falls.
Go na le dikarolo di le pedi tsa llere ya ketane, nngwe le nngwe ya tsone e na le dikgato di ka nna masome a matlhano (50). Gape go na le tlhopho ya llere; e nngwe e se na "dikgono tse dikgolo tsa go tshwara" (e e kafa molemeng) mme e nngwe e na le (e e kafa mojeng).<ref>[https://sahikes.com/southern-africa-hikes/free-state/transfrontier-parks-destinations/amphitheatre-tugela-falls-via-chain-ladder-pass Chain Ladder Pass]</ref>
Tsela e nngwe e e yang kwa tlase ga Tugela Falls e simolola kwa Royal Natal National Park. Tsela e e motlhofo ya dikilometara di le supa (7) e e tlhatlogelang kwa Tugela Gorge e ralala dikgwa tsa selegae. Karolo ya bofelo ya loeto lwa go ya kwa Tugela Falls ke go tlola ka lefika. Setepisi se sennye sa ketane se go isa kwa karolong ya bofelo go bona diphororo di fologela kwa tlase go tswa kwa lefelong la bobogelo ka motseletsele wa diphororo tse tlhano.<ref>[https://web.archive.org/web/20140910175452/http://www.drakensberg-tourism.com/tugela-falls.html Tugela Falls], Drakensberg Tourism. Archived.</ref>
== Metswedi ==
qh7qwcl8otf2fhbt6orf4w4cqrmn354
Diphororo tsa Kalandula
0
13337
50215
2026-06-05T19:32:27Z
MmaBaggio
11091
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Kalandula
50215
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa Kalandula''' kgotsa '''Diphororo tsa Calandula''' (Portuguese: Quedas de Kalandula; pele e ne e itsiwe jaaka Diphororo tsa Duque de Bragança) ke diphororo tsa metsi mo mmasepaleng wa Calandula, Porofense ya Malanje, [[Angola|Angola.]] Mo [[Nokeng ya Lucala]], diphororo di boleele jwa dimetara di le lekgolo le botlhano le bophara jwa dimetara di le makgolo a mane.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Kalandula_Falls#cite_note-1</ref> Ke nngwe ya diphororo tse ditona go gaisa mo Afrika.<ref>[http://www.malanje-angola.com/potencialidades_t.htm Malanje-Angola.com] [https://web.archive.org/web/20080914201647/http://www.malanje-angola.com/potencialidades_t.htm Archived] 2008-09-14 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]] (in Portuguese)</ref><ref>[http://www.world-waterfalls.com/waterfall.php?num=518 Kalandula Falls] Archived 2010-12-01 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine world-waterfalls.]]<nowiki/>com</ref> Sekgala go tswa [[Luanda]] ke dikhilomethara di le makgolo a mararo le masome a marataro (360 km) (220 mi)
[[Setshwantsho:Kalandula waterfalls of the Lucala-River in Malange, Angola.JPG|thumb|Diphororo tsa Kalandula]]
== Metswedi ==
s1g07bpohe4cwri2phu74tfeoji1ml3
Diphororo tsa Howick
0
13338
50216
2026-06-05T19:51:00Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA HOWICK
50216
wikitext
text/x-wiki
'''Howick''' ke phororo e e kwa Howick, [[KwaZulu-Natal]], mo [[Aforika Borwa]]. Phororo eno e bogodimo jwa dimetara di ka nna masome a boferabongwe le botlhano (95) mme e mo Nokeng ya Umgeni. Batho ba Ba-Zulu ba ne ba bitsa diphororo tseno ba re ke KwaNogqaza, mo go rayang "Lefelo la Yo Moleele".
[[Setshwantsho:Howick-Falls-November-2009.jpg|thumb|Diphororo tsa Howick]]
== Karolo e e lemogilweng ya thutafatshe ==
Porofense ya [[KwaZulu-Natal]] e ntse e na le batho ka dingwaga tse di fetang 30 000 mme KwaNogqaza e ne e le lefelo le le itsegeng thata pele ga tlhotlheletso ya bophirima, ka ntlha ya ditlhamane tse di humileng tse di dikologileng lefelo le.
== Go dirisana le batho ==
Batho ba le bantsi ba ile ba tshologela mo diphororong tseno, segolobogolo mo metlheng ya fa go ne go simololwa porofense eno, ka gonne bangwe ba batho ba ba neng ba fudugela koo ba ne ba akanya gore lefelo le le motlhofo la go kgabaganya noka e ne e le fela fa godimo ga diphororo tseno. Go ile ga begiwa dintsho di le masome a mane (40) go dikologa Howick Falls mme loso lwa ntlha lo lo begilweng lo diragetse ka ngwaga wa1851. Bontsi jwa tsone di ile tsa begwa e le go ipolaya mme gape go ile ga begwa dikotsi le dipolao, e leng se se ileng sa dira gore diphororo tseno e nne ditlhamane tsa lefelo leo. Ka ngwaga wa 1999, Jeb Corliss o ne a nna le kotsi ya go tlolela mo metsing a a neng a le gaufi le go swa, fa go bulega ga mosele wa gagwe go ne go sa lekalekane mme o ne a sa kgone go tila go fofela mo metsing a a neng a fologela kwa tlase.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=HNvTtnbDxbI&t=6m46s The Jeb Corliss Story]</ref>
== Ditlhamane le ditlhamane ==
Go ya ka ditlhamane tsa lefelo leo, lekadiba le le kwa tlase ga diphororo ke legae la Inkanyamba, sebopiwa se segolo se se tshwanang le noga. Go ya ka ditso, ke ba-sangoma fela ba ba ka atamelang diphororo tseno ka pabalesego mme e le fela go ya go rapela le go dira ditiro tse dingwe tsa kobamelo go inkanyamba, meya ya bagologolwane le 'Modimo yo Mogolo.'
== Metswedi ==
s3ku0p9ngx4wljk7m1vq7uv5bh9pl2w
Diphororo tsa Karera
0
13339
50217
2026-06-05T19:59:07Z
MmaBaggio
11091
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Karera
50217
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Burundi rel location map.svg|alt=Lefelo la Burundi Dikopano tsa 3.830°S 30.080°E Palo ya marothodi 6|thumb|Location]]
'''Chutes de la Karera''' (Karera Falls kgotsa Chutes de la Karera) ke metseletsele ya diphororo tse di kgatlhisang tse di kwa borwabotlhaba jwa [[Burundi]]. Di kwa borwa jwa [[Rutana]]. Diphororo tseno di botona jwa diheketara di le lekgolo,masome a mane le bobedi mme di na le dikala di le thataro tse di kgaogantsweng ka dikarolo di le tharo. <ref name=":0">[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5150/ Les chutes de la Karera et la faille de Nyakazu - UNESCO World Heritage Centre]</ref>
== Tlhaloso ==
Mo maemong a ntlha, go na le phororo e tona e e kgaogantsweng ka mdikala tse mabedi tse di bapileng tsa boleele jo bo lekanyediwang go di methara di le masome a robabobedi (260 ft) a a tshologelang mo lekadibeng. Phororo eno e na le diphororo di le mmalwa tsa botona jo bo sa tshwaneng tse di kgaoganngwang ke ditshipi tse pedi. Go na le phororo e nngwe e nnye e e leng bokgakala jwa dimetara di le masome a matlhano go ya kwa bophirima jwa phororo eno e tona. Metsi a diphororo tse pedi tseno a kopana mo go tse pedi tse di latelang go bopa phororo ya boraro e e elelang mo melapong.<ref name=":0" />
== Seemo sa Boswa jwa Lefatshe ==
Lefelo leno, mmogo le Nyakazu Fault, le ne la tsenngwa mo UNESCO World Heritage Tentative List ka kgwedi ya Motsheganong ele borobabongwe ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa mo setlhopheng sa Mixed (Cultural & Natural). <ref name=":0" />
== Metswedi ==
huy1owcwaiffy4deot96orbnzixnuwa
Diphororo tsa Rusumo
0
13340
50219
2026-06-05T20:14:57Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA RUSUMO
50219
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa Rusumo''' (French: Chutes Rusumo) ke phororo e e leng mo nokeng ya Kagera mo molelwaneng wa lefatshe la Rwanda le lefatshe la Tanzania, karolo ya metsi a a kwa kgakala a noka ya Nile. Diphororo tseno di boleele jwa dimetara di ka nna lesome le botlhano (15) le bophara jwa dimetara di le masome a mane (40) mme di dirilwe mo godimo ga di-shale tsa motlha wa pele ga motlha wa ga Cambrian le mo godimo ga di-quartz.
[[Setshwantsho:RusumoFalls2.jpg|thumb|Diphororo tsa Rusumo]]
Le fa gone diphororo tseno ka botsone di se kwa godimo thata fa di bapisiwa le diphororo tse dingwe, di nnile le seabe se segolo mo hisitoring ya lefatshe la Rwanda ka gonne ke tsone fela tse di dirang gore noka e kgabaganye mo lefelong leo.
== Mo hisitoring ==
[[Setshwantsho:RusumoFalls1.jpg|thumb| '''diphororo tsa metsi a Rusumo o le gaufi''']]
Diphororo tseno e ne e le lefelo la ntlha la go goroga ga Bayuropa kwa Rwanda ka ngwaga wa 1894, fa Gustav Adolf von Götzen wa Mojeremane a ne a tla go tswa kwa Tanzania (Rwanda e ne e le karolo ya German East Africa fa e sa le ka ngwaga wa 1885 mme go ne go ise go nne le Mojeremane ope yo o neng a tsena mo nageng eno). O ne a tswelela go tswa foo go ya kwa ntlong ya segosi ya ga Mwami kwa Nyanza, le go ya pele go ya kwa lotshitshing lwa Letsha la Kivu.<ref>Philip Briggs & Janice Booth (2001) Rwanda: The Bradt Travel Guide p197. Bradt Travel Guides Ltd. and The Globe Pequot Press Inc. [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/1-84162-034-3]ISBN 1-84162-034-3</ref>
Ba-Belgium le bone ba ne ba tsena kwa Rwanda ka diphororo tseno, fa ba ne ba gapa naga eo ka nako ya Ntwa ya Lefatshe ka ngwaga wa 1916. Borogo jwa kwa Rusumo e ne e le jone fela jo bo neng bo ka kgona go kgabaganya noka ka nako eo, mme Bajeremane ba ne ba thibeletse kafa letlhakoreng la Rwanda. Ka go tsaya maemo mo dithoteng tse di dikologileng, Ba-Belgium ba ne ba kgona go tlosa badisa bano ba dirisa dibetsa tse di tlhatlhameng go bula tsela e ba neng ba tlhasela naga yotlhe ka yone. 1]
Diphororo tse di ne tsa tuma mo lefatsheng lotlhe ka nako ya kgailo ya morafe ya kwa lefatsheng la Rwanda ka ngwaga wa 1994, fa ditopo di le diketekete di ne di elela kafa tlase ga Rusumo Bridge fa batshabi ba le bantsi ba ne ba e kgabaganya ka nako e le nngwe, ba tshabela kwa Tanzania go tshaba polao e e setlhogo. Eno e ne e le nngwe ya makgetlho a ntlha a batho ba le bantsi ba neng ba fuduga ka one ka nako ya fa go ne go na le mathata a batshabi kwa Great Lakes. Noka ya Kagera e elela metsi go tswa kwa dikarolong tsotlhe tsa Rwanda kwantle fela ga karolo e e kwa bophirima jo bo kgakala, mme ka gone e ne ya rwala ditopo tsotlhe tse di neng di latlhetswe mo dinokeng go ralala naga. Seno se ne sa dira gore go tlhongwe maemo a tshoganyetso mo mafelong a a gaufi le lotshitshi lwa Letsha la Victoria kwa Uganda, koo ditopo tseno di neng tsa feleletsa di fitlhetswe gone.
Ka ngwaga wa 2024, African Development Bank Group e dumetse madi a Regional Rusumo Falls Hydropower Project e e tla oketsang bokgoni jwa go tlhagisa motlakase o o ntšhwafadiwang le go fitlhelela motlakase kwa lefatsheng la [[Tanzania]], lefatshe la [[Rwanda]] le lefatshe la [[Burundi]]. Porojeke eno e na le dikarolo di le pedi: lefelo le le tlhagisang motlakase wa motlakase wa metsi wa dimekawate di le 80 le mela ya motlakase le diteishene tse di fetlhang motlakase. Banka e duelela didirisiwa tsa go fetisa motlakase wa Rusumo Falls Hydropower Project.<ref>[https://www.afdb.org/en/news-and-events/article/afdb-board-commits-us-113-million-to-regional-rusumo-falls-hydropower-project-12610 "All News"]. ''African Development Bank - Building today, a better Africa tomorrow''. Retrieved 2022-04-28</ref>
== Metswedi ==
39tl6pp75oaab03fncvr51x54asnfr4
Diphororo tsa Boti
0
13341
50220
2026-06-05T20:22:16Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Boti
50220
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Boti Falls, Eastern Region.JPG|thumb|Diphororo tsa mawelana]]
[[Setshwantsho:Ghana physical map.svg|thumb|'''Lefelo Boti, Kgaolo ya Yilo Krobo, Kgaolo ya Botlhaba Dikhuduthamaga 6.19295°N 0.21875°W Boteleljo bo feletseng 30 metres (98 ft)''']]
'''Diphororo tsa Boti''' ke diphororo tse pedi tse di fitlhelwang kwa Boti mo Kgaolong ya Yilo Krobo mo Kgaolong ya Botlhaba ya [[Ghana]]. Diphororo tseno tse pedi, tse di tswang mo dinokeng tse pedi, di bidiwa tse di namagadi le tse di tonanyana; go ya ka ditlhamane tsa selegae, motshe wa godimo o a bopiwa fa di kopana. <ref>Jovago (16 October 2015). [https://www.modernghana.com/news/649593/boti-falls-not-just-water.html "Boti Falls, Not Just Water".] ''Modern Ghana''.</ref> Boti ke phororo ya setlha ke phororo ya bobedi e e bapileng le e nngwe ka nako ya go elela ga metsi le kwa tlase ga dikgato tsa konkoreite di le makgolo a mabedi le masome a matlhano . Fa metsi a ntse a elela thata o dikologilwe ke lekgwamolelo la metsi a a elelang. E fitlhelwa mo sekgweng sa Huhunya. Go dumelwa gore e tona ke e tonanyana mme e potlana ke e namagadi.
== Lefelo ==
Diphororo di dikilometara di le lesome le bosupa kwa bokonebotlhaba jwa Koforidua, e leng motsemogolo wa kgaolo ya botlhaba. Ke metsotso e e fetang masome a mararo go tswa Koforidua, le metsotso e e fetang masome a robabongwe go tswa Accra, go ikaegile ka tsela ya dipalangwa. <ref>[https://touringghana.com/boti-falls/ "How to get there"]. ''www.DearGhana.com''. DearGhana. Retrieved 1 February 2015.</ref><ref>[https://touringghana.com/boti-falls/ "Boti Falls - Tourism in Ghana,Touring Ghana, Visiting Ghana"]. 2016-03-26. Retrieved 2025-11-12.</ref>
'''Tlhaloso'''
Diphororo tsa Boti ke diphororo tse pedi tse di welang mmogo di kgaogantswe ke lentswe le lennye. Bangwe ba e bitsa mawelana, mme go dumelwa gore ke e tonanyana le e namagadi, e e nang le letlhakore le letona le le tonanyana mme le lengwe e le la namagadi.<ref>GreenViews (2023-09-30). [https://greenviewsresidential.com/boti-falls/ "Boti Falls and the marriage of two rivers".] ''Green Views Residential Project''. Retrieved 2025-11-12.</ref>
Diphororo tsa Boti di botelele jwa dimetara di le masome a mararo go tswa fa fatshe. Diphororo tseno di tswa mo Nokeng ya Ponmpon e e elelang mo sekgweng sa Huhunya. Phororo eno e elela go tswa mo lentsweng le le mo thabeng go ya kwa lekadibeng la metsi le le fa fatshe. Batho ba le bantsi ba lefelo leo ba thuma mo lekadibeng la metsi a a mo mmung.
Go ya ka ditso tse di builweng ka molomo go tswa go batsamaisi ba diphororo tsa Boti, Kingdom Ventures, diphororo tsa Boti di ne tsa bonwa mo sekgweng ke moruti mongwe wa motho mosweu wa Mokatoliki yo o neng a tlhatlhoba lefelo leo. Ka dingwaga tsa bo 1960 phororo e ne e tumile thata, e etetswe ke Tautona wa ntlha wa Rephaboliki ya Ghana, Dr. Kwame Nkrumah.
=== Nako ya go Etela ===
Nako e e siameng ya go itumelela diphororo tsa Boti ke ka paka ya dipula, ka June go ya go August, diphororo tseno tse pedi di kopana fa gare ka go kgatsana. Go thunya gono go dira gore go nne le motshe wa godimo o o mebalabala o batho ba lefelo leno ba o tsayang e le "moletlo wa go nyalana".
Go tsena mo diphororong tsa Boti go ne go lopa madi a ka tshwarang GH₵ 100. Seno se tlhokomela maeto a a eteletsweng pele le go tsamaya ka dinao. <ref>Davida (2022-02-16). [https://www.wondersofwanders.com/visit-to-boti-falls-ghana/ "How to Plan Your Visit to Boti Falls in Ghana - Wonders of Wanders".] ''Wonders of Wanders - Travel, Food and Culture Content''. Retrieved 2025-11-12.</ref>
== Metswedi ==
3u013n2a321r7gsdzpqomn2dbxm8euk
Diphororo tsa Akaa
0
13342
50221
2026-06-05T20:32:31Z
Lucrucia98
12161
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Akaa
50221
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Aka falls - Ghana - West Africa.png|thumb]]
'''Diphororo tsa Akaa''' di gaufi le motse wa Akyeremanteng mo [[Kgaolong ya Akuapem North]], e e ka nnang dikilometara di le masome amabedi le bongwe kwa bokonebotlhaba jwa [[Koforidua]] mo Kgaolong ya Botlhaba ya [[Ghana]]. <ref>[https://www.graphic.com.gh/news/general-news/ghana-news-akaa-falls.html "Akaa Falls".] ''[[:en:Daily_Graphic_(Ghana)|Daily Graphic]]''. Accra, Ghana. Retrieved 2023-01-30.</ref>Akaa Falls e bokgakala jwa dikilometara di le supa fela go tswa kwa Boti Falls mme e tswa mo nokeng ya Boti, noka e Boti Falls e tswang mo go yone. <ref>[https://web.archive.org/web/20230605111430/https://visitghana.com/attractions/akaa-falls/ "Visit Ghana - Akaa Falls".] ''Visit Ghana''. Archived from [https://visitghana.com/attractions/akaa-falls/ the original] on 2023-06-05. Retrieved 2023-01-30.</ref>
[[Setshwantsho:Ghana physical map.svg|thumb|Location Akaa, Akuapem North District, Kgaolo ya Botlhaba Dikhuduthamaga 6.17503°N 0.19614°W]]
Diphororo tsa Akaa ke phororo ya dimetara di le masome a marataro, e dikologilwe ke dimela tse di kitlaneng. <ref>[https://www.gviusa.com/blog/smb-exploring-the-spectacular-waterfalls-of-ghana/ "Exploring the Spectacular Waterfalls of Ghana"]. May 11, 2023.</ref>
== Metswedi ==
2bmod08uatut8tz1x7gdh3pa7d7v0gt
Phororo ya Asenema
0
13343
50222
2026-06-05T20:47:26Z
Lucrucia98
12161
#AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Phororo ya Asenema
50222
wikitext
text/x-wiki
'''Phororo ya Asenema''' ke phororo e nnye e e leng gaufi le motse wa Asenema mo kgaolong ya Okere, dikilometara di le mmalwa kwa bokone jwa [[Akropong]] mo Kgaolong ya Mmasepala wa Akuapim Bokone wa [[Kgaolo ya Botlhaba]] ya [[Ghana]]. E kwa tlase ga dithaba tsa Akuapem tse di nang le dikgwa. <ref>[https://test.venuetoursghana.com/thing-detail/Asenema-Waterfalls "Explore Ghana | Top Destinations, Activities, Food, Culture & History".] ''test.venuetoursghana.com''. Retrieved 11 November 2025.</ref>
== Tlhaloso ==
Phororo eno e wela go tswa mo thotaneng e e tletseng matlapa go ya mo lekadibeng le le seng boteng, le le phepa. Botelele jwa diphororo bo lekanyediwa go nna magareng ga dimetara di le lesome le botlhano le masome a mabedi, ka go wela go le gongwe fela go go tlhamaletseng go go tlwaelegileng mo diphororong tsa mofuta wa go itaya. Borogo jo bonnye jwa logong le tsela ya tlholego ya batsamai ba dinao di isa baeng go tswa mo tseleng go ya kwa diphororong ka sekgwa sa bobedi le masimo a bamboo. <ref name=":0">Jnr, Tona (18 January 2025). [https://akwaaba.app/asenema-waterfalls-ghana/ "Asenema Waterfalls: A Hidden Gem in Ghana's Natural Beauty"]. ''Akwaaba App''. Retrieved 11 November 2025.</ref><ref>Ltd, Easy Track Ghana. [https://www.easytrackghana.com/tour-ghana-waterfalls.php "Here are some Waterfalls in Ghana!".] ''Easy Track Ghana''. Retrieved 11 November 2025.</ref>
== Lefelo ==
Asenema e bokgakala jwa dikilometara di le tharo kwa bokonebophirima jwa [[Akropong]] le dikilometara di le masome a mane le bosupa kwa bokonebotlhaba jwa [[Accra]]. Lefelo leno le fa thoko ga tsela ya Aburi- Akropong -Asenema, e e ka nnang metsotso e le lesome le botlhano go tswa kwa Akropong le e e ka nnang diura di le 1,5 go tswa kwa bogareng jwa [[Accra]] ka koloi. Lefelo le le dikologileng lefelo leno ke karolo ya sekgwa sa Akuapem Ridge le metse e e tshwanang le [[Aburi]] le Tutu. <ref>[https://www.newsghana.com.gh/hidden-but-found-waterfalls-of-akaa-and-asenema/ "Hidden but found waterfalls of Akaa and Asenema"]. ''News Ghana''. 8 July 2015. Retrieved 11 November 2025.</ref>
=== Nako ya go mo etela ===
Phororo ya Asenema e kgatlha thata ka paka ya dipula, gantsi go tloga ka kgwedi ya Moranang go ya go ya Phukwi, fa dipula di oketsa metsi. Ka paka ya komelelo (Sedimontlhole-Mopitlo), phalo e ka fokotsega thata, le fa tikologo e e nang le moriti le letamo le le phepa di sa ntse di kgatlha baeti. <ref name=":0" /><ref>[https://www.newsghana.com.gh/hidden-but-found-waterfalls-of-akaa-and-asenema/ "Hidden but found waterfalls of Akaa and Asenema | News Ghana".] ''newsghana''. 8 July 2015. Retrieved 11 November 2025.</ref>
== Metswedi ==
bedzqt7337ntdxf5bewu4q18b9m303n
Diphororo tsa Owen
0
13344
50223
2026-06-05T20:48:24Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA OWEN
50223
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Owen Falls Dam construction.jpg|thumb|Kago ya Letamo La Diphororo tsa Owen]]
'''Diphororo tsa Owen''' ne e le diphororo tsa White Nile kwa [[Uganda]] gaufi le toropo ya Jinja. Diphororo tseno, mmogo le Ripon Falls e e fa gaufi, di ne tsa nwela ka ngwaga wa 1954 fa go ne go wediwa go agiwa Seteishene sa Motlakase sa Nalubaale. Letamo le le nang le seteišene sa motlakase le ne le bidiwa Owen Falls Dam, mme moragonyana le ne la bidiwa Nalubaale Dam mme leina la seteišene sa motlakase le lone le ne la fetolwa, go tswa go Owen Falls Power Station go ya Nalubaale Power Station.<ref name=":0">Dalton Wanyera (March 7, 2012). [https://www.monitor.co.ug/artsculture/Travel/691238-1361126-btkyx1/index.html "Know Uganda: The Owen Falls Dam at 58".] ''Daily Monitor''. Kampala. Retrieved April 20, 2020</ref>
== Lefelo ==
Diphororo tsa metsi di ne di le dikilometara di ka nna nne (4), kwa bokone (kwa tlase ga noka), ya lefelo le noka e tswang mo Letsheng la Victoria. Fano ke fa letamo la Nalubaale le neng le le teng, le pele le neng le bidiwa Owen Falls Dam.<ref name=":0" /><ref>The Editors of Encyclopedia Britannica (April 20, 2020). [https://www.britannica.com/place/Owen-Falls "Owen Falls: Waterfall in Uganda".] Britannica.com. Retrieved April 20, 2020</ref>Lefelo la Owen Falls ke: 00°26'37.0"N, 33°11'05.0"E (Latitude: 0.443611; Longitude:33.184722).<ref>[https://www.google.com/maps/place/0%C2%B026'37.0%22N+33%C2%B011'05.0%22E/@0.4436111,33.1847222,196m/data=!3m2!1e3!4b1!4m5!3m4!1s0x0:0x0!8m2!3d0.4436111!4d33.1847222 "Location of the Former Owen Falls"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved April 20, 2020.</ref>
== Seteishene sa motlakase ==
[[Setshwantsho:Owen Falls Dam Jinja Okt 2019 Panorama.jpg|thumb|Letamo la diphororo tsa Owen]]
Seteishene sa motlakase sa kwa tshimologong sa diphoror tsa Owen se ne se na le letamo la konkoreite le le nang le motlakase o o tsenang mo go lone. E laola metsi a a elelang go tswa mo Letsheng la Victoria ka go dirisa metšhine e le lesome le dikgoro di le thataro mo letamong leno. Fa di bulegile ka botlalo, di-sluice tse thataro di tlamela ka bokgoni jwa tsholo ya bokana ka dikhubiki-metara di le 1200 ka motsotswana (cumecs).<ref name=":1">Ibrahim Kasita (February 3, 2012). [https://www.newvision.co.ug/new_vision/news/1299372/owen-falls-dam-powering-uganda-decades "Owen Falls Dam: Powering Uganda For Five Decades".] ''New Vision''. Kampala. Retrieved April 20, 2020</ref>
Ka nako ya fa Kgosigadi Elizabeth II a ne a simolola go e dirisa ka ngwaga wa 1954, seteišene seno sa motlakase se ne se na le diyuniti tse pedi tsa dimekawate di le lesome le matlhano (15) nngwe le nngwe, tse di neng di kgona go tlhagisa dimekawate di le masome a mararo (30). Tafole e e fa tlase e bontsha kafa bokgoni jwa go tlhagisa motlakase bo neng jwa okediwa ka teng ka iketlo go fitlha diyuniti tsotlhe tse di lesome di simolola go dira ka ngwaga wa 1968. Mo ngwageng oo, maatla a go tlhagisa motlakase kwa seteišeneng sa motlakase a ne a fitlha go dimekawate di le lekgolo le masome a matlhano (150).<ref name=":1" />
== Go dira le go tokafatsa ==
Go ya ka ditumalano magareng ga puso ya Bokoloniale ya Brithane le puso ya Egepeto, e e saenilweng ka ngwaga wa 1929 mme ya fetolwa ka ngwaga wa 1949, seteišene sa motlakase se tsamaisiwa ka tsela ya go dumelana, gore metsi a a tswang mo Letsheng la Victoria a nne a ntse a tshwana le a a neng a le teng pele ga go agiwa ga letamo; fa metsi a a tswang mo letsheng a ne a laolwa ka tlholego ke sekgoreletsi sa matlapa a mukkibi. <ref name=":0" /><ref name=":1" />
Ka ntlha ya go tlhokomologiwa le go sa tlhokomelwe go tloga ka ngwaga wa 1971 go fitlha ka ngwaga wa 1986, maatla a go tlhagisa motlakase kwa Owen Falls Dam a ne a fokotsega go nna dimekawate di le masome a marataro(60) ka ngwaga wa 1986. Seno se ne se tlhoka gore go baakanngwe le go tsosolosiwa, go akaretsa le go oketsa maatla a turbine nngwe le nngwe go tswa go dimekawate di le lesome le botlhano (15) go ya go di le lesome le boferabobedi (18) gore e kgone go fitlhelela ditlhokego. Bokgoni jwa go tlhagisa motlakase jwa seteišene sa motlakase bo fitlhile go 180 megawatts ka ngwaga wa 1996.<ref name=":0" /><ref name=":1" />
== Katoloso ==
Kgono ya go oketsa maatla a go tlhagisa motlakase wa Noka ya Nile mo lefelong leno, e ne ya ithutiwa kwa bokhutlong jwa dingwaga tsa bo1980 ke Acres International, e gompieno e leng karolo ya Hatch Ltd ya Canada. Porojeke e ntšhwa ke ya bobedi e e leng dikilometara tse 1 (1 mi) bokone botlhaba jwa Nalubaale Power Station. Go ne ga epiwa mosele o mosha go tlisa metsi go tswa kwa Letsheng la Victoria go ya kwa lefelong le lesha la go fetlha motlakase. Tiro e kgolo ya go aga e ne ya wediwa ka ngwaga wa1999. Motlakase wa ntlha o o tswang mo diyuniting tse pedi mo go tse tlhano tse di neng di tlhomilwe, o ne wa simolola go dirisiwa ka ngwaga wa 2000. Turbine ya botlhano le ya bofelo e ne ya tsenngwa ka ngwaga wa 2007. Motlakase mongwe le mongwe o na le maatla a dimekawate di le masome a mane (40). Seteišene sa motlakase se sesha se bidiwa Kiira Hydroelectric Power Station. <ref>Uganda Electricity Generation Company Limited (July 15, 2013). [https://web.archive.org/web/20150523012001/http://www.uegcl.com/kiira-Power.html "Kiira Power Station, Formerly Known As Owen Falls Extension".] Kampala: Uganda Electricity Generation Company Limited. Archived from the original (Archived from the original on 23 May 2015) on May 23, 2015. Retrieved April 20, 2020</ref>
== Metswedi ==
<references />
5myoi57idh0la1z382rib8vm0s5clib
Diphororo tsa Matsirga
0
13345
50225
2026-06-06T08:10:28Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA MATSIRGA
50225
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa Matsirga'''(Fantswam: Ka̱byek Tityong; Hausa: Matsirga; English: "River Wonderful") ke phororo e e kgaogantsweng e e gaufi le Batadon (Madakiya) kwa Zangon Kataf LGA, kwa borwa jwa Kaduna State, [[Nigeria|Nigeria.]] Go tswa mo metsweding e e mo Dithabeng tsa Kagoro, metsi a elela go tswa mo lefikeng go tsena mo mogobeng o o kwa tlase, a dira gore go nne le pontsho e e kgatlhang ya tlholego.<ref>Egbo, Simon (1 August 2015). [https://guardian.ng/saturday-magazine/matsirga-waterfalls-madakiya/ "Matsirga Waterfalls, Madakiya".] ''The Guardian''. Lagos, Nigeria. Retrieved 10 August 2025</ref>
[[Setshwantsho:Matsirga Waterfalls, Madakiya.jpg|thumb|Diphororo tsa Matsirga]]
== Dipopego tsa lefatshe ==
E bokgakala jwa dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a mabedi le bosupa (227) kwa borwa jwa toropo ya Kaduna, metsi a Matsirga ⁇ a wela kwa tlase ka dimetara di le masome a mabedi le botlhano (25) go ya go di le masome a mararo (30) mo godimo ga lekgwamolelo le le tletseng matlapa go tsena mo mokgatšheng o o kgabisitsweng ke mafika a a kgatlhang. Bogolo jwa diphororo tseno bo gola go fitlha go dimetara di le makgolo a mabedi (200) ka nako ya fa go na le metsi a mantsi.<ref name=":0">Akowe, Tony (18 March 2014). [https://thenationonlineng.net/kadunas-untapped-tourism-potential/ "Kaduna's untapped tourism potential".] ''The Nation''. Lagos, Nigeria. Retrieved 10 August 2025.</ref><ref>[https://hotels.ng/guides/poi/enjoy-the-breathtaking-view-from-matsiriga-waterfalls "Enjoy the breathtaking view from Matsirga waterfalls".] ''Hotels.ng''. 4 December 2019. Retrieved 10 August 2025</ref>
== Thutotlase ya Metsi le Dipaka Tsa Ngwaga ==
Matsirga e na le metswedi e le mentsi e e tswang kwa Dithabeng tsa Kagoro tse di kwa godimo, mme e na le metsi a mantsi ka paka ya dipula tsa kgwedi ya Seetebosigo go fitlha ka kgwedi ya Lwetse, mme ka dinako tse dingwe metsi ano a dira gore dintshi tsa yone di penologe, mme e ntse e na le metsi a mantsi ngwaga otlhe.<ref name=":1">Isuwa, Sunday (22 June 2013). [https://dailytrust.com/southern-kaduna-s-untapped-tourism-potentials/ "Southern Kaduna's untapped tourism potentials"]. ''Daily Trust''. Retrieved 10 August 2025.</ref>
== Tikologo ==
Kgaolo e e dikologileng phororo e na le tlelaemete e e bongola e e tshegetsang dimela tse di nonneng tse di fa thoko ga noka tse di farologanang le Savanna ya [[Sudan]] e e e dikologileng. Le fa gone go se na dipatlisiso tse di tlhomameng tsa tikologo, dipego tsa maeto di bontsha gore go na le dimela tse di ratang moriti le mefuta ya dinonyane tse di fitlhelwang mo mafelong a a bongola.<ref>[https://www.myguidenigeria.com/things-to-do/matsirga-waterfalls-madakiya "Matsirga Waterfalls, Madakiya"]. ''MyGuideNigeria''. Retrieved 10 August 2025.</ref>
== Botlhokwa Jwa Setso ==
Matsirga e na le boleng jo bo nonofileng jwa ngwao ka gonne e le mo kgaolong ya Fantswam. Maina a yone a selegae ("Ka̱byek Tityong" le "Noka e e Gakgamatsang") a bontsha go tlotla setso. Dingwao tse di sa kwalwang di umaka motshe wa godimo le mouwane o o diregang gangwe le gape o batho ba lefelo leo ba reng o na le bokao jwa semoya.<ref name=":0" />
== Bojanala le go Fitlhelela ==
E fitlhelelwa ka tsela ya Kafanchan, phororo eno e dikilometara di le pedi go tswa mo tseleng ya Kafanchan ⁇ Madakiya. Gantsi bajanala ba goroga ka ditsela tse di sa dirwang mme ba hira bagogi ba mo lefelong leo. Le fa go na le mafelo a mannye a a siametseng batho botlhe, go tlwaelegile go dira dilo tse di jaaka go ya go iphokisa phefo mo mafelong a a sireletsegileng a a mo mafikeng, go tsamaya ka maoto le go tsaya dinepe.<ref name=":0" /><ref name=":2">[https://www.vanguardngr.com/2016/08/kaduna-govt-make-kagoro-hills-world-class-tourist-site-commissioner/ "Kaduna Govt. to make Kagoro hills world-class tourist site — Commissioner"]. ''Vanguard''. Lagos, Nigeria. 1 August 2016. Retrieved 10 August 2025.</ref>
== Dikgato tsa Tlhabololo ==
Puso ya Kaduna State e supile Matsirga jaaka lefelo le le botlhokwa la bojanala, mmogo le Kagoro Hills, ka dithulaganyo tsa go tokafatsa ditsela tsa go tsena le go beeletsa mo mafaratlhatlheng ka go dirisa dikamano tsa puso le tsa poraefete. Lefelo la boitapoloso la ngwao-boswa la poraefete Madakiya Heritage Resort le ntse le tlhabololwa gaufi le lefelo leno.<ref name=":2" /><ref name=":1" />
== Bokgoni Jwa Bojanala ==
Matsirga e beilwe sentle mo tikologong ya bojanala jwa setso le jwa tlhago go akaretsa Nok Heritage Site le Kagoro ⁇ s Afan Festival. Bomankge ba gatelela gore bojanala jwa tikologo bo na le tsholofetso ya go tlhola ditiro le go boloka setso fa go tokafadiwa mafaratlhatlha le go rotloetsa.<ref name=":1" />
== Metswedi ==
o47r0iomfk6320qkdyk39gmeqmqdfqw
Diphororo tsa Gurara
0
13346
50226
2026-06-06T08:33:29Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA GURARA
50226
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Spectacular view of Gurara waterfall.jpg|thumb|Diphororo tsa Gurara]]
'''Diphororo tsa metsi tsa Gurara''' di kwa Gurara, kgaolo ya puso ya selegae ya Niger State, North Central Nigeria.<ref>Premium Times (2016-04-18). [https://www.premiumtimesng.com/entertainment/201960-gurara-waterfall-premium-nigerian-picnic-hotspot.html "Travelogue: Gurara Waterfall: A premium Nigerian picnic hotspot - Premium Times Nigeria".] ''Premium Times''. Retrieved 2017-06-10</ref>Diphororo tsa metsi di boleele jwa dimetara di ka nna masome a mararo (30) mme di mo Nokeng ya Gurara go bapa le Tsela ya Suleja-Minna.<ref>Nkem Ndem (6 August 2015). [https://www.premiumtimesng.com/arts-entertainment/travel-in-nigeria/187945-5-things-to-do-for-free-in-suleja.html "5 Things to Do For Free In Suleja"]. ''Premium Times''.</ref>
== Ditlhamane le ditlhamane ==
Go ya ka hisetori ya molomo, diphororo tsa Gurara di ne tsa ribololwa ke setsomi sa Gwari se se neng se bidiwa Buba ka ngwaga wa 1745 pele ga Ba-Yuropa bangwe ba di ribolola ka ngwaga wa 1925 morago ga gore ba di bone e le lefelo la boitapoloso. Pele Ba-Yuropa ba ribolola diphororo tseno, batho ba ba neng ba nna mo mafelong a a dikologileng diphororo tseno ba ne ba di obamela. Hisitori ya molomo gape e bolela gore diphororo tsa Gurara le Noka ya Gurara di ne di teeletswe ka medimo e le mebedi e e bidiwang Gura le Rara.<ref>Maryam Isa. [https://web.archive.org/web/20151009071029/http://www.abujafacts.ng/gurara-waterfalls-10-facts-you-need-to-know/ "GURARA WATERFALLS: 10 FACTS YOU NEED TO KNOW".] Abuja Facts. Archived from the original on 9 October 2015. Retrieved 14 August 2015</ref>
== Bojanala ==
Le fa e na le hisetori e e nang le mathata, diphororo tsa metsi tsa Gurara ke nngwe ya mafelo a magolo a bojanala kwa [[Nigeria]]. <ref>Damilola Oyedele (2 June 2013). [https://web.archive.org/web/20150403034739/http://www.thisdaylive.com/articles/gurara-falls-niger-state-untapped-unexplored/149131 "Gurara Falls, Niger State: Untapped, Unexplored"]. ''This Day''. Archived from the original on 3 April 2015. Retrieved 14 August 2015</ref>Go na le ditogamaano tsa go e fetola lefelo la boikhutso le le nang le lefelo la boitapoloso le hotele ya dinaledi di le supa go e dikologa.<ref>Sun Yang (25 April 2009). [https://web.archive.org/web/20160303195050/http://english.cri.cn/6966/2009/04/25/45s478661.htm "Nigerian Natural Beauty: Zuma Rock and Gurara Waterfalls"]. ''CRI English''. Archived from the original on 3 March 2016. Retrieved 14 August 2015.</ref>
== Tlelaemete ==
[[Setshwantsho:The Gurara Waterfalls, Niger State, Nigeria.jpg|thumb|Diphororo tsa Gurara]]
Diphororo tsa Gurara di na le tlelaemete e e omeletseng. Dithemperetšha di ka tlwaelo di bothitho go ya go mogote ngwaga otlhe, ka palogare ya dithemperetšha tsa ngwaga ka bophara jwa 68 °F (20 °C).<ref>[https://weather.com/en-IN/weather/today/l/Paikoro+Niger+Nigeria?canonicalCityId=b9e9a9a59efb8ae80eb6c8dced29e6170353602f14700949af8b9bc34f6a79e5 "Weather forecast and conditions for Gurara, Niger, Nigeria - The Weather Channel | weather.com".] ''The Weather Channel''. Retrieved 2024-08-29.</ref>Nako ya dipula gantsi e simolola ka kgwedi ya Motsheganong go ya go ko kgweding ya Lwetse, fa paka ya komelelo yone e simolola ka kgwedi ya Phalane go ya go kgweding ya Moranang. Phefo e tswa kwa borwabophirima mme e tla foka ka lobelo lwa dikilometara di le lesome go ya ko go tse masome a mararo le boferabobedi (10-38) ka ura.
== Metswedi ==
<references />
ld5of7e33uqrzr2kaau6gd8tibrrkr6
Dophororo tsa Farin Ruwa
0
13347
50227
2026-06-06T09:06:37Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA FARIN RUWA
50227
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa Farin Ruwa''' ke diphororo tse di fitlhelwang kwa bogareng jwa [[Nigeria]]. Ke nngwe ya diphororo tse di kwa godimo thata kwa [[Nigeria]]. E botlhokwa thata mo diphororong tsa Afrika fa go akanngwa ka bogodimo jwa yone jotlhe.
[[Setshwantsho:Farin Ruwa Falls.jpg|thumb|Diphororo tsa Farin Ruwa]]
Motswedi wa diphororo tsa Farin Ruwa o fitlhelwa kwa Nageng ya Nasarawa, go tswa foo o elela go ya kwa ntlheng ya Nasarawa. Fa metsi a ntse a fologa go tswa kwa Jos Plateau, a wela kwa godimo ka lekgolo le masome a matlhano (150) metres (492 ft).<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20100722013614/https://www.nigerianscitizens.com/nigerian-falls-major-tourist-centres-in-nigeria/ "Nigerian Falls"]. Nigerianscitizens. Archived from the original on 22 July 2010. Retrieved 29 September 2010</ref>Go wela gono go kwa godimo fa go bapisiwa le Victoria Falls e e itsegeng thata, e e welang ka bogodimo jwa dimetara di ka nna lekgolo le boferabobedi (108) ka nako ya fa e fologa.<ref>[https://web.archive.org/web/20100825160154/http://www.globalpost.com/webblog/nigeria/dreaming-farin-ruwa "Dreaming of Farin Ruwa"]. GlobalPost. Archived from the original on 25 August 2010. Retrieved 29 September 2010</ref>
== Lefelo ==
Diphororo tsa Farin Ruwa di fitlhelwa kwa motseng wa Massange wa Farin Ruwa Development Area kwa Wamba Local Government Area ya Nasarawa State. Diphororo di fitlhelwa mo molelwaneng wa Plateau State le Nasarawa State, ka fa tlase ga Bokkos le Wamba Local Government Areas tsa diporofense tse pedi. Diphororo di simologa kwa Jos Plateau, mo Bokkos Local Government Area ya Plateau State.<ref>[https://www.cometonigeria.com/farin-ruwa-waterfalls/ "Farin Ruwa Waterfalls – CometoNigeria"]. ''www.cometonigeria.com''. Retrieved 2024-07-26.</ref>
Diphororo di ne tsa ribololwa ke banni ba kwa tshimologong, morafe o o buang puo ya Se-Kulere wa Massange mme tsa tumisiwa ke babusi ba nako eo ba bokoloniale ba kwa Boritane ba kwa Nigeria ka dingwaga tsa bo1950.<ref name=":0" /> Ntlo ya Boikhutso e e nang le dijo e ne ya tlhomiwa kwa motseng wa MASSANGE gaufi le diphororo gore e tle e dirisiwe ka tsela ya kgwebo. Go sireletsa boswa jwa yone jo bo humileng, puso ya bokolone e ne ya bo kwadisa mo lokwalodikgannyeng mme ya e bitsa MAYES (lefoko la Se-kulere le le rayang phororo) Forest Reserve. Le fa go ntse jalo, le fa go na le tlhabololo e ya pele, Farin Ruwa e ne ya bewa kwa morago go fitlha go tlhamiwa Puso ya Nasarawa ka ngwaga wa 1996.<ref>Muhammed, Umar (2021-04-25). [https://dailytrust.com/farin-ruwa-waterfall-where-humans-animals-enjoy-nature/ "Farin Ruwa Waterfall: Where humans, animals enjoy nature"]. ''Daily Trust''. Retrieved 2023-05-18.</ref> Phororo e dikilometara di le lekgolo le masome a mabedi1(20) go tswa kwa Lafia, motsemoshate wa Nasarawa, le dikilometara di le masome a mararo (30) go tswa kwa toropong ya Wamba. Ke 192.6 km (mo e ka nnang 3hrs 45mins) go tswa Abuja motse mogolo wa Nigeria ka Keffi-Akwanga Nasarawa State.
== Leina Farin Ruwa ==
Farin Ruwa ke lefoko le le tswang mo puong ya Se-Hausa le le rayang 'metsi a masweu.' Farin Ruwa ke tlhaloso ya tlholego ya diphororo ke baagi ba lefelo la Farin Ruwa.<ref>Guides, Ebiz (2006), [https://books.google.com/books?id=FAVYHfZLgccC&dq=Farin+Ruwa+Falls&pg=PA270 ''Nigeria: The Premier Guidebook For Business Globe Trotters'',] CPG Distribution, p. 275. ISBN 84-933978-3-0</ref> Bogodimo jo bo fitlhelelwang fa diphororo di ntse di fologa bo bogolo thata, ka jalo metsi a a fologang a wela fa fatshe mo mokgokoloseng wa setlhaba sa Jos. Metsi ano a nna masweu ka iketlo ka ntlha ya bogodimo jwa one fa a ntse a fologa.
Ka ntlha ya mmala wa yone o mosweu, diphororo tseno di bonala di le kgakala le baagi ba lefelo la Farin Ruwa jaaka mosi o mosweu mo dithabeng. E re ka diphororo tseno di le ditshweu, baagi ba koo ba ne ba di bitsa Farin Ruwa.
== Tikologo le maemo a bosa ==
Naga e e dithaba e e dikologileng diphororo tsa Farin Ruwa e dira gore go ne pula e ntsi go tswa mo marung a a fetang mo kgaolong eno ka paka ya dipula go tloga ka kgwedi ya Motsheganong go ya go kgwedi ya Ngwanatsele. Ka jalo, go nna le koketsego ya metsi a a welang go tswa kwa dithabeng ka paka ya dipula. <ref>[https://dailytrust.com/farin-ruwa-waterfall-where-humans-animals-enjoy-nature/ "Farin Ruwa Waterfall: Where Humans, Animals Enjoy Nature"]. ''Daily Trust''. 25 Apr 2021</ref>Dithaba tse di dikologileng diphororo tseno ke karolo e e kwa thoko ya Jos Plateau.
Go na le go fokotsega ga selekanyo sa metsi mo diphororong tseno ka paka ya komelelo, go tloga ka kgwedi ya Sedimonthole go ya go ka kgwedi ya Motsheganong. Le fa go ntse jalo, ga se ka lobaka lo loleele, ka gonne metsi a a mo diphororong tseno a boa a oketsega gape ka nako ya dipula.
== Mafelo a a sa siamang a bojanala ==
Go dirisa le go laola metsi ka tsela e e sa siamang go dirile gore go se ka ga nna le ditiro tse dintsi tsa bojanala gaufi le diphororo le mafelo a mangwe a bojanala kwa Nasarawa State. Le fa go ntse jalo, go na le dithulaganyo tsa go dira gore diphororo tseno di kgone go dirisiwa ka botlalo.<ref>Ndesanjo Macha (24 August 2010). [http://globalvoicesonline.org/2010/08/24/nigeria-why-farin-ruwa-is-not-on-word-waterfall-database/ "Nigeria: Why Farin Ruwa is not on Word Waterfall Database?".] Global Voices. Retrieved 29 September 2010</ref>
== Metswedi ==
jgc0qdrhsx88ft0945ddsj3nl1h22ar
Diphororo tsa Agbokim
0
13348
50228
2026-06-06T09:18:41Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA AGBOKIM
50228
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa metsi tsa Agbokim''' di mo tikologong ya puso ya selegae ya Etung ya Cross River State mo kgaolong ya South-South (Niger delta) ya Nigeria, gaufi thata le molelwane wa yona le Cameroon. Diphororo tsa metsi di dikilometara di le masome a mabedi le botlhano (25) go tswa kwa Ikom le dikilometara di le makgolo a mabedi le masome a mane (240) go tswa kwa Calabar. 1][2]
Diphororo tsa Agbokim di na le melatswana e le supa e e nang le metsi a a phepa a a elelang go tswa mo lefikeng le le kwa godimo go ya kwa sekgweng se se kitlaneng sa boboatsatsi. Gape ke lefelo la bojanala kwa Cross River State.<ref name=":0">Adeyemi, Laolu (2016-05-14). [https://web.archive.org/web/20230525181717/https://editor.guardian.ng/saturday-magazine/experiencing-the-wonder-of-nature-at-agbokim-fall/ "... experiencing the wonder of nature at Agbokim Fall"]. ''The Guardian''. Lagos, Nigeria. Archived from the original on 2023-05-25. Retrieved 2024-09-22</ref><ref name=":1">[https://refinedng.com/six-interesting-things-we-know-about-agbokim-waterfalls/ "Six interesting things we know about Agbokim Waterfalls"]. ''RefinedNG''. 2022-12-10. Retrieved 2023-07-11</ref>
[[Setshwantsho:Agbokim Waterfalls, Agbokim, Cross River state.jpg|thumb|Diphororo tsa Agbokim]]
== Hisitori ==
Tshimologo ya dingwaga tsa bo1900 e ne ya tshwaya tshimologo ya hisetori ya kgaolo ya diphororo tsa Agbokim, fa motsomi yo o neng a bidiwa Ntankum a ne a tlisa malapa a gagwe le batho ba bangwe ba ba godileng ba Inaku ba ba neng ba kile ba nna mo kgaolong e e dithaba go ya go nna koo. <ref name=":1" />Mmegi mongwe wa setso o ne a tlhalosa ka fa Ntakum le morwawe ba neng ba nna mo kgaolong e e itsegeng e le diphororo tsa Agbokim, koo go nang le batho botlhe ba Ijagam ba go akanngwang gore ba fudugile kwa Inagu. Fa gare ga Cameroon le diphororo tsa Agbokim kwa Cross River State kwa Nigeria, di ne tsa bopa thulaganyo e e raraaneng ya dinoka. Fa ba ntse ba kgobokanela mmogo le go abelana dilo, ba ne ba ithuta go tsoma mme ba lemoga dijalo tsa dijo, sekgwa sa go tsoma, le metsi a a neng a ka bedisiwa go dira letswai.<ref name=":1" /><ref name=":0" />
Diphororo tsa metsi tsa Agbokim di ile tsa gola le go gola ka lobaka lo loleele, pele ga go nna le bojanala. E re ka motswedi wa noka eno e le masalela a dimela le diphologolo tse di suleng, maloko a batho ba kwa Agbokim ba dirisana mmogo go dira gore diphororo tseno e nne lefelo le le tlhabologileng ka go lwantsha go rengwa ga dikgwa le go rotloetsa go dirwa ga dikgwa. Di dira gore go nne le dikgwa tse di thusang go oketsa metsi. Kgaolo ya diphororo tsa metsi e dira jaaka lefelo le le itsegeng thata la bojanala ka gonne e dira jaaka lefelo la boitlosobodutu le boiketlo.<ref>[https://nigerianflightdeck.com/magnificent-agbokim-waterfalls/ "Magnificent Agbokim Waterfalls".] ''NigerianFLIGHTDECK''. 2016-02-19. Retrieved 2024-09-22.</ref>
== Metswedi ==
ksujw444ugru1bl2ve9fwp7076sfv2x
Diphororo tsa Erin-Ijesha
0
13349
50229
2026-06-06T09:40:20Z
Lucrucia98
12161
#AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA ERIN-IJESHA
50229
wikitext
text/x-wiki
'''Diphororo tsa Erin-Ijesha''' (e e itsiweng gape jaaka diphororo tsa Olumirin) ke lefelo la diphororo kwa Erin-odo, Osun State, Nigeria. Ke lefelo la bojanala le le mo kgaolong ya puso ya selegae ya Oriade. Go ya ka The Nation, phororo e ne ya ribololwa ke batsomi ka 1140 AD.<ref name=":0">Okorie Uguru (October 29, 2011). [https://web.archive.org/web/20150226175033/http://www.thenationonlineng.net/2011/index.php/saturday-magazine/weekend-treat/promenade/24431-olumirin-waterfall-splash-of-the-sublime.html "Olumirin Waterfall Splash of the sublime"]. ''The Nation''. Archived from the original on February 26, 2015. Retrieved February 26, 2015.</ref><ref>eribake, akintayo (2015-04-02). [https://www.vanguardngr.com/2015/04/olumirin-waterfalls-natures-gift-to-erin-ijesha/ "Olumirin waterfalls: Nature's gift to Erin-Ijesha"]. ''Vanguard''. Lagos, Nigeria. Retrieved 2022-10-10.</ref>Le fa go ntse jalo, ngwao ya selegae e bolela gore phororo e ne ya ribololwa ke mosadi yo o bidiwang Akinla, mothei wa toropo ya Erin-Ijesa le setlogolo sa ga Oduduwa, ka nako ya fa batho ba Ife ba ne ba fudugela kwa Erin-Ijesa. <ref>[https://www.vanguardngr.com/2015/04/olumirin-waterfalls-natures-gift-to-erin-ijesha/ "Erin-Ijesha Waterfalls"]. ''Vanguard''. Lagos, Nigeria. Vanguard.</ref>Akinla o ne a e bitsa Olumirin, e leng lefoko le le tserweng mo go oluwa mirin le le rayang "modimo o mongwe" ka Se-Yoruba.
Go na le matlhatlaganyane a le supa, a kwa godimo ga one go nang le motse wa Abake. Motse wa Abake o na le molelwane le Ẹfọ̀n-Alààyè kwa Ekiti State.<ref name=":0" /><ref>Femi Makinde (December 28, 2014). [https://web.archive.org/web/20150310032558/http://www.punchng.com/feature/people-places/erin-ijesa-waterfalls-captivating-work-of-nature/ "Erin-Ijesa Waterfalls: Captivating work of nature"]. ''The Punch''. Archived from the original on March 10, 2015. Retrieved February 26, 2015</ref><ref>Folarin Kolawole (April 29, 2011). [https://naijatreks.com/2011/04/olumirin-waterfalls/ "The Mysterious Waters of Olumirin Falls in Erin-Ijesa"]. ''Naijatreks''. Retrieved February 26, 2015.</ref>
[[Setshwantsho:Olumirin falls.jpg|thumb|Diphororo tsa Olumirin]]
Batho ba ba tsamayang ka dinao kwa diphororong tsa Erin-odo
Diphororo tsa metsi tsa Erin-odo ke lefelo le le ratwang thata ke dikolo tse di mo tikologong eno. <ref>[https://www.premiumtimesng.com/entertainment/461866-reporters-diary-inside-the-decrepit-erin-ijesha-waterfall-in-osun.html "REPORTER'S DIARY: Inside the decrepit Erin-Ijesha Waterfall in Osun"]. ''Premium Times''. Retrieved June 12, 2021.</ref>Baagi ba koo ba tsaya phororo eno e le lefelo le le boitshepo le le ba thusang go itshekisa meya ya bone. Mo nakong e e fetileng go ne go ketekiwa meletlo le go dirwa ditlhabelo mo lefelong leno.<ref>[https://www.pulse.ng/lifestyle/food-travel/erin-ijesha-waterfalls-a-sanctuary-of-purity-and-beauty/z7j13k2 "Erin-Ijesha Waterfalls is a sanctuary of purity and beauty".] ''Pulse Nigeria''.</ref>
== Metswedi ==
b4ppbbnu8ydo6pjjns0oamznmwbay4g