Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Letamo la Gaborone 0 8932 50248 47428 2026-06-06T17:10:31Z VNGao 10152 /* Dikgang tse di tsogileng morago gago bulwa ga letamo */ 50248 wikitext text/x-wiki == Letamo La Gaborone == [[Setshwantsho:Gaborone Dam 1.jpg|thumb|Letamo la Gaborone ]] '''[[:en:Gaborone_Dam|Letamo la Gaborone]]''' ke letamo le le mo [[:en:Notwane_River|nokeng ya Notwane]] ya selekanyo sa dimmithara tse di 141,100,000 (4.89*109 cu ft) mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref> [[Central Statistics Office 2009, p. 3.]]</ref>Letamo le, le okametswe ke kompone e kgolo ya [[:en:Water_Utilities_Corporation|Water Utilities]] e ,eleng yone e nosang toropo kgolo ya [[Gaborone]] .<ref>[["Corporate Profile". WUC. Retrieved 20 September 2012.]]</ref> == Lefelo == Letamo la Gaborone le mo borwa jwa Gaborone go iphaphatha ka tsela ya [[Gaborone]] -[[Lobatse]] mme ebile ke lone lefang mafelo a ka bobedi metsi.<ref> [[Central Statistics Office 2009.]]</ref>Letamo le le ikadile mo selekanyong sa bophara jwa dikilometara dile makgolo mabedi, masome a mabedi le botlhano go menagane (225sq mtrs), mme le kgadisiwa ke noka ya Notwane,[[:en:Taung|Taung]], Metsimaswaane le Nnywane. Magareng ga dingwaga tsa 1970 le 2000 selekanyo sa metsi a pula aa neng a tsena mo letamong le ene ele magareng ga makgolo a mane le botlhano(450mm) le makgolo a matlhano le botlhano(550mm). Selekanyo sa mogote se magareng ga lesome (10°C) ka nako ya mariga le masome a mararo le bosupa ka nako ya selemo(37°C). Selekanyo sa metsi aa latlhegang a tsewa ke [[:en:Evapotranspiration|phefo ee molelo]] ke sekete le makgolo a mane(1,400mm) ka ngwaga. == Tlhaloso == Kago ya letamo le e simologile ka ngwaga wa 1963, e tsaa metsi mo letamong la Notwane , ka nako eo tlhabololo ya toropo ya Gaborone ene ele mo paakanyetsong. Letamo le, le agilweng ka go epiwa le feditswe ka ngwaga wa 1964. Mme ene yare ka nako ya pula tsa ngwaga wa 1965 go tsena ka 1966 letamo le la tlala go penologa. Magare ga dingwaga tsa 1983 le 1985 letamo le lene la okediwa kwa godimo ka selekanyo sa dimithara di supa go oketsa selekanyo sa go tshwara metsi, se se dira gore le nne le boleele jwa dimithara dile masome a mabedi le botlhano(25m) goya kwa godimo, fa bophara ele dikilometara dile dikete dile tharo le masome a marataro (3.6 km). Go godisa letamo le go ne go tshwanetse go dirwa ka manontlhotlho go itsa go dutla ga lebota fa le neng le felela teng pele go tsena kwa le godisetswang teng. Bontsi jwa matangwana aa bolegetseng kwa ntle a boteng jwa selekanyo sa dimithara di le tharo. Tshoboko ya letamo le fa le tletse ke selekanyo sa dikilometara dile lesome le botlhano go menagane. Letamo la Gaborone ene ele lone letamo le letona mo Botswana go fitlhela letamo la dikgatlhong le fela ka ngwaga wa 2011. == Dikgang tse di tsogileng morago gago bulwa ga letamo == Morago ga pulo semmuso ya letamo le , metsi aa neng a tletse ane a simologa go fokotsega. Lengwe la mabaka a kolotlase kana phokotsego e, ene ele phetogo ya dipaka kana kafa pula e nang ka teng, se se fokotsa metsi aa tsenang mo nkgong ya metsi, mme go oketsega ditlamorago tse di bakwang ke metsi aa latlhwang ke mowa oo omileng mo tikologong ka ntlha ya kgotlelesego ya seemo sa loapi. Mo gongwe ene ele kgolo ya batho mo toropong mo go neng go baka tiriso e ntsi ya metsi jaaka batho bane ba dirisa metsi mo matangwaneng a metsi ago itimola mogote( swimming pool) le go tlhatswa dikoloi. Mafelo a ngwaga wa ketepedi le bobedi (2002), selekanyo sa metsi aa mo letamong ene ele masome a supa le borobabongwe (79%), mme kwa tshimologong ya ngwaga wa ketepedi le bone(2004) metsi a ne a le selekanyo sa masome a matlhano le bone(54%). Mme ene yare mafelong a ngwaga wa 2004 selekanyo sa metsi mo letamong ya bo ele diperesente fela di le masome a mabedi le bosupa(17%) seo seileng sa pateletsa goromete gotla ka ditsela tse di gagametseng ka ga tiroso ya metsi. Mme ene yare ka ngwaga wa ketepedi le botlhano, kgwedi ya Lwetse metsi a bo a wetse kwa tlase thata, diperesente dile lesome le bosupa fela (17%) kana masome a mararo le bone a dilitara(34l) tse di sielwang motho ale nosi mo Gabrone. == Metswedi == kugf0lyeflk2g7di2y1n27xkj37tkwn 50249 50248 2026-06-06T17:19:42Z VNGao 10152 /* Letamo La Gaborone */ 50249 wikitext text/x-wiki == Letamo La Gaborone == [[Setshwantsho:Gaborone Dam 1.jpg|thumb|Letamo la Gaborone ]] '''[[:en:Gaborone_Dam|Letamo la Gaborone]]''' ke letamo le le mo [[:en:Notwane_River|nokeng ya Notwane]] ya selekanyo sa dimmithara tse di 141,100,000 (4.89*109 cu ft) mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref> [[Central Statistics Office 2009, p. 3.]]</ref>Letamo le, le okametswe ke kompone e kgolo ya [[:en:Water_Utilities_Corporation|Water Utilities]] e ,eleng yone e nosang toropo kgolo ya [[Gaborone]] .<ref>[["Corporate Profile". WUC. Retrieved 20 September 2012.]]</ref> == Lefelo == Letamo la Gaborone le mo borwa jwa Gaborone go iphaphatha ka tsela ya [[Gaborone]] -[[Lobatse]] mme ebile ke lone lefang mafelo a ka bobedi metsi.<ref> [[Central Statistics Office 2009.]]</ref>Letamo le le ikadile mo selekanyong sa bophara jwa dikilometara dile makgolo mabedi, masome a mabedi le botlhano go menagane (225sq mtrs), mme le kgadisiwa ke noka ya Notwane,[[:en:Taung|Taung]], Metsimaswaane le Nnywane. Magareng ga dingwaga tsa 1970 le 2000 selekanyo sa metsi a pula aa neng a tsena mo letamong le ene ele magareng ga makgolo a mane le botlhano(450mm) le makgolo a matlhano le botlhano(550mm). Selekanyo sa mogote se magareng ga lesome (10°C) ka nako ya mariga le masome a mararo le bosupa ka nako ya selemo(37°C). Selekanyo sa metsi aa latlhegang a tsewa ke [[:en:Evapotranspiration|phefo ee molelo]] ke sekete le makgolo a mane(1,400mm) ka ngwaga. == Tlhaloso == Kago ya letamo le e simologile ka ngwaga wa 1963, e tsaa metsi mo letamong la Notwane , ka nako eo tlhabololo ya toropo ya Gaborone ene ele mo paakanyetsong. Letamo le, le agilweng ka go epiwa le feditswe ka ngwaga wa 1964. Mme ene yare ka nako ya pula tsa ngwaga wa 1965 go tsena ka 1966 letamo le la tlala go penologa. Magare ga dingwaga tsa 1983 le 1985 letamo le lene la okediwa kwa godimo ka selekanyo sa dimithara di supa go oketsa selekanyo sa go tshwara metsi, se se dira gore le nne le boleele jwa dimithara dile masome a mabedi le botlhano(25m) goya kwa godimo, fa bophara ele dikilometara dile dikete dile tharo le masome a marataro (3.6 km). Go godisa letamo le go ne go tshwanetse go dirwa ka manontlhotlho go itsa go dutla ga lebota fa le neng le felela teng pele go tsena kwa le godisetswang teng. Bontsi jwa matangwana aa bolegetseng kwa ntle a boteng jwa selekanyo sa dimithara di le tharo. Tshoboko ya letamo le fa le tletse ke selekanyo sa dikilometara dile lesome le botlhano go menagane. Letamo la Gaborone ene ele lone letamo le letona mo Botswana go fitlhela letamo la dikgatlhong le fela ka ngwaga wa 2011. == Dikgang tse di tsogileng morago gago bulwa ga letamo == Morago ga pulo semmuso ya letamo le , metsi aa neng a tletse ane a simologa go fokotsega. Lengwe la mabaka a kolotlase kana phokotsego e, ene ele phetogo ya dipaka kana kafa pula e nang ka teng, se se fokotsa metsi aa tsenang mo nkgong ya metsi, mme go oketsega ditlamorago tse di bakwang ke metsi aa latlhwang ke mowa oo omileng mo tikologong ka ntlha ya kgotlelesego ya seemo sa loapi. Mo gongwe ene ele kgolo ya batho mo toropong mo go neng go baka tiriso e ntsi ya metsi jaaka batho bane ba dirisa metsi mo matangwaneng a metsi ago itimola mogote( swimming pool) le go tlhatswa dikoloi. Mafelo a ngwaga wa ketepedi le bobedi (2002), selekanyo sa metsi aa mo letamong ene ele masome a supa le borobabongwe (79%), mme kwa tshimologong ya ngwaga wa ketepedi le bone(2004) metsi a ne a le selekanyo sa masome a matlhano le bone(54%). Mme ene yare mafelong a ngwaga wa 2004 selekanyo sa metsi mo letamong ya bo ele diperesente fela di le masome a mabedi le bosupa(17%) seo seileng sa pateletsa goromete gotla ka ditsela tse di gagametseng ka ga tiroso ya metsi. Mme ene yare ka ngwaga wa ketepedi le botlhano, kgwedi ya Lwetse metsi a bo a wetse kwa tlase thata, diperesente dile lesome le bosupa fela (17%) kana masome a mararo le bone a dilitara(34l) tse di sielwang motho ale nosi mo Gabrone. == Tiriso ya Letamo == Letamo le setse le dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto. Phelelo ya letamo le Goya kafa bokone, le akanyediwa go dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto le le bidiwang The Water Front .Gona le fa go tsamaya mekoro teng fa go bidiwang Gaborone Yacht Club, mo bokone jwa lecha. The southern end houses the Kalahari Fishing Club and a new public facility called City Scapes. City Scapes contains parks, playgrounds, and boating facilities.[14] The dam is popular with birdwatchers, windsurfers, and anglers.[16] However, there is no swimming due to crocodiles and parasitic bilharzias, which can transmit the serious disease schistosomiasis.[17] == Metswedi == raq43tjzjjxhypg48huct6ps38hfy84 50256 50249 2026-06-06T19:30:24Z VNGao 10152 Tiriso ya Letamo 50256 wikitext text/x-wiki == Letamo La Gaborone == [[Setshwantsho:Gaborone Dam 1.jpg|thumb|Letamo la Gaborone ]] '''[[:en:Gaborone_Dam|Letamo la Gaborone]]''' ke letamo le le mo [[:en:Notwane_River|nokeng ya Notwane]] ya selekanyo sa dimmithara tse di 141,100,000 (4.89*109 cu ft) mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref> [[Central Statistics Office 2009, p. 3.]]</ref>Letamo le, le okametswe ke kompone e kgolo ya [[:en:Water_Utilities_Corporation|Water Utilities]] e ,eleng yone e nosang toropo kgolo ya [[Gaborone]] .<ref>[["Corporate Profile". WUC. Retrieved 20 September 2012.]]</ref> == Lefelo == Letamo la Gaborone le mo borwa jwa Gaborone go iphaphatha ka tsela ya [[Gaborone]] -[[Lobatse]] mme ebile ke lone lefang mafelo a ka bobedi metsi.<ref> [[Central Statistics Office 2009.]]</ref>Letamo le le ikadile mo selekanyong sa bophara jwa dikilometara dile makgolo mabedi, masome a mabedi le botlhano go menagane (225sq mtrs), mme le kgadisiwa ke noka ya Notwane,[[:en:Taung|Taung]], Metsimaswaane le Nnywane. Magareng ga dingwaga tsa 1970 le 2000 selekanyo sa metsi a pula aa neng a tsena mo letamong le ene ele magareng ga makgolo a mane le botlhano(450mm) le makgolo a matlhano le botlhano(550mm). Selekanyo sa mogote se magareng ga lesome (10°C) ka nako ya mariga le masome a mararo le bosupa ka nako ya selemo(37°C). Selekanyo sa metsi aa latlhegang a tsewa ke [[:en:Evapotranspiration|phefo ee molelo]] ke sekete le makgolo a mane(1,400mm) ka ngwaga. == Tlhaloso == Kago ya letamo le e simologile ka ngwaga wa 1963, e tsaa metsi mo letamong la Notwane , ka nako eo tlhabololo ya toropo ya Gaborone ene ele mo paakanyetsong. Letamo le, le agilweng ka go epiwa le feditswe ka ngwaga wa 1964. Mme ene yare ka nako ya pula tsa ngwaga wa 1965 go tsena ka 1966 letamo le la tlala go penologa. Magare ga dingwaga tsa 1983 le 1985 letamo le lene la okediwa kwa godimo ka selekanyo sa dimithara di supa go oketsa selekanyo sa go tshwara metsi, se se dira gore le nne le boleele jwa dimithara dile masome a mabedi le botlhano(25m) goya kwa godimo, fa bophara ele dikilometara dile dikete dile tharo le masome a marataro (3.6 km). Go godisa letamo le go ne go tshwanetse go dirwa ka manontlhotlho go itsa go dutla ga lebota fa le neng le felela teng pele go tsena kwa le godisetswang teng. Bontsi jwa matangwana aa bolegetseng kwa ntle a boteng jwa selekanyo sa dimithara di le tharo. Tshoboko ya letamo le fa le tletse ke selekanyo sa dikilometara dile lesome le botlhano go menagane. Letamo la Gaborone ene ele lone letamo le letona mo Botswana go fitlhela letamo la dikgatlhong le fela ka ngwaga wa 2011. == Dikgang tse di tsogileng morago gago bulwa ga letamo == Morago ga pulo semmuso ya letamo le , metsi aa neng a tletse ane a simologa go fokotsega. Lengwe la mabaka a kolotlase kana phokotsego e, ene ele phetogo ya dipaka kana kafa pula e nang ka teng, se se fokotsa metsi aa tsenang mo nkgong ya metsi, mme go oketsega ditlamorago tse di bakwang ke metsi aa latlhwang ke mowa oo omileng mo tikologong ka ntlha ya kgotlelesego ya seemo sa loapi. Mo gongwe ene ele kgolo ya batho mo toropong mo go neng go baka tiriso e ntsi ya metsi jaaka batho bane ba dirisa metsi mo matangwaneng a metsi ago itimola mogote( swimming pool) le go tlhatswa dikoloi. Mafelo a ngwaga wa ketepedi le bobedi (2002), selekanyo sa metsi aa mo letamong ene ele masome a supa le borobabongwe (79%), mme kwa tshimologong ya ngwaga wa ketepedi le bone(2004) metsi a ne a le selekanyo sa masome a matlhano le bone(54%). Mme ene yare mafelong a ngwaga wa 2004 selekanyo sa metsi mo letamong ya bo ele diperesente fela di le masome a mabedi le bosupa(17%) seo seileng sa pateletsa goromete gotla ka ditsela tse di gagametseng ka ga tiroso ya metsi. Mme ene yare ka ngwaga wa ketepedi le botlhano, kgwedi ya Lwetse metsi a bo a wetse kwa tlase thata, diperesente dile lesome le bosupa fela (17%) kana masome a mararo le bone a dilitara(34l) tse di sielwang motho ale nosi mo Gabrone. == Tiriso ya Letamo == Letamo le setse le dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto. Phelelo ya letamo le Goya kafa bokone, le akanyediwa go dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto le le bidiwang The Water Front .Gona le fa go tsamaya mekoro teng fa go bidiwang Gaborone Yacht Club, mo bokone jwa lecha. Mo bofelong jwa lecha kafa borwa gona le Kalahari Fishing Club le lefelo la morafe le le bidiwang City Scapes. Mo City Scapes gona le mafelo a bojanala, mabala a metshameko le mekoro. Letamo le tlwaelesegile ka batho baba ratang go lebelela dinonyane, go itlosa bodutu kago tshwara ditlhapi le windbreakers. Lefa gontse jalo gagona, ditirelo tsa go thuma kana go shapa ka ntlha ya dikwena le parasitic bilharzias eo eka tlisang kana ya baka bolwetsi jo bo maswe jwa schistosomiasis. == Metswedi == 3dkody1uokk1nz70bpjzi1ztd9l6gx9 50257 50256 2026-06-06T19:38:11Z VNGao 10152 50257 wikitext text/x-wiki == Letamo La Gaborone == [[Setshwantsho:Gaborone Dam 1.jpg|thumb|Letamo la Gaborone ]] '''[[:en:Gaborone_Dam|Letamo la Gaborone]]''' ke letamo le le mo [[:en:Notwane_River|nokeng ya Notwane]] ya selekanyo sa dimmithara tse di 141,100,000 (4.89*109 cu ft) mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref> [[Central Statistics Office 2009, p. 3.]]</ref>Letamo le, le okametswe ke kompone e kgolo ya [[:en:Water_Utilities_Corporation|Water Utilities]] e ,eleng yone e nosang toropo kgolo ya [[Gaborone]] .<ref>[["Corporate Profile". WUC. Retrieved 20 September 2012.]]</ref> == Lefelo == Letamo la Gaborone le mo borwa jwa Gaborone go iphaphatha ka tsela ya [[Gaborone]] -[[Lobatse]] mme ebile ke lone lefang mafelo a ka bobedi metsi.<ref> [[Central Statistics Office 2009.]]</ref>Letamo le le ikadile mo selekanyong sa bophara jwa dikilometara dile makgolo mabedi, masome a mabedi le botlhano go menagane (225sq mtrs), mme le kgadisiwa ke noka ya Notwane,[[:en:Taung|Taung]], Metsimaswaane le Nnywane. Magareng ga dingwaga tsa 1970 le 2000 selekanyo sa metsi a pula aa neng a tsena mo letamong le ene ele magareng ga makgolo a mane le botlhano(450mm) le makgolo a matlhano le botlhano(550mm). Selekanyo sa mogote se magareng ga lesome (10°C) ka nako ya mariga le masome a mararo le bosupa ka nako ya selemo(37°C). Selekanyo sa metsi aa latlhegang a tsewa ke [[:en:Evapotranspiration|phefo ee molelo]] ke sekete le makgolo a mane(1,400mm) ka ngwaga. == Tlhaloso == Kago ya letamo le e simologile ka ngwaga wa 1963, e tsaa metsi mo letamong la Notwane , ka nako eo tlhabololo ya toropo ya Gaborone ene ele mo paakanyetsong. Letamo le, le agilweng ka go epiwa le feditswe ka ngwaga wa 1964. Mme ene yare ka nako ya pula tsa ngwaga wa 1965 go tsena ka 1966 letamo le la tlala go penologa. Magare ga dingwaga tsa 1983 le 1985 letamo le lene la okediwa kwa godimo ka selekanyo sa dimithara di supa go oketsa selekanyo sa go tshwara metsi, se se dira gore le nne le boleele jwa dimithara dile masome a mabedi le botlhano(25m) goya kwa godimo, fa bophara ele dikilometara dile dikete dile tharo le masome a marataro (3.6 km). Go godisa letamo le go ne go tshwanetse go dirwa ka manontlhotlho go itsa go dutla ga lebota fa le neng le felela teng pele go tsena kwa le godisetswang teng. Bontsi jwa matangwana aa bolegetseng kwa ntle a boteng jwa selekanyo sa dimithara di le tharo. Tshoboko ya letamo le fa le tletse ke selekanyo sa dikilometara dile lesome le botlhano go menagane. Letamo la Gaborone ene ele lone letamo le letona mo Botswana go fitlhela letamo la dikgatlhong le fela ka ngwaga wa 2011. == Dikgang tse di tsogileng morago gago bulwa ga letamo == Morago ga pulo semmuso ya letamo le , metsi aa neng a tletse ane a simologa go fokotsega. Lengwe la mabaka a kolotlase kana phokotsego e, ene ele phetogo ya dipaka kana kafa pula e nang ka teng, se se fokotsa metsi aa tsenang mo nkgong ya metsi, mme go oketsega ditlamorago tse di bakwang ke metsi aa latlhwang ke mowa oo omileng mo tikologong ka ntlha ya kgotlelesego ya seemo sa loapi. Mo gongwe ene ele kgolo ya batho mo toropong mo go neng go baka tiriso e ntsi ya metsi jaaka batho bane ba dirisa metsi mo matangwaneng a metsi ago itimola mogote( swimming pool) le go tlhatswa dikoloi. Mafelo a ngwaga wa ketepedi le bobedi (2002), selekanyo sa metsi aa mo letamong ene ele masome a supa le borobabongwe (79%), mme kwa tshimologong ya ngwaga wa ketepedi le bone(2004) metsi a ne a le selekanyo sa masome a matlhano le bone(54%). Mme ene yare mafelong a ngwaga wa 2004 selekanyo sa metsi mo letamong ya bo ele diperesente fela di le masome a mabedi le bosupa(17%) seo seileng sa pateletsa goromete gotla ka ditsela tse di gagametseng ka ga tiroso ya metsi. Mme ene yare ka ngwaga wa ketepedi le botlhano, kgwedi ya Lwetse metsi a bo a wetse kwa tlase thata, diperesente dile lesome le bosupa fela (17%) kana masome a mararo le bone a dilitara(34l) tse di sielwang motho ale nosi mo Gabrone. == Tiriso ya Letamo == Letamo le setse le dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto. Phelelo ya letamo le Goya kafa bokone, le akanyediwa go dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto le le bidiwang The Water Front .Gona le fa go tsamaya mekoro teng fa go bidiwang Gaborone [[:en:Yacht_club|Yacht Club]], mo bokone jwa lecha. Mo bofelong jwa lecha kafa borwa gona le Kalahari Fishing Club le lefelo la morafe le le bidiwang City Scapes. Mo City Scapes gona le mafelo a bojanala, mabala a metshameko le mekoro. Letamo le tlwaelesegile ka [[:en:Birdwatching|batho baba ratang go lebelela dinonyane]], go [[:en:Fishing|itlosa bodutu kago tshwara ditlhapi]] le [[:en:Windsurfing|windsurfers]] Lefa gontse jalo gagona, ditirelo tsa go thuma kana go shapa ka ntlha ya dikwena le parasitic [[:en:Schistosoma|bilharzias]] eo eka tlisang kana ya baka bolwetsi jo bo maswe jwa [[:en:Schistosomiasis|schistosomiasis]]. == Metswedi == d1zrhhu5qm1io8l3nuwbya6lyoghczb 50258 50257 2026-06-06T19:43:56Z VNGao 10152 50258 wikitext text/x-wiki == Letamo La Gaborone == [[Setshwantsho:Gaborone Dam 1.jpg|thumb|Letamo la Gaborone ]] '''[[:en:Gaborone_Dam|Letamo la Gaborone]]''' ke letamo le le mo [[:en:Notwane_River|nokeng ya Notwane]] ya selekanyo sa dimmithara tse di 141,100,000 (4.89*109 cu ft) mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref> [[Central Statistics Office 2009, p. 3.]]</ref>Letamo le, le okametswe ke kompone e kgolo ya [[:en:Water_Utilities_Corporation|Water Utilities]] e ,eleng yone e nosang toropo kgolo ya [[Gaborone]] .<ref>[["Corporate Profile". WUC. Retrieved 20 September 2012.]]</ref> == Lefelo == Letamo la Gaborone le mo borwa jwa Gaborone go iphaphatha ka tsela ya [[Gaborone]] -[[Lobatse]] mme ebile ke lone lefang mafelo a ka bobedi metsi.<ref> [[Central Statistics Office 2009.]]</ref>Letamo le le ikadile mo selekanyong sa bophara jwa dikilometara dile makgolo mabedi, masome a mabedi le botlhano go menagane (225sq mtrs), mme le kgadisiwa ke noka ya Notwane,[[:en:Taung|Taung]], [[Metsimaswaane]] le [[Nnywane]]. Magareng ga dingwaga tsa 1970 le 2000 selekanyo sa metsi a pula aa neng a tsena mo letamong le ene ele magareng ga makgolo a mane le botlhano(450mm) le makgolo a matlhano le botlhano(550mm). Selekanyo sa mogote se magareng ga lesome (10°C) ka nako ya mariga le masome a mararo le bosupa ka nako ya selemo(37°C). Selekanyo sa metsi aa latlhegang a tsewa ke [[:en:Evapotranspiration|phefo ee molelo]] ke sekete le makgolo a mane(1,400mm) ka ngwaga. == Tlhaloso == Kago ya letamo le e simologile ka ngwaga wa 1963, e tsaa metsi mo letamong la Notwane , ka nako eo tlhabololo ya toropo ya Gaborone ene ele mo paakanyetsong. Letamo le, le agilweng ka go epiwa le feditswe ka ngwaga wa 1964. Mme ene yare ka nako ya pula tsa ngwaga wa 1965 go tsena ka 1966 letamo le la tlala go penologa. Magare ga dingwaga tsa 1983 le 1985 letamo le lene la okediwa kwa godimo ka selekanyo sa dimithara di supa go oketsa selekanyo sa go tshwara metsi, se se dira gore le nne le boleele jwa dimithara dile masome a mabedi le botlhano(25m) goya kwa godimo, fa bophara ele dikilometara dile dikete dile tharo le masome a marataro (3.6 km). Go godisa letamo le go ne go tshwanetse go dirwa ka manontlhotlho go itsa go dutla ga lebota fa le neng le felela teng pele go tsena kwa le godisetswang teng. Bontsi jwa matangwana aa bolegetseng kwa ntle a boteng jwa selekanyo sa dimithara di le tharo. Tshoboko ya letamo le fa le tletse ke selekanyo sa dikilometara dile lesome le botlhano go menagane. Letamo la Gaborone ene ele lone letamo le letona mo Botswana go fitlhela [[Letamo la Dikgatlhong|letamo la dikgatlhong]] le fela ka ngwaga wa 2011. == Dikgang tse di tsogileng morago gago bulwa ga letamo == Morago ga pulo semmuso ya letamo le , metsi aa neng a tletse ane a simologa go fokotsega. Lengwe la mabaka a kolotlase kana phokotsego e, ene ele phetogo ya dipaka kana kafa pula e nang ka teng, se se fokotsa metsi aa tsenang mo nkgong ya metsi, mme go oketsega ditlamorago tse di bakwang ke metsi aa latlhwang ke mowa oo omileng mo tikologong ka ntlha ya kgotlelesego ya seemo sa loapi. Mo gongwe ene ele kgolo ya batho mo toropong mo go neng go baka tiriso e ntsi ya metsi jaaka batho bane ba dirisa metsi mo matangwaneng a metsi ago itimola mogote( swimming pool) le go tlhatswa dikoloi. Mafelo a ngwaga wa ketepedi le bobedi (2002), selekanyo sa metsi aa mo letamong ene ele masome a supa le borobabongwe (79%), mme kwa tshimologong ya ngwaga wa ketepedi le bone(2004) metsi a ne a le selekanyo sa masome a matlhano le bone(54%). Mme ene yare mafelong a ngwaga wa 2004 selekanyo sa metsi mo letamong ya bo ele diperesente fela di le masome a mabedi le bosupa(17%) seo seileng sa pateletsa goromete gotla ka ditsela tse di gagametseng ka ga tiroso ya metsi. Mme ene yare ka ngwaga wa ketepedi le botlhano, kgwedi ya Lwetse metsi a bo a wetse kwa tlase thata, diperesente dile lesome le bosupa fela (17%) kana masome a mararo le bone a dilitara(34l) tse di sielwang motho ale nosi mo Gabrone. == Tiriso ya Letamo == Letamo le setse le dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto. Phelelo ya letamo le Goya kafa bokone, le akanyediwa go dirisiwa jaaka lefelo la itlosoboduto le le bidiwang The Water Front .Gona le fa go tsamaya mekoro teng fa go bidiwang Gaborone [[:en:Yacht_club|Yacht Club]], mo bokone jwa lecha. Mo bofelong jwa lecha kafa borwa gona le Kalahari Fishing Club le lefelo la morafe le le bidiwang City Scapes. Mo City Scapes gona le mafelo a bojanala, mabala a metshameko le mekoro. Letamo le tlwaelesegile ka [[:en:Birdwatching|batho baba ratang go lebelela dinonyane]], go [[:en:Fishing|itlosa bodutu kago tshwara ditlhapi]] le [[:en:Windsurfing|windsurfers]] Lefa gontse jalo gagona, ditirelo tsa go thuma kana go shapa ka ntlha ya dikwena le parasitic [[:en:Schistosoma|bilharzias]] eo eka tlisang kana ya baka bolwetsi jo bo maswe jwa [[:en:Schistosomiasis|schistosomiasis]]. == Metswedi == oxzfdx68w6ut6uqotlxdm0ng9ay6yuc Makgobokgobo a Okavango 0 13307 50252 50173 2026-06-06T18:34:09Z Stonesetswammung 12839 Ke atolositse tlhanolo ya tsebe e. #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 50252 wikitext text/x-wiki '''Makgobokgobo a Okavango''' kgotsa '''Metswedi ya Okavango''' ke makgobokgobo a a bonwang mo Botswana kwa Noka ya Okavango e felelang teng ebo e ftlhelela bophara jwa makgolo a robabongwe le masome a le mararo go ya go Sedikadike sa dimethara<ref>[https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/BW879RISformer.pdf "Ramsar Information Sheet"] (PDF). 1996. [https://web.archive.org/web/20210831015705/https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/BW879RISformer.pdf Archived] (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 17 January 2021.</ref> (3,050–3,280 ft). Ke lefelo la [[UNESCO]] la ditso jaaka e le engwe ya makgobokgobo a fitlhelwang mo teng ga mpa ya lefatshe<ref>Centre, UNESCO World Heritage. [https://whc.unesco.org/en/news/1162 "Twenty six new properties added to World Heritage List at Doha meeting"]. ''Whc.unesco.org''. Archived from the original on 26 July 2018. Retrieved 4 April 2018.</ref> == LEINA == == Metswedi == <references /> 9u1guj0dybohyjsc88152r7bty5hino 50255 50252 2026-06-06T18:57:39Z Mothusi Sekhomba 9433 Ke atolosite thanolo ya tsebe e #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 50255 wikitext text/x-wiki '''Makgobokgobo a Okavango''' kgotsa '''Metswedi ya Okavango''' ke makgobokgobo a a bonwang mo Botswana kwa Noka ya Okavango e felelang teng ebo e ftlhelela bophara jwa makgolo a robabongwe le masome a le mararo go ya go Sedikadike sa dimethara<ref>[https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/BW879RISformer.pdf "Ramsar Information Sheet"] (PDF). 1996. [https://web.archive.org/web/20210831015705/https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/BW879RISformer.pdf Archived] (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 17 January 2021.</ref> (3,050–3,280 ft) mo karolong e e fa gare ya lekadiba la endorheic la Sekaka sa Kalahari. Ke lefelo la [[UNESCO]] la ditso jaaka e le engwe ya makgobokgobo a fitlhelwang mo teng ga mpa ya lefatshe<ref>Centre, UNESCO World Heritage. [https://whc.unesco.org/en/news/1162 "Twenty six new properties added to World Heritage List at Doha meeting"]. ''Whc.unesco.org''. Archived from the original on 26 July 2018. Retrieved 4 April 2018.</ref>. Go na le moo, metsi a morwalela a anamela mo mafelong a a tletseng motlhaba le mo ditlhaketlhakeng, mme karolo e kgolo ya one e elela kwa tlase mo metsing a a seng boteng a a kafa tlase ga lefatshe, pele ga dimela di a monya. Mo e ka nnang metsi otlhe a a fitlhang mo makgobokgobong, kgabagare a a mowafala a bo a fetoga mowa. Ngwaga le ngwaga, metsi a a ka nnang 11 km<sup>3</sup> a tlala mo lefelong leno la 6,000–15,000 km<sup>2</sup> (2,300–5,800 sq mi). Metsi mangwe a morwalela a elela mo Letsheng la Ngami<ref>Keen, Cecil (1997). "[http://www.greatestplaces.org/notes/okavango.htm Okavango Delta"]. [https://web.archive.org/web/20080116102605/http://www.greatestplaces.org/notes/okavango.htm Archived] from the original on 16 January 2008. Retrieved 27 August 2007.</ref>. Kgaolo e e kile ya bo e le karolo ya Letsha la Makgadikgadi, letsha la bogologolo le le neng le omile thata kwa tshimologong ya Holocene.<ref>McCarthy, T. S. (1993). "The great inland deltas of Africa". ''Journal of African Earth Sciences''. '''17''' (3): 275–291. [[:en:Bibcode_(identifier)|Bibcode]][https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1993JAfES..17..275M :1993JAfES..17..275M.] [[doi:10.1016/0899-5362(93)90073-Y|doi:10.1016/0899-5362(93)90073-Y.]]</ref> Moremi Game Reserve e mo ntlheng ya botlhaba jwa noka eno. Delta e ne ya bidiwa nngwe ya Seven Natural Wonders of Africa, e e neng ya bolelwa semmuso ka 11 Tlhakole 2013 kwa Arusha, Tanzania. 6] Ka 22 Seetebosigo 2014, Okavango Delta e ne ya nna lefelo la bo 1000 go kwadisiwa semmuso mo Lenaaneng la Ngwaoboswa ya Lefatshe ya UNESCO. == LEINA == == Metswedi == <references /> ihyly172hfywof1cidgwci61syoplso Diphororo tsa Gauthiot 0 13350 50230 2026-06-06T12:52:03Z Lucrucia98 12161 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Gauthiot 50230 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Gauthiot''' ke metseletsele ya diphororo tsa metsi tse di tsewang e le dikgakgamatso tsa tlholego kwa [[Chad]]. <ref>Lévêque, Christian (2006). ''[https://books.google.com/books?id=C_ABrmnsKY4C&q=Gauthiot+Falls&pg=PA103 Biodiversity Dynamics and Conservation: The Freshwater Fish of Tropical Africa]''. Cambridge, U.K.: Cambridge University Press. p. 103. ISBN <bdi>9[[:en:Special:BookSources/9780521031974|780521031974]]</bdi>. OCLC [https://search.worldcat.org/oclc/84904354 84904354].</ref> Di fa gare ganoka ya Mayo Kébbi, e e fitlhelwang kwa borwa jwa [[Chad|Chad.]] <ref name=":0">Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., eds. (1980). ''Natural Wonders of the World''. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. p. 155. [[ISBN]] [[:en:Special:BookSources/0-89577-087-3|<bdi>0-89577-087-3</bdi>.]]</ref>Kwa tlase ga diphororo, noka ya Mayo Kébbi e kopana le noka ya Benue, e e leng nngwe ya dinoka tse di tsenang mo nokeng ya Niger, e kgabagare e elelang mo Lewatleng la Atlantic. Diphororo tsa Gauthiot ga se phororo e e kwa godimo thata; tsotlhe mmogo, di fologa fela ka dimetara di le lesome le bosupa (56 ft).<ref name=":0" />Di tsewa di le botlhokwa ka ntlha ya lefelo la tsone le le fa gare ga mesele ya metsi ya Mayo Kébbi le [[Noka ya Logone]]. Mayo Kébbi le Logone di na le motswedi wa tsona mo metseletseleng ya matsha le matsha mo dipoeng tse di sephaphathi, tse di fepiwang ke pula ka nako ya dipula tse di khutshwane. Metsi a mangwe a elela go ya kwa Logone, e e tshelang [[Letsha la Chad]], mme a mangwe a elela go ya kwa Mayo Kébbi, gofitlhela a fitlha kwa Gauthiot Falls. Kgogolego e e bakiwang ke matlakala a a mo metsing e ntse e fokotsega ka iketlo mo diphororong, e dira gore lefelo la tsone le tsamaye ka iketlo go ya kwa godimo ga noka. <ref name=":0" /> Baithuti ba dithetego tsa Geology ba akanyetsa gore kgabagare, mo dingwageng di le diketekete tse dintsi mo isagong, metsi a a elelang mo diphororong tsa Gauthiot a tla senya lefelo la tsone le le kwa godimo ga noka mo e leng gore a tla kometsa noka yotlhe ya Logone. Ka nako eo, metsi a Logone ga a kitla a tlhola a tsena mo Letsha la Chad, le le tla fokotsegang ka bonako ka ntlha ya go latlhegelwa ke metsi a mantsi a e lamelang.<ref name=":0" /> == Metswedi == fspqdxoydmc3b44w36u0pjvh1ctnm3j Thuto ya metsi (Hydrology) 0 13351 50231 2026-06-06T13:01:17Z KatieKea 10150 Ke simolotse go ranola tsebe e #AWC2026 #WaterForLifeInAfrica 50231 wikitext text/x-wiki '''Hydrology''' (go tswa mo Segerikeng sa Bogologolo ὕδωρ (húdōr) 'metsi' le -λογία (-logía) 'thuto ya') ke thuto ya maranyane a motsamao, kabo, le taolo ya metsi mo Lefatsheng le mo mabopong a mangwe, go akaretsa le modikologo wa metsi le go tsweletswa ga go ntsha metsi. Modiri yo o dirang ka thuto ya metsi o bidiwa '''moithuta-metsi'''. Baithuta-metsi ke bamaranyane ba ba ithutang maranyane a lefatshe kgotsa a tikologo, boenjenere jwa loago kgotsa jwa tikologo, le thutafatshe ya dilo tse di bonalang.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20150919135804/http://water.usgs.gov/edu/hydrology.html "What is hydrology and what do hydrologists do?"]. ''USA.gov''. [[:en:U.S._Geological_Survey|U.S. Geological Survey]]. Archived from [https://water.usgs.gov/edu/hydrology.html the original] on 19 September 2015. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.</ref> Ba dirisa mekgwa e e farologaneng ya go sekaseka le mekgwa ya maranyane, ba kokoanya le go sekaseka tshedimosetso go thusa go rarabolola mathata a a amanang le metsi a a tshwanang le go somarela tikologo, dibetso tsa tlholego, le go laola metsi.<ref name=":0" /> == Metswedi == 2a0ly28l871jdu5asbyohk5d5fpkab2 50236 50231 2026-06-06T13:50:48Z KatieKea 10150 Ke okeditse tlhanolo le go tsenya ditshwantsho #AWC2026 #WaterForLifeInAfrica 50236 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Rain over Beinn Eich, Luss Hills, Scotland.jpg|thumb|Pula e e na mo godimo ga sediba sa kelelo ya metsi kwa [[Scotland]]. Go tlhaloganya go dikologa ga metsi go tsena, go feta, le go tswa mo mafelong a a kokoanyang metsi ke karolo ya botlhokwa ya thuto ya metsi.]] '''Hydrology''' (go tswa mo Segerikeng sa Bogologolo ὕδωρ (húdōr) 'metsi' le -λογία (-logía) 'thuto ya') ke thuto ya maranyane a motsamao, kabo, le taolo ya metsi mo Lefatsheng le mo mabopong a mangwe, go akaretsa le modikologo wa metsi le go tsweletswa ga go ntsha metsi. Modiri yo o dirang ka thuto ya metsi o bidiwa '''moithuta-metsi'''. Baithuta-metsi ke bamaranyane ba ba ithutang maranyane a lefatshe kgotsa a tikologo, boenjenere jwa loago kgotsa jwa tikologo, le thutafatshe ya dilo tse di bonalang.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20150919135804/http://water.usgs.gov/edu/hydrology.html "What is hydrology and what do hydrologists do?"]. ''USA.gov''. [[:en:U.S._Geological_Survey|U.S. Geological Survey]]. Archived from [https://water.usgs.gov/edu/hydrology.html the original] on 19 September 2015. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.</ref> Ba dirisa mekgwa e e farologaneng ya go sekaseka le mekgwa ya maranyane, ba kokoanya le go sekaseka tshedimosetso go thusa go rarabolola mathata a a amanang le metsi a a tshwanang le go somarela tikologo, dibetso tsa tlholego, le go laola metsi.<ref name=":0" /> Thuto ya metsi e aroganngwa ka thuto ya metsi a a kwa godimo, thuto ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe (hydrogeology), le thuto ya metsi a lewatle. Dikarolo tsa thuto ya metsi di akaretsa thuto ya bosa jwa metsi, thuto ya metsi a a fa godimo, thuto ya majwe a metsi, taolo ya dijana tsa metsi, le boleng jwa metsi. Thuto ya mawatle le bosa ga di a akarediwa ka gonne metsi ke nngwe fela ya dikarolo tse dintsi tse di botlhokwa mo teng ga dithutego tseo. Dipatlisiso tsa metsi di ka sedimosa boenjenere jwa tikologo, melao, le thulaganyo. == Metswedi == lpwt0qcmxkw76sccd1bpo465fnga9dm 50238 50236 2026-06-06T14:03:32Z KatieKea 10150 Ke okeditse tlhanolo #AWC2026 #WaterForLifeInAfrica 50238 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Rain over Beinn Eich, Luss Hills, Scotland.jpg|thumb|Pula e e na mo godimo ga sediba sa kelelo ya metsi kwa [[Scotland]]. Go tlhaloganya go dikologa ga metsi go tsena, go feta, le go tswa mo mafelong a a kokoanyang metsi ke karolo ya botlhokwa ya thuto ya metsi.]] '''Hydrology''' (go tswa mo Segerikeng sa Bogologolo ὕδωρ (húdōr) 'metsi' le -λογία (-logía) 'thuto ya') ke thuto ya maranyane a motsamao, kabo, le taolo ya metsi mo Lefatsheng le mo mabopong a mangwe, go akaretsa le modikologo wa metsi le go tsweletswa ga go ntsha metsi. Modiri yo o dirang ka thuto ya metsi o bidiwa '''moithuta-metsi'''. Baithuta-metsi ke bamaranyane ba ba ithutang maranyane a lefatshe kgotsa a tikologo, boenjenere jwa loago kgotsa jwa tikologo, le thutafatshe ya dilo tse di bonalang.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20150919135804/http://water.usgs.gov/edu/hydrology.html "What is hydrology and what do hydrologists do?"]. ''USA.gov''. [[:en:U.S._Geological_Survey|U.S. Geological Survey]]. Archived from [https://water.usgs.gov/edu/hydrology.html the original] on 19 September 2015. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.</ref> Ba dirisa mekgwa e e farologaneng ya go sekaseka le mekgwa ya maranyane, ba kokoanya le go sekaseka tshedimosetso go thusa go rarabolola mathata a a amanang le metsi a a tshwanang le go somarela tikologo, dibetso tsa tlholego, le go laola metsi.<ref name=":0" /> Thuto ya metsi e aroganngwa ka thuto ya metsi a a kwa godimo, thuto ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe (hydrogeology), le thuto ya metsi a lewatle. Dikarolo tsa thuto ya metsi di akaretsa thuto ya bosa jwa metsi, thuto ya metsi a a fa godimo, thuto ya majwe a metsi, taolo ya dijana tsa metsi, le boleng jwa metsi. Thuto ya mawatle le bosa ga di a akarediwa ka gonne metsi ke nngwe fela ya dikarolo tse dintsi tse di botlhokwa mo teng ga dithutego tseo. Dipatlisiso tsa metsi di ka sedimosa boenjenere jwa tikologo, melao, le thulaganyo. == Makala == * Chemical Hydrology ke thuto ya dipharologanyo tsa dikhemikhale tsa metsi. * Ecohydrology ke thuto ya tirisano magareng ga ditshedi le modikologo wa metsi. * Hydrogeology ke thuto ya go nna teng le motsamao wa metsi a ka fa tlase ga lefatshe. * Hydrogeochemistry ke thuto ya ka moo metsi a lefatshe a phatlalatsang ditswammung le ka fa go amang metswako ya metsi. * Hydroinformatics ke go tsaya maranyane a tshedimosetso go dirisiwa mo tirisong ya metsi le ya metswedi ya metsi. * Hydrometeorology ke thuto ya phetiso ya metsi le maatla magareng ga boalogodimo jwa lefatshe le mmele wa metsi le lefaufau le le kwa tlase. * Isotope hydrology ke thuto ya ditshaeno tsa di-isotope tsa metsi. * Thuto ya metsi ya boalogodimo ke thuto ya dithulaganyo tsa metsi tse di dirang mo boalogodimong jwa Lefatshe kgotsa gaufi le jone. * Taolo ya sejana sa kelelo ya metsi e akaretsa polokelo ya metsi, ka sebopego sa matangwana, le tshireletso ya merwalela. * Boleng jwa metsi bo akaretsa metswako ya metsi mo dinokeng le mo makadibeng, ka bobedi jwa dikgotleletsi le ditlhaolosi tsa tlhago. == Kamanyo == * Go kala pula. * Go kala go fetoga ga metsi go nna mowa * Go kala kelelo ya boalogodimo le pula. * Go tlhomamisa tekatekano ya metsi a kgaolo. * Go tlhomamisa tekatekano ya metsi a temothuo. * Go tlhama diporojeke tsa go tsosolosa dikgaolo tsa riparian. * Go fokotsa le go bonela pele kotsi ya morwalela, go relela ga lefatshe le Komelelo. * Ponelopele ya morwalela ka nako ya mmatota, tlhagiso ya morwalela, Tshekatsheko ya Makgetlho a Morwalela * Go tlhama dikema tsa nosetso le go laola tlhobo ya temothuo. * Karolo ya bokotsi mo go direng sekao sa masetlapelo. * Go tlamela ka metsi a a nowang. * Go tlhama matamo a go tlamela ka metsi kgotsa go dira maatla a motlakase ka metsi. * Go tlhama marogo. * Go tlhama diphaephe tsa kgopo ya metsi a leswe le dithulaganyo tsa go ntsha metsi mo ditoropong. * Go sekaseka ditlamorago tsa bongola jwa pele mo dithulaganyong tsa kgopo ya metsi a leswe. * Go bonela pele diphetogo tsa popego ya lefatshe, jaaka kgotlhego kgotsa go tlhotlhorega ga mmu. * Go sekaseka ditlamorago tsa phetogo ya tikologo ya tlholego le e e bakiwang ke batho mo metsweding ya metsi. * Go sekaseka kotsi ya dipalangwa tsa kgotlhelo le go tlhoma dikaelo tsa melao ya tikologo. * Go fopholetsa bokgoni jwa motswedi wa metsi jwa dijaneng tsa dinoka. * Taolo ya metswedi ya metsi. * Boenjenere jwa metswedi ya metsi - tiriso ya melawana ya hydrological le hydraulic mo thulaganyong, tlhabololong, le taolo ya metswedi ya metsi go dirisiwa ke batho ka mosola. E akaretsa go sekaseka go nna teng ga metsi, boleng, le tlhokego; go tlhama le go dirisa mafaratlhatlha a metsi; le go tsenya mo tirisong maano a taolo ya metsi e e tswelelang.<ref>[https://engineeringonline.ucr.edu/blog/what-is-water-resources-engineering/ "What is water resources engineering?"]. ''University of California Riverside''. [https://web.archive.org/web/20231130201732/https://engineeringonline.ucr.edu/blog/what-is-water-resources-engineering/ Archived] from the original on 30 November 2023. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.</ref> == Metswedi == ggfa28q6c6apvc2ww13379nmcfusoxc Diphororo tsa Boyoma 0 13352 50232 2026-06-06T13:11:57Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA BOYOMA 50232 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Zaire kisangani stroom 11 copy.jpg|thumb|Diphororo tsa Boyoma]] '''Diphororo tsa Boyoma''' (Swahili: Maporomoko ya Maji ya Boyoma, French: Chutes de Boyoma, Dutch: Boyomawatervallen),<ref name=":0">deo, Oscar; Hauffe, Torsten; Delicado, Diana; Busanga, Alidor; Albrecht, Christian (2017-05-02). [https://www.researchgate.net/publication/316971348 "Mollusk communities of the central Congo River shaped by combined effects of barriers, environmental gradients, and species dispersal".] ''Journal of Limnology''. '''76'''. doi:10.4081/jlimnol.2017.1585.</ref> tse di neng di itsege jaaka Stanley Falls (French: Chutes Stanley; Dutch: Stanleywatervallen), ke motseletsele wa diphororo tse supa, nngwe le nngwe e sa fete dimethara tse thano (16 ft) kwa godimo, di atologa go feta dikhilomethara di le lekgolo 100 (62 mi) go bapa le lekhubu la [[Noka ya Lualaba]] magareng ga metse ya boemakepe ya noka ya [[Ubundu]] le [[Kisangani]] (e e itsegeng gape jaaka Boyoma) kwa Orientale Province ya [[Democratic Republic of the Congo]].<ref>Stanley, H.M., 1899, Through the Dark Continent, London: G. Newnes, Vol. One ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/0486256677|0486256677]]</bdi>, Vol. Two ISBN 0486256685</ref>: Vol.Two, 175 Diphororo tseno tse supa di na le boteng jwa dimetara di le masome a marataro le motso (200 ft). Di bopa phororo e tona go gaisa tsotlhe mo lefatsheng ka botona jwa selekanyo sa go elela ga metsi ngwaga le ngwaga, di feta Diphororo tsa Niagara le tsa Iguazu Falls. Diphororo tse pedi tse dikgolo ke tsa ntlha tse di kwa tlase ga Ubundu, tse di bopang molatswana o o mosesane o o sekameng o go leng thata go o fitlhelela, le wa bofelo o o ka bonwang le go etelwa go tswa kwa Kisangani. Kwa tlase ga dinoka tseno, Lualaba e itsege e le [[Noka ya Congo]]. Seporo sa terena sa 1 m-gauge (3 ft 3 in) se dikologa motseletsele wa diphefo, se golaganya Kisangani le Ubundu. E ke yone ya bofelo mo go tse supa tsa diphororo tsa Boyoma e e itsegeng gape jaaka Wagenia Falls (French: Chutes Wagenia, Dutch: Wageniawatervallen),<ref name=":0" />e lebisitse go batshwaraditlhapi ba Wagenya, ba ba tlhamileng thekeniki e e kgethegileng ya go tshwara ditlhapi mo nokeng. Ba aga ditlhomeso tsa dikgong tse tharo go kgabaganya dinoka tseno tse di tlhomilweng mo dikhuting tse di gabilweng mo lefikeng ke metsi a a elelang. Tsone di dira jaaka diankora tsa diroto tse di tshwarang ditlhapi tse dikgolo. Ditlatlana tseno di digelwa kwa tlase mo metsing go "kgaola" metsi gore ditlhapi di se ka tsa tsena mo go one. Ke mokgwa wa go tshwara ditlhapi o o tlhophang go le gontsi, ka gonne diroto tseno di dikgolo thata, mme go tshwarwa ditlhapi tse dikgolo fela. == Metswedi == 725t32c6msdqrnhzgka65p6btbk4yib Diphororo tsa Grand Galet 0 13353 50233 2026-06-06T13:21:11Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA GRAND GALET 50233 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Grand Galet''' (e e bidiwang gape Langevin Falls go tswa mo leineng la noka ya yone) e mo komoneng ya Saint-Joseph mo setlhaketlhakeng sa Réunion. E mo Parakeng ya setšhaba ya Réunion, mme letamo la yone la tlholego ke lefelo le le rategang la go thuma le go ya go iphokisa phefo ka mafelo a beke le malatsi a boikhutso.<ref>[https://la1ere.francetvinfo.fr/reunion/saint-joseph-a-langevin-les-riverains-dressent-un-barrage-filtrant-en-reaction-aux-stationnements-genants-1552795.html "Saint-Joseph: à Langevin, les riverains dressent un barrage filtrant en réaction aux stationnements gênants"]. ''Réunion la 1ère'' (in French). 11 January 2025</ref> Ka ngwaga wa 2022, €941,000 e ne ya abelwa go tsosolosa kgoro, go akaretsa go maatlafatsa borogo bo le nosi jo bo golaganyang lefelo le baagisani ba ba gaufi le Passerelle le Grand Défriché. <ref>[https://la1ere.francetvinfo.fr/reunion/saint-joseph/point-d-acces-a-la-cascade-de-grand-galet-le-pont-des-hirondelles-a-ete-renove-1313180.html "Point d'accès à la Cascade de Grand Galet, le Pont des Hirondelles a été rénové"]. ''Réunion la 1ère'' (in French). 17 August 2022</ref> [[Setshwantsho:Cascade Langevin.jpg|thumb|Diphororo tsa Grand Galet]] == Metswedi == q37dtmx6xjhwrbmnucehneowiemsyxg Diphororo tsa Ruacana 0 13354 50234 2026-06-06T13:32:37Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA RUACANA 50234 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Ruacana Falls at High Water from distance in 03-2011 by Tom Jakobi.JPG|thumb|Diphororo tsa Ruacana]] '''Phororo ya Ruacana''' ke phororo e e kwa Ruacana, Omusati mo Nokeng ya Kunene kwa Bokone jwa [[Namibia]]. Phororo eno e bogodimo jwa dimetara di le lekgolo le masome a mabedi (120) le bophara jwa dimetara di le makgolo a supa (700) fa e tletse ka morwalela. Ke nngwe ya diphororo tse dikgolo mo Afrika, ka bogolo le bophara.<ref>[http://www.worldwaterfalldatabase.com/waterfall.php?num=155 Ruacana Falls] WorldWaterFallDatabase.com</ref><ref>[https://neweralive.na/posts/stairs-at-ruacana-waterfalls-in-state-of-disrepair "Stairs at Ruacana waterfalls in state of disrepair"]. ''Truth, for its own sake''. Retrieved 2021-06-26.</ref> == Tlhaloso == Diphororo tsa Ruacana di bopilwe ke noka ya Kunene e e leng boleele jwa dikilometara di le 1 050 (650 mi), e e tshwayang karolo ya molelwane magareng ga Namibia le [[Angola]], e wela mo moseleng o o boteng jwa dimetara di le lekgolo le masome a mabedi (120) le bophara jwa dimetara di le makgolo a supa (700).<ref>[https://www.info-namibia.com/activities-and-places-of-interest/kaokoveld/ruacana-falls "Ruacana Falls - Water falls and hydro-electric power plant".] ''www.info-namibia.com''. Retrieved 2021-06-26</ref> == Metswedi == 9bzfwbwdxq20db2qb3rhe2j9v4q1zp8 Diphororo tsa Epupa 0 13355 50235 2026-06-06T13:50:48Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA EPUPA 50235 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Epupa Falls (detail).jpg|thumb|Diphororo tsa Epupa]] '''Diphororo tsa Epupa''' (e e itsiweng gape jaaka Diphororo tsa Monte Negro kwa Angola) ke metseletsele ya diphororo tse dikgolo tse di bopilweng ke Noka ya Cunene mo molelwaneng wa [[Angola]] le [[Namibia]], mo kgaolong ya Kaokoland ya Kgaolo ya Kunene. Noka e bophara jwa dikilometara di le 0.5 mo lefelong le mme e wela mo go metseletsele ya diphororo mo boleeleng jwa dikilometara di le 1.5, mme phororo e kgolo go di feta tsotlhe ke ya dimetara di le masome a mararo le bosupa (37).<ref>[http://www.worldwaterfalldatabase.com/waterfall.php?num=865 Epupa Falls] at World Waterfall Database</ref>Motse o o gaufi le diphororo o bidiwa gape Epupa. == Leina la lefelo == Leina la "Epupa" ke lefoko la Se-Herero le le rayang "foam", le le buang ka foam e e dirilweng ke metsi a a elelang. <ref>[[iarchive:standardencyclop0004unse|''Standard encyclopaedia of Southern Africa / 4 Dev - For''.]] Cape Town: Nasou. 1971. p. 381. ISBN 978-0-625-00320-4</ref>Epupa Constituency e reeletswe ka diphororo. == Tikologo == Ka ntlha ya mofuta o o kgethegileng wa lefelo leno le le motsu, diphororo tsa Epupa ke lefelo le le nang le ditlhapi di le mmalwa <ref>C.Michael Hogan. 2012</ref>le mefuta e mengwe ya ditshedi tsa metsi. == Go tsena == Le fa go le thata go fitlha kwa go tsone (go kgothalediwa gore o dirise koloi e e gogang ka maotwana a le manè go di fitlhelela go tswa kwa Opuwo), diphororo tseno di ngoka baeng ba le bantsi kwa Namibia ka ntlha ya tikologo ya tsone e e sa senngwang, e e nang le ditlhare tsa feige, ditlhare tsa baobab, ditlhare tsa makalani le mabota a a mebalabala a a dikologileng diphororo tseno. Diphororo tsa Ruacana kwa bokone jwa Namibia di dikilometara di le lekgolo le masome a mararo le botlhano (135) (84 mi) kwa godimo ga noka, gape mo nokeng ya Cunene. Go na le di-lodge di le nne tse di amogelang baeng mo lefelong leno, e leng Kapika Waterfall Lodge, Omarunga Camp Lodge, Epupa Camp Lodge, le Epupa Falls Campsite Lodge. Matlo ano otlhe a na le mafelo a go kampa kwa ntle ga Kapika Waterfall Lodge. Selo se sengwe se se ka dirisiwang ke Motjikutu Epupa, e leng lefelo la go kampa le le nang le baagi. Go na le dilo tse dintsi tse di ka dirwang mo lefelong leno go simolola ka go etela diphororo le metsana ya Bahimba go dikologa diphororo tsa Epupa, go lebelela dinonyane, go ya go bona dikwena le dimela tse di farologaneng tse di jaaka ditlhare tsa baobab le tsa Mopane, tse e leng tsone tse di tlwaelegileng thata mo lefelong leno. Bajanala gape ba kgona go rafting kwa kampeng ya Epupa. == Batho == Diphororo tsa Epupa di itsege ka batho ba Ovahimba ba ba nnang koo, mmogo le merafe e mengwe e e jaaka Ba-Ovatjimba, Ba-Ovazemba le Ba-Ovatwa. Go fudugela kwa Epupa Falls go ntse go oketsega ka ntlha ya kgolo e e kwa godimo ya bojanala, e e rotloetsang merafe e e buang Se-Herero le Se-Ovambo go fudugela mo lefelong leno. == Mo metsweding ya tshedimosetso == Diphororo tsa Epupa di bontshitswe mo filiming ya ngwaga wa 2011 ya Samsara. Diphororo tsa Epupa di tlhagelela mo kgaolong ya bo boferabobedi (8) ya setlha sa ntlha sa The Grand Tour, e le lefelo la bofelo la loeto ka dikoloi tsa mabopo go ralala Namibia.<ref>[https://www.reddit.com/r/thegrandtour/comments/5l6ez9/the_grand_tour_s01e08_the_beach_buggy_boys_part_2/ "The Grand Tour S01E08 "The Beach (Buggy) Boys: Part 2" - Discussion Thread • r/thegrandtour".] ''reddit''. Retrieved 2017-07-13</ref> == Metswedi == 69yvhs92kv2mygbhmv4etoaauhwjsdd Diphororo tsa Ouzoud 0 13356 50237 2026-06-06T14:00:39Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA OUZOUD 50237 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Cascades d'Ouzoud.jpg|thumb|Diphororo tsa Cascades d'Ouzoud]] '''Diphororo tsa Ouzoud''' (Amazigh: ⵉⵎⵓⵣⵣⴰⵔ ⵏ ⵡⵓⵥⵓⴷ Imuzzar n wuẓuḍ, French: Cascades d'Ouzoud) ke leina le le kopanetsweng la diphororo di le mmalwa mo porofenseng ya Azilal kwa Morocco. Diphororo tseno di wela mo moseleng wa Noka ya El-Abid (Searabia se se rayang "Noka ya Makgoba"). Ke lefelo le le tumileng la bojanala, le dikilometara di le masome a mararo le borataro (36) (22 mi) go tswa kwa toropong ya Azilal le dikilometara di le lekgolo le masome a matlhano (150) (93 mi) go tswa kwa Marrakesh.<ref>Frix, Said (2023-08-29). [https://aujourdhui.ma/societe/les-cascades-douzoud-une-contree-paradisiaque-au-milieu-dune-flore-luxuriante "Les cascades d'Ouzoud, une contrée paradisiaque au milieu d'une flore luxuriante"]. ''Aujourd'hui le Maroc'' (in French). Retrieved 2024-04-01</ref> 'Ouzoud' e raya "go sila mabele" ka Se-Berber. == Metswedi == tpk1h23mmoem41m3yihjpl13k4cwktp Diphororo tsa Andriamamovoka 0 13357 50239 2026-06-06T14:06:37Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA ANDRIAMAMOVOKA 50239 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Andriamamovoka''' ke phororo e e mo bogareng jwa [[Madagascar]]. <ref>[http://www.traveladventures.org/continents/africa/ranomafana-national-park01.html "Andriamamovoka Falls in the Namorona river | Ranomafana National Park | Ranomafana | Travel Story and Pictures from Madagascar"].</ref> E mo Nokeng ya Namorona mo kgaolong ya Vatovavy, gaufi le Ranomafana National Park. == Motswedi == 8n8rymqapxvsyaxm4wgy96a0v0f16ii Diphororo tsa Sakaleona 0 13358 50240 2026-06-06T14:15:19Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA SAKALEONA 50240 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Sakaleona''' ke diphororo tse di kwa godimo go gaisa tsotlhe mo [[Madagascar]], ka bogodimo jwa dimetara di le makgolo a mabedi (200) (660 ft).<ref>[https://www.travelmadagascar.org/CITIES/Pangalanes-Canal.html www.travelmadagascar.org]</ref> [[Setshwantsho:Sakaleona.jpg|thumb|Diphororo tsa Sakaleona]] Di mo nokeng ya Sakaleona mo kgaolong ya Vatovavy, dikilometara di le lesome le boferabobedi (18) (11 mi) go tswa mo motseng wa Ampasinambo le dikilometara di le lekgolo le bosupa (107) (66 mi) go tswa kwa Nosy Varika. == Metswedi == o2xf5xyj9mly0jj9rofxz91f1asnn2s Tshomarelo ya metsi 0 13359 50241 2026-06-06T14:17:36Z KatieKea 10150 Ke simolotse go ranola tsebe e #AWC2026 #WaterForLifeInAfrica 50241 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Water-conservation-stamp-1960.jpg|thumb|Setempe sa poso sa Amerika sa 1960 se se buelelang tshomarelo ya metsi]] '''Tshomarelo ya metsi''' e ikaelela go laola motswedi wa tlholego wa metsi a a phepa ka tsela e e tswelelang, go sireletsa lobopo la metsi, le go fitlhelela ditlhokego tsa batho tsa bogompieno le tsa isago. Go somarela metsi go dira gore go kgonege go tila tlhaelo ya metsi. E akaretsa melawana yotlhe, ditogamaano le ditiro tsa go fitlhelela maikaelelo ano. Baagi, bogolo jwa malapa le kgolo le khumo tsotlhe di ama gore metsi a dirisiwa go le kana kang. Le fa mareo a "bokgoni jwa metsi" le "tshomarelo ya metsi" a dirisiwa ka go ananya ga a tshwane. Bokgoni jwa metsi ke ditokafatso jaaka maranyane a masha a a thusang ka bokgoni le phokotso ya go dirisa metsi. Ka fa letlhakoreng le lengwe, go somarela metsi ke tiro ya go somarela metsi. Ka bokhutshwane, bokgoni jwa metsi bo amana le tlhabololo le dipopontsha tse di thusang go dirisa metsi ka bokgoni mme tshomarelo ya metsi ke tiro ya go sireletsa kgotsa go somarela metsi.<ref>Maddaus, Lisa A.; Maddaus, Michelle L.; Maddaus, William O.; Matyas, Chris A. (2014). [https://www.jstor.org/stable/jamewatworass.106.8.150 "Pursuing more efficient water use: The history and future of water conservation in the United States"]. ''Journal (American Water Works Association)''. '''106''' (8): 150–163. Bibcode:2014JAWWA.106h.150M. doi:10.5942/jawwa.2014.106.0115. ISSN 0003-150X.</ref> Phetogo ya loapi le mabaka a mangwe a okeditse kgatelelo mo metsweding ya tlholego ya metsi. Segolobogolo mo nosetsong ya tlhagiso le ya temothuo.<ref>[https://consult.defra.gov.uk/water/measures-to-reduce-personal-water-use/ "Measures to reduce personal water use - Defra - Citizen Space"]. ''consult.defra.gov.uk''. Retrieved Seetebosigo a le garataro ka 2026.</ref> Mafatshe a le mantsi a atlegile go diragatsa melawana ya go sireletsa tshomarelo ya metsi.<ref>[https://nepis.epa.gov/Exe/ZyNET.exe/200041CI.TXT?ZyActionD=ZyDocument&Client=EPA&Index=2000+Thru+2005&Docs=&Query=&Time=&EndTime=&SearchMethod=1&TocRestrict=n&Toc=&TocEntry=&QField=&QFieldYear=&QFieldMonth=&QFieldDay=&IntQFieldOp=0&ExtQFieldOp=0&XmlQuery=&File=D%3A%5Czyfiles%5CIndex%20Data%5C00thru05%5CTxt%5C00000005%5C200041CI.txt&User=ANONYMOUS&Password=anonymous&SortMethod=h%7C-&MaximumDocuments=1&FuzzyDegree=0&ImageQuality=r75g8/r75g8/x150y150g16/i425&Display=hpfr&DefSeekPage=x&SearchBack=ZyActionL&Back=ZyActionS&BackDesc=Results%20page&MaximumPages=1&ZyEntry=1&SeekPage=x&ZyPURL "Cases in Water Conservation: How Efficiency Programs Help Water Utilities Save Water and Avoid Costs"]. ''EPA.gov''. US Environmental Protection Agency.</ref> Go na le ditiro di le mmalwa tsa botlhokwa tsa go somarela metsi. E nngwe ke phokotso e e mosola ya tatlhegelo ya metsi, tiriso le tshenyo ya didirisiwa.<ref>Duane D. Baumann; John J. Boland; John H. Sims (April 1984). "Water Conservation: The Struggle over Definition". ''Water Resources Research''. '''20''' (4): 428–434. [[:en:Bibcode_(identifier)|Bibcode]]:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1984WRR....20..428B 1984WRR....20..428B]. [[doi]]:[[doi:10.1029/WR020i004p00428|10.1029/WR020i004p00428]].</ref> Se sengwe ke go tila tshenyo epe mo boleng jwa metsi. Ya boraro ke go tokafatsa mekgwa ya taolo ya metsi e e fokotsang tiriso kgotsa e tokafatsa tiriso e e mosola ya metsi.<ref>Vickers, Amy (2002). ''Water Use and Conservation''. Amherst, MA: water plow Press. p. 434. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-931579-07-0|978-1-931579-07-0]]</bdi>.</ref><ref>Geerts, Sam; Raes, Dirk (2009). [https://kuleuven.limo.libis.be/discovery/fulldisplay?docid=lirias1030139&context=SearchWebhook&vid=32KUL_KUL:Lirias&search_scope=lirias_profile&adaptor=SearchWebhook&tab=LIRIAS&query=any,contains,LIRIAS1030139&offset=0&lang=en "Review: Deficit irrigation as an on-farm strategy to maximize crop water productivity in dry areas"]. ''Agricultural Water Management''. '''96''' (9): 1275–1284. Bibcode:2009AgWM...96.1275G. doi:10.1016/j.agwat.2009.04.009.</ref> Ditharabololo tsa maranyane di teng; tsa tiriso ya mo malapeng, mo kgwebong le mo temothuong go fokotsa tiriso/tatlhegelo ya metsi. Mananeo a tshomarelo ya metsi a a amegang mo ditharabololong tsa loago ka tlwaelo a simololwa mo maemong a selegae, ke ditirelo tsa metsi tsa khansele kgotsa mebuso ya dikgaolo. == Metswedi == elt714glrt3bnxdn431vprsjp3r8qzm Diphororo tsa Riandahy 0 13360 50242 2026-06-06T14:26:18Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA RIANDAHY 50242 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Madagascar physical map.svg|thumb|madagascar physical map]] '''Diphororo tsa Riandahy''' ke phororo e e kwa kgaolong ya Ihorombe kwa [[Madagascar]].<ref>[https://web.archive.org/web/20180104024855/http://traveltips.usatoday.com/famous-waterfalls-madagascar-58543.html]</ref> Di mo nokeng ya Zomandao mo Andringitra Massif gaufi le Andringitra National Park.<ref>[http://www.waterfallsnorthwest.com/nws/falls.php?num=696 "Northwest Waterfall Survey"]. ''Waterfallsnorthwest.com''. Retrieved 30 September 2017</ref> Mo sekgaleng se se kwa tlase ga 1 km go tswa mo diphororong tseno, gape go na le diphororo tsa Rianbavy<ref>[http://www.wandelwebsite.nl/afrika/andringitra.html "De Wandel Website van Fred Triep- Een tweedaagse voettocht door Andringitra Nationaal Park (Madagaskar)"]. ''Wandelwebsite.nl''. Retrieved 30 September 2017.</ref> == Metswedi == gi940kzz1gow3neg1ahsdtsx38u4pcr Diphororo tsa Rianbavy 0 13361 50243 2026-06-06T14:36:44Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE TSENTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA RIANBAVY 50243 wikitext text/x-wiki '''Rianbavy''' ke phororo e e mo kgaolong ya Ihorombe kwa [[Madagascar]].<ref>[https://web.archive.org/web/20180104024855/http://traveltips.usatoday.com/famous-waterfalls-madagascar-58543.html "Famous Waterfalls in Madagascar"]. ''Traveltips.usatoday.com''. Archived from the original on 4 January 2018. Retrieved 30 September 2017.</ref> Di mo Nokeng ya Zomandao mo Andringitra Massif gaufi le Andringitra National Park.<ref>[http://www.waterfallsnorthwest.com/nws/falls.php?num=696 "Northwest Waterfall Survey"]. ''Waterfallsnorthwest.com''. Retrieved 30 September 2017</ref> Mo sekgaleng se se kwa tlase ga kilometara e le nngwe go tswa mo diphororong tseno, gape go na le diphororo tsa Riandahy.<ref>[http://www.wandelwebsite.nl/afrika/andringitra.html "De Wandel Website van Fred Triep- Een tweedaagse voettocht door Andringitra Nationaal Park (Madagaskar)"]. ''Wandelwebsite.nl''. Retrieved 30 September 2017.</ref> [[Setshwantsho:Madagascar physical map.svg|thumb|madagascar physical map]] == Metswedi == jakihb0aguhjufy17w278yry76591zv Diphororo tsa Zomandao 0 13362 50244 2026-06-06T15:06:54Z Lucrucia98 12161 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Zomandao 50244 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Zomandao''' ke noka ya boleele jwa dikhilomethara dile makgolo a mabedi,masome a robabobedi le boraro mo dikgaolong tsa Haute Matsiatra le Ihorombe kwa bogare-borwa jwa [[Madagascar]]. E simologa kwa Andringitra Massif kwa Boby Peak,<ref>(in French) [http://www.madamax.com/index.php/en/zomandao.html Madamax.com]</ref> e leng setlhoa sa bobedi se se kwa godimo sa [[Madagascar|Madagascar,]] mme e elela go kgabaganya Zomandao Plain. Ke nngwe ya dinoka tse ditona tse di tsenang mo nokeng ya Mangoky. E na le diphororo dingwe, go akaretsa diphororo tsa Riandahy le Rianbavy. [[Setshwantsho:Mangoky Basin OSM.png|thumb|Noka ya Mangoky]] [[Setshwantsho:Route nationale 7 Zamondoa Bridge.jpg|thumb|Borogo jwa Zamondoa]] Noka e tona ya Zomandao ke [[Noka ya Ihosy.]] == Metswedi == 3xhey5wlhhanmifiefu5q04ime3chh0 Kgotlelego ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe 0 13363 50245 2026-06-06T15:23:26Z KatieKea 10150 Ke simolotse go ranola tsebe e #AWC2026 #WaterForLifeInAfrica 50245 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Pit latrine and well in close proximity (3794846044).jpg|thumb|Kgotlelego ya metsi a kafa tlase ga lefatshe kwa Lusaka, kwa Zambia, koo ntlwana ya boithomelo ya mokoti e e kwa morago e kgotlelang sediba se se seng boteng se se kwa pele ka megare le nitrate.]] '''Kgotlelego ya metsi''' a ka fa tlase ga lefatshe (e gape e bidiwang '''kgotlelo ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe''') e diragala fa dikgotleledi di ntshetswa mo mmung mme di tsena mo metsing a ka fa tlase ga lefatshe. Mofuta ono wa kgotlelo ya metsi o ka diragala gape ka tlhago ka ntlha ya go nna teng ga karolo e nnye e e sa batlegeng, kgotlelo, kgotsa leswe mo metsing a a ka fa tlase ga lefatshe, mo maemong ao go ka diregang thata gore go kaiwe kgotlelo go na le kgotlelego. Kgotlelego ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe e ka diragala go tswa mo dithulaganyong tsa kgopo ya metsi a a leswe mo lefelong, metsi a a tswang mo lefelong la go latlhela matlakala, metsi a a tswang mo dipolante tsa go phepafatsa metsi a a leswe, diphaephe tse di dutlang, diteišene tsa go tlatsa lookwane, go thuba ga hydraulic (fracking), kgotsa go tswa mo tirisong e e feteletseng ya menontshane mo temothuong. Kgotlelego (kgotsa kgotlelo) e ka diragala gape go tswa mo dikgotlelelong tse di tlhagelelang ka tlhago, jaaka arsenic kgotsa fluoride.<ref>Adelana, Segun Michael (2014). ''Groundwater: Hydrogeochemistry, Environmental Impacts and Management Practices''. Nova Science Publishers, Inc. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-63321-791-1|978-1-63321-791-1]]</bdi>. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [https://search.worldcat.org/oclc/915416488 915416488].</ref> Go dirisa metsi a a kgotletsweng a ka fa tlase ga lefatshe go baka dikotsi mo botsogong jwa setšhaba ka go tsenya botlhole kgotsa go anama ga malwetse (malwetse a a tshelanwang ke metsi). == Metswedi == 9rof05u9dz7wzsn7m3kb1yqd6f3fw5n 50250 50245 2026-06-06T17:21:45Z KatieKea 10150 Ke okeditse tlhanolo #AWC2026 #WaterForLifeInAfrica 50250 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Pit latrine and well in close proximity (3794846044).jpg|thumb|Kgotlelego ya metsi a kafa tlase ga lefatshe kwa Lusaka, kwa Zambia, koo ntlwana ya boithomelo ya mokoti e e kwa morago e kgotlelang sediba se se seng boteng se se kwa pele ka megare le nitrate.]] '''Kgotlelego ya metsi''' a ka fa tlase ga lefatshe (e gape e bidiwang '''kgotlelo ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe''') e diragala fa dikgotleledi di ntshetswa mo mmung mme di tsena mo metsing a ka fa tlase ga lefatshe. Mofuta ono wa kgotlelo ya metsi o ka diragala gape ka tlhago ka ntlha ya go nna teng ga karolo e nnye e e sa batlegeng, kgotlelo, kgotsa leswe mo metsing a a ka fa tlase ga lefatshe, mo maemong ao go ka diregang thata gore go kaiwe kgotlelo go na le kgotlelego. Kgotlelego ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe e ka diragala go tswa mo dithulaganyong tsa kgopo ya metsi a a leswe mo lefelong, metsi a a tswang mo lefelong la go latlhela matlakala, metsi a a tswang mo dipolante tsa go phepafatsa metsi a a leswe, diphaephe tse di dutlang, diteišene tsa go tlatsa lookwane, go thuba ga hydraulic (fracking), kgotsa go tswa mo tirisong e e feteletseng ya menontshane mo temothuong. Kgotlelego (kgotsa kgotlelo) e ka diragala gape go tswa mo dikgotlelelong tse di tlhagelelang ka tlhago, jaaka arsenic kgotsa fluoride.<ref>Adelana, Segun Michael (2014). ''Groundwater: Hydrogeochemistry, Environmental Impacts and Management Practices''. Nova Science Publishers, Inc. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-63321-791-1|978-1-63321-791-1]]</bdi>. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [https://search.worldcat.org/oclc/915416488 915416488].</ref> Go dirisa metsi a a kgotletsweng a ka fa tlase ga lefatshe go baka dikotsi mo botsogong jwa setšhaba ka go tsenya botlhole kgotsa go anama ga malwetse (malwetse a a tshelanwang ka metsi). Sekgotledi gantsi se ntsha plume ya kgotlelego mo teng ga aquifer. Motsamao wa metsi le go gasagama mo teng ga aquifer go anamisa kgotlelo mo lefelong le le bulegileng. Molelwane wa yone o o tswelelang pele, o gantsi o bidiwang molelwane wa plume, o ka kopana le didiba tsa metsi a a kafa tlase ga lefatshe le metsi a a kwa godimo, a a tshwanang le dikedi le metswedi, mme seno se dira gore metsi a se ka a babalesega mo bathong le mo diphologolong tsa naga. Motsamao wa plume, o o bidiwang plume front, o ka sekasekwa ka sekao sa dipalangwa tsa thuto ya metsi kgotsa sekao sa metsi a ka fa tlase ga lefatshe. Tshekatsheko ya kgotlelo ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe e ka tsepamisa mogopolo mo dipharologanong tsa mmu le thutafatshe ya lefelo, thutafatshe ya metsi, thutafatshe ya metsi, le mofuta wa dikgotledi. Mekgwa e e farologaneng e na le tlhotlheletso mo ditsamaising tsa dikgotledi, sekai phatlalatso, go monya, go na ga pula, go bola, mo metsing a a ka fa tlase ga lefatshe. Tirisanommogo ya kgotlelo ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe le metsi a a kwa godimo e sekasekwa ka tiriso ya dikai tsa dipalangwa tsa thuto ya metsi. Ditirisano magareng ga metsi a ka fa tlase ga lefatshe le metsi a a fa godimo ga lefatshe di raraane. Sekai, dinoka le makadiba a le mantsi di fepiwa ke metsi a a kafa tlase ga lefatshe. Se se raya gore tshenyo ya di-aquifer tsa metsi a ka fa tlase ga lefatshe sekai ka go thuba kgotsa go ntsha go feta selekanyo, ka jalo e ka ama dinoka le makadiba a a ikaegileng ka yone. Go tsena ga metsi a letswai mo di-aquifer tsa lebopo ke sekai sa ditirisano tse di ntseng jalo.<ref>Costall, A. R.; Harris, B. D.; Teo, B.; Schaa, R.; Wagner, F. M.; Pigois, J. P. (2020). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7300005 "Groundwater Throughflow and Seawater Intrusion in High Quality Coastal Aquifers"]. ''Scientific Reports''. '''10''' (1): 9866. Bibcode:2020NatSR..10.9866C. doi:10.1038/s41598-020-66516-6. ISSN 2045-2322. PMC 7300005. <nowiki>PMID 32555499</nowiki>.</ref><ref>Han, D.M.; Song, X.F.; Currell, Matthew J.; Yang, J.L.; Xiao, G.Q. (2014). [https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0022169413007695 "Chemical and isotopic constraints on evolution of groundwater salinization in the coastal plain aquifer of Laizhou Bay, China"]. ''[[:en:Journal_of_Hydrology|Journal of Hydrology]]''. '''508''': 12–27. Bibcode:2014JHyd..508...12H. doi:10.1016/j.jhydrol.2013.10.040.</ref> Mekgwa ya thibelo e akaretsa: go dirisa molawana wa tlhokomelo, go ela tlhoko boleng jwa metsi a ka fa tlase ga lefatshe, go aroganya naga go sireletsa metsi a ka fa tlase ga lefatshe, go bona dithulaganyo tsa kgopo ya metsi a a leswe mo lefelong ka tshwanelo le go dirisa molao. Fa kgotlelo e diragetse, mekgwa ya taolo e akaretsa go phepafatsa metsi kwa lefelong la tiriso, paakanyo ya metsi a ka fa tlase ga lefatshe, kgotsa ka tsela ya bofelo, go a tlogela. == Metswedi == ehjpf85xs14hh8xi854yhiu6snemwaz Noka ya Mangoky 0 13364 50246 2026-06-06T16:02:26Z Lucrucia98 12161 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Noka ya Mangoky 50246 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Mangoky''' ke noka ya boleele jwa dikilometara di le makgolo a matlhano,masome a marataro le bone 5kwa [[Madagascar]] kwa dikgaolong tsa [[Atsimo-Andrefana]] le [[Anosy]]. E bopilwe ke noka ya Mananantanana le ya Matsiatra. Noka e nngwe e e botlhokwa ke Noka ya Zomandao. E tlhoga kwa Central Highlands ya Madagascar kafa botlhaba jwa toropo ya Fianarantsoa. Noka e elela kwa bophirima go tswa kwa dithabeng, e kgabaganya karolo ya borwa ya Bemaraha Plateau, e fitlha kwa dipoeng tsa kwa lotshitshing le delta ya yone, mme e tsena mo Mozambique Channel kwa bokone jwa toropo ya [[Morombe]] kwa 21.316667°S 43.533333°E. Bontsi jwa lefatshe la Madagascar le ile la senngwa thata ke go rengwa ga dikgwa mo dingwageng di le masome a mane tse di fetileng, segolobogolo ka ntlha ya mekgwa ya go rema ditlhare le go di fisa e e dirwang ke batho ba ba tlholegileng koo. Go nyelela mo ga dikgwa go ile ga dira gore mmu o senyege thata mo molapong wa Noka ya Mangoky, jaaka go bontshiwa ke mafelo a le mantsi a a nang le motlhaba a a leng mo moseleng wa noka. [[Letsha la Ihotry]] le le tletseng seretse le le botala jo bo tseneletseng le bonala sentle kwa borwa jwa noka eno. Fa gare ga letsha le lotshitshi go na le karolo e kgolo e tshweu ya motlhaba e e kgabagantsweng ke matamo a a tletseng seretse. Karolo e e kwa borwa ya delta e laolwa ke ditlhaketlhake tse di dikologileng le go bopega ga makhubu. Go farologana le seo, karolo e e kwa bokone e e sireleditsweng ya letsha e tletse ka dinokana tse di nang le metsi a mantsi le di-mangrove == Borogo == Dithulaganyo tsa go aga borogo jwa noka ya Mangoky mo RN 9 di simolotse ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi . E tla nna borogo jo boleele go gaisa mo Madagascar ka dimethara di le makgolo a robabobedi le masome a robabobedi .<ref>[https://laverite.mg/politique/item/12311-rn9-le-plus-long-pont-de-madagascar-va-voir-le-jour.html "Le plus long pont de Madagascar va voir le jour"]. ''La Vérité''. Retrieved 2 September 2024.</ref> E tlaa agiwa ke [[China Road and Bridge Corporation.]] <ref>[https://midi-madagasikara.mg/travaux-publics-sept-routes-nationales-et-onze-rues-de-tana-a-rehabiliter/ "Travaux publics : Sept routes nationales et onze rues de Tanà à réhabiliter"]. ''Midi Madagasikara''. Retrieved 2 September 2024.</ref> == Metswedi == 4szqmy1mjvmqlqj9u6p9ms0bzwddo64 Diphororo tsa Inga 0 13365 50247 2026-06-06T16:23:16Z Lucrucia98 12161 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Diphororo tsa Inga 50247 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Inga03.jpg|thumb]] '''Diphororo tsa Inga''' di dikilometara di le masome a mane 4(25 mi) go tswa kwa [[Matadi]] kwa [[Democratic Republic of the Congo]] kwa Noka ya Congo e welang dimetara di le masome a robabobgwe le borataro (315 ft) mo tseleng ya dikilometara di le lesome le botlhano. <ref>World Waterfalls Database [http://www.world-waterfalls.com/waterfall.php?num=788 Inga Falls] [https://web.archive.org/web/20180217203005/http://www.world-waterfalls.com/waterfall.php?num=788 Archived] 2018-02-17 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]</ref> Diphororo tseno ke karolo ya setlhopha se segolo sa diphororo tse di leng kwa tlase ga Noka ya Congo. [[Diphororo tsa Livingstone]] di kwa godimo ga noka gaufi le [[Letsha la Malebo]]. Diphororo tse di bopilwe mo lekoteng le le bogale la Noka ya Congo koo bophara jwa noka bo fetofetogang go tswa go dikilometara tse di fetang nne (13,000 ft) go ya go dimetara tse makgolo a mabedi le masome a marataro (850 ft).<ref name=":0">[http://www.wondermondo.com/Countries/Af/CongoDR/BasCongo/Inga.htm Inga Falls] [https://web.archive.org/web/20140715015235/http://www.wondermondo.com/Countries/Af/CongoDR/BasCongo/Inga.htm Archived] 2014-07-15 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]] Wondermondo</ref> Ka median discharge ya 42,000 cubic metres ka motsotswana (1,500,000 cu ft/s), diphororo di ka tsewa e le tse di ditona go gaisa mo lefatsheng,<ref>World Waterfalls Database [http://www.world-waterfalls.com/database.php?s=N&t=W&orderby=avevolume&sortLimit=5000 World's Largest Waterfalls] [https://web.archive.org/web/20081218215622/http://www.world-waterfalls.com/database.php?s=N&t=W&orderby=avevolume&sortLimit=5000 Archived] 2008-12-18 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]</ref> fela ga di tsewe jaaka diphororo tsa nnete. Bogolo jwa yone jo bo begilweng ke 71,000 cubic metres ka motsotswana (2,500,000 cu ft/s).<ref name=":0" /> Diphororo tsa Inga gape ke lefelo la matamo a mabedi a matona a motlakase wa metsi, a a bidiwang [[Inga I|Inga]] [[Inga I|ya ntlha]] le [[Ingrid Syrstad Engen|Inga]] [[Ingrid Syrstad Engen|ya bobedi]], mmogo le matamo a mabedi a a rulagantsweng, [[Inga III|Inga]] [[Inga III|ya boraro]] le [[letamo la Grand Inga]] , e e leng ya bofelo e e tla nnang tona go gaisa (ka go ntsha motlakase) mo lefatsheng.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/7358542.stm Africa plans biggest dam project]. [[:en:BBC|BBC]], Monday, 21 April 2008.</ref> == Metswedi == p2rbl47zkechbvmzhvv100sdi0h8fa2 Noka Ya Congo 0 13366 50251 2026-06-06T17:33:18Z Lone Tirelo Kaisara 11943 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA 50251 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Congo''',<ref>[https://waterwaymap.org/river/Congo%20000060487867 Congo]</ref> e e kileng ya itsege gape e le '''Noka ya Zaire''', ke noka ya bobedi ka boleele mo [[:en:Africa|Aforika]], e latelwa fela ke '''[[:en:Nile|Noka ya Nile]]'''. Gape ke noka ya boraro e kgolo go gaisa tsotlhe mo lefatsheng ka [[:en:List_of_rivers_by_discharge|bontsi jwa metsi a e a ntshang]], morago ga '''[[:en:Amazon_River|Noka ya Amazon]]''' le tsamaiso ya dinoka tsa '''[[:en:Ganges|Ganges]]–[[:en:Brahmaputra|Brahmaputra]]'''. Ke noka e e nang le boteng jo bo kwa godimo go feta tsotlhe tse di kileng tsa lekanyediwa mo lefatsheng, ka boteng jo bo lekantsweng jwa dimetara di ka nna makgolo a mabedi le masome a mabedi '''(720 feet)'''.<ref>Oberg, Kevin (July 2008). [https://hydroacoustics.usgs.gov/publications/Measurements4LowerCongo-6.pdf "Discharge and Other Hydraulic Measurements for Characterizing the Hydraulics of Lower Congo River, July 2008"] (PDF). U.S. Geological Survey. [https://web.archive.org/web/20111015143546/http://hydroacoustics.usgs.gov/publications/Measurements4LowerCongo-6.pdf Archived] (PDF) from the original on 15 October 2011. Retrieved 14 March 2012.</ref> Tsamaiso ya dinoka tsa '''Congo–Lualaba–Luvua–Luapula–Chambeshi''' e na le boleele jotlhe jwa dikilomethara di ka nna dikete tse nne le makgolo a a supa '''(2,900 miles)''', se se dirang gore e nne noka ya borobongwe ka boleele mo lefatsheng. '''Noka ya Chambeshi''' ke [[:en:Tributary|lekala]] la '''Noka ya Lualaba''', mme '''Lualaba''' ke leina le le dirisiwang go bitsa '''Noka ya Congo''' mo karolong ya yone e e kwa godimo ga '''Diphororo tsa Boyoma''', e e anametseng boleele jwa dikilometara di ka nna sekete le makgolo a robang-bobedi '''(1,100 miles)'''. Fa '''Noka ya Congo''' e lekanngwa mmogo le '''Noka ya Lualaba''', e leng lekala la yone le legolo, e na le boleele jotlhe jwa dikilometara di ka nna '''dikete tse nne, makgolo a mararo le masome a supa (2,720 miles)'''. Ke yone fela noka e kgolo mo lefatsheng e e kgabaganyang '''[[:en:Equator|Equator]]''' gabedi.<ref>[[:en:Congo_River#CITEREFForbath1979|Forbath 1979]], p. [[iarchive:rivercongodiscov0000forb/page/6|6]]. "Not until it crosses the Equator will it at last turn away from this misleading course and, describing a remarkable counter-clockwise arc first to the west and then to the southwest, flow back across the Equator and on down to the Atlantic. In this the Congo is exceptional. No other major river in the world crosses the Equator even once, let alone twice."</ref> '''[[:en:Congo_Basin|Mokgatšha wa Noka ya Congo]]''' o na le bogolo jwa lefelo jo bo ka nnang dikilometara tse di khutlonne di le '''4,000,000 (1,500,000 square miles)''', e leng '''13%''' ya lefatshe lotlhe la kontinente ya '''Aforika''' == Leina == Leina '''Congo/Kongo''' le tswa mo '''[[:en:Kingdom_of_Kongo|Bogosing jwa Kongo]]''', jo bo neng bo le mo lotshitshing lwa borwa jwa noka eno. Bogosi joo le jone bo ne jwa bidiwa ka leina la morafe wa tlholego wa '''Bakongo''', e leng batho ba ba buang dipuo tsa '''Bantu''', ba ba neng ba itsege mo lekgolong la bo 17 la dingwaga e le '''"Esikongo".'''<ref>Anderson, David (2000). ''[https://books.google.com/books?id=0IwMwBVfr0sC&pg=PA79 Africa's Urban Past]''. James Currey Publishers. p. 79. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-85255-761-7|978-0-85255-761-7]]</bdi>. [https://web.archive.org/web/20171222054121/https://books.google.co.uk/books?id=0IwMwBVfr0sC&pg=PA79 Archived] from the original on 22 December 2017. Retrieved 4 May 2017.</ref> Kwa borwa jwa '''Bogosi jwa Kongo''' go ne go le '''[[:en:Kakongo|Bogosi jwa Kakongo]]''', jo leina la jone le tshwanang le la Kongo, mme jo bo umakilweng ka ngwaga wa '''1535'''. Mo mmapeng wa gagwe wa lefatshe wa '''1564''',<ref>[[:en:Manikongo|Manikongo]] was properly the title of the kings of Kongo; their capital was at the site of modern [[:en:M'banza-Kongo|M'banza-Kongo]], capital of Angola's northwestern [[:en:Zaire_Province|Zaire Province]]. Ortelius had no knowledge of the [[:en:Orography|orography]] of Africa and drew fictitious courses for its rivers; his Congo upstream of its [[:en:Estuary|estuary]] turns sharply south, flowing through what would correspond to [[:en:Angola|Angola]] and [[:en:Botswana|Botswana]].</ref> '''[[:en:Abraham_Ortelius|Abraham Ortelius]]''' o ne a supa '''"Manicongo"''' e le motse o o kwa molomong wa noka eno. Maina a merafe a a amanang le '''Kongo''' a ka tswa a simologile mo lefokong le le rayang kopano ya setšhaba kgotsa phuthego ya morafe. Leina la segompieno la batho ba '''Kongo''', kgotsa '''Bakongo''', le simolotse go dirisiwa mo tshimologong ya lekgolo la bo 20 la dingwaga.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Citation_needed</ref> Leina '''Zaire''' le tswa mo mokgweng puo ya '''Sepotokisi''' wa lefoko la '''[[:en:Kongo_language|Kikongo]]''', ''nzere'', le le rayang '''"noka"'''. Lefoko leo ke khutshwafatso ya polelwana ''nzadi o nzere'', e e rayang '''"noka e e metsang dinoka tse dingwe"'''.<ref>[[:en:Congo_River#CITEREFForbath1979|Forbath 1979]], p. 19.</ref> Noka eno e ne e itsege e le '''Zaire''' mo lekgolong la bo 16 le la bo 17 la dingwaga. Le fa go ntse jalo, leina '''Congo''' le ne la simolola go emisetsa '''Zaire''' ka iketlo mo tirisong ya puo ya Seesemane mo lekgolong la bo 18 la dingwaga. Mo dikwalong tsa lekgolo la bo 19 la dingwaga, '''Congo''' e ne e setse e le leina le le neng le dirisiwa thata mo Seesemaneng, le mororo go umakiwa ga '''Zahir''' kgotsa '''Zaire''' e le leina le le neng le dirisiwa ke baagi ba lefelo leo go ne go sa ntse go tlwaelegile.<ref>James Barbot (1746). ''An Abstract of a Voyage to Congo River, Or the Zair and to Cabinde in the Year 1700''. • James Hingston Tuckey (1818). ''[[iarchive:narrativeofexped00tuck|Narrative of an Expedition to Explore the River Zaire, Usually Called the Congo, in South Africa, in 1816]]''. [https://web.archive.org/web/20180521164926/https://archive.org/details/narrativeofexped00tuck Archived] from the original on 21 May 2018. Retrieved 11 November 2019. • John Purdy (1822). ''Memoir, Descriptive and Explanatory, to Accompany the New Chart of the Ethiopic Or Southern Atlantic Ocean''. p. 112. <q>Congo River, called ''Zahir'' or ''Zaire'' by the natives</q></ref> [[:en:Democratic_Republic_of_the_Congo|Democratic Republic of the Congo]] le [[:en:Republic_of_the_Congo|Republic of the Congo]] tsotlhe di reeletswe ka leina la noka eno. Le fa go ntse jalo, leina leo le ne gape la dirisiwa ke puso ya pele ya '''[[:en:Republic_of_the_Congo_(Léopoldville)|Rephaboliki ya Congo]]''', e e neng ya bona boipuso ka ngwaga wa '''1960''' go tswa mo '''[[:en:Belgian_Congo|Belgian Congo]]'''. Gape, Republic of Zaire (1971–1997) e ne ya reeletswa ka leina la noka eno jaaka le ne le dirisiwa mo dipuong tsa '''[[:en:French_language|Sefora]]''' le '''[[:en:Portuguese_language|Sepotokisi]]''' == Mokgatšha wa Noka le Tsamaiso ya Yone == '''Mokgatšha wa metsi wa Noka ya Congo''' o akaretsa lefelo le le ka nnang dikilometara tse di khutlonne di le '''4,014,500 (1,550,000 square miles)''',<ref name=":0">J.P. vanden Bossche; G. M. Bernacsek (1990). ''[https://books.google.com/books?id=WLZRxM9vfXoC&pg=PA338 Source Book for the Inland Fishery Resources of Africa, Volume 1]''. Food and Agriculture Organization of the United Nations. pp. 338–339. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-92-5-102983-1|978-92-5-102983-1]]</bdi>. [https://web.archive.org/web/20160425222339/https://books.google.com/books?id=WLZRxM9vfXoC&pg=PA338 Archived] from the original on 25 April 2016. Retrieved 27 December 2015.</ref> e leng bogolo jo bo batlang bo lekana le jwa [[:en:European_Union|European Union]]. Palo ya metsi a '''Noka ya Congo''' e a ntshang kwa molomong wa yone e farologana go tloga mo go 23,000 go ya go 75,000 dimetara tse dikhubiki ka motsotswana (m³/s), mme palogare ya yona e ka nna 41,000 dimetara tse dikhubiki ka motsotswana (m³/s).<ref name=":0" /> Noka eno e tsamaisa ditone di le dimilione di le 86 tsa [[:en:Suspended_sediment|sediment e e tlhatlogileng]] ngwaga le ngwaga go ya kwa [[:en:Atlantic_Ocean|Lewatleng la Atlantic]] le 6% e e oketsegileng ya metsi a a mo nokeng eno.<ref>Hanibal Lemma, and colleagues (2019). "Bedload transport measurements in the Gilgel Abay River, Lake Tana Basin, Ethiopia (Table 7)". ''Journal of Hydrology''. '''577''' 123968. [[:en:Doi_(identifier)|doi]]:[[doi:10.1016/j.jhydrol.2019.123968|10.1016/j.jhydrol.2019.123968]]. [[:en:S2CID_(identifier)|S2CID]] [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:199099061 199099061].</ref> Noka eno le [[:en:Tributary|melatswana]] ya yone e elela go ralala [[:en:Congolian_rainforests|sekgwa sa pula sa Congo]], e leng sekgwa sa pula sa bobedi se segolo go gaisa tsotlhe mo lefatsheng, fa se bapisiwa le sa [[:en:Amazon_rainforest|Amazon]] sa kwa Amerika Borwa. Ke noka ya boraro mo lefatsheng ka bontsi jwa metsi a e a ntshang kwa molomong wa yone, ka palogare ya 41,860 dimetara tse dikhubiki ka motsotswana (m³/s), morago ga [[:en:Amazon_River|Noka ya Amazon]] (219,530 m³/s) le tsamaiso ya dinoka tsa [[:en:Ganges|Ganges]]–[[:en:Brahmaputra_River|Brahmaputra]]–[[:en:Meghna_River|Meghna]] (43,950 m³/s kwa delta ya yone), <ref>Igor Alekseevich, Shiklomanov (2009). ''[https://books.google.com/books?id=UAmCCwAAQBAJ Hydrological Cycle Volume III]''. EOLSS Publications. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-84826-026-9|978-1-84826-026-9]]</bdi>.</ref> Gape e na le mokgatšha wa metsi wa bobedi ka bogolo mo lefatsheng, morago ga wa Noka ya Amazon, mme ke nngwe ya dinoka tse di boteng go gaisa tsotlhe mo lefatsheng, ka mafelo mangwe a yone a fitlhelang boteng jo bo fetang makgolo a mabedi le masome a mabedi a dimetara (720 feet).<ref>Oberg, Kevin (July 2008). [https://hydroacoustics.usgs.gov/publications/Measurements4LowerCongo-6.pdf "Discharge and Other Hydraulic Measurements for Characterizing the Hydraulics of Lower Congo River, July 2008"] (PDF). U.S. Geological Survey. [https://web.archive.org/web/20111015143546/http://hydroacoustics.usgs.gov/publications/Measurements4LowerCongo-6.pdf Archived] (PDF) from the original on 15 October 2011. Retrieved 14 March 2012.</ref> <ref>[https://web.archive.org/web/20101206040928/http://channel.nationalgeographic.com/series/explorer/3826/Overview "Monster Fish of the Congo"]. ''National Geographic Channel''. 2009. Archived from [http://channel.nationalgeographic.com/series/explorer/3826/Overview the original] on 6 December 2010.</ref> Ka ntlha ya gore mokgatšha wa metsi wa Noka ya Congo o akaretsa mafelo a a kwa bokone le kwa borwa jwa [[:en:Equator|Equator]], phororo ya metsi a yone e nna e tsitsitse. Se se bakiwa ke gore ka nako tsotlhe go nna le karolo nngwe ya mokgatšha wa yone e e leng mo pakeng ya dipula, ka jalo noka e tswelela go amogela metsi ngwaga otlhe.<ref>[http://rainforests.mongabay.com/congo/congo_river.html The Congo River] [https://web.archive.org/web/20171020093113/https://rainforests.mongabay.com/congo/congo_river.html Archived] 20 October 2017 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]]. Rainforests.mongabay.com. Retrieved on 29 November 2011.</ref> Metswedi ya Noka ya Congo e kwa dithabeng le dikgaolong tse di kwa godimo tsa [[:en:East_African_Rift|East African Rift]], mmogo le mo [[:en:Lake_Tanganyika|Letsheng la Tanganyika]] le [[:en:Lake_Mweru|Letsheng la Mweru]], tse di tshelang metsi mo [[:en:Lualaba_River|Nokeng ya Lualaba]]. Noka ya Lualaba yone e nna karolo ya Noka ya Congo fa e feta [[:en:Boyoma_Falls|Diphororo tsa Boyoma]]. [[:en:Chambeshi_River|Noka ya Chambeshi]] kwa Zambia ka kakaretso e tsewa e le motswedi wa Noka ya Congo, go ya ka mokgwa o o amogetsweng mo lefatsheng lotlhe wa go dirisa lekala le le leleele go gaisa tsotlhe jaaka motswedi wa noka, fela jaaka go dirwa ka Noka ya Nile. Noka ya Congo gantsi e elela go ya kwa bokone-bophirima go tswa kwa [[:en:Kisangani|Kisangani]] kwa tlase fela ga Boyoma Falls, go tswa foo e bo e sokologela kwa borwa-bophirima ka bonya ka bonya, e feta kwa [[:en:Mbandaka|Mbandaka]], e kopana le [[:en:Ubangi_River|Noka ya Ubangi]] mme e elela go ya kwa [[:en:Pool_Malebo|Letsha la Malebo]] (Stanley Pool). [[:en:Kinshasa|Kinshasa]] (e e kileng ya bo e le Léopoldville) le [[:en:Brazzaville|Brazzaville]] di mo matlhakoreng a a farologaneng a noka kwa Pool Malebo, koo noka e tshesane e bo e wela ka dintshi tsa metsi mo mekgokoloseng e e boteng (e e bidiwang [[:en:Livingstone_Falls|Livingstone Falls]]), e e fetang ka [[:en:Matadi|Matadi]] le [[:en:Boma,_Democratic_Republic_of_the_Congo|Boma]], e bo e wela mo lewatleng kwa [[:en:Moanda,_Democratic_Republic_of_the_Congo|Muanda]]. '''Lower Congo''' ke karolo e e kwa "kwa tlase" ya noka e kgolo; ke karolo ya noka e e simololang kwa [[:en:River_mouth|molomong wa noka]] kwa [[:en:Atlantic_Ocean|lotshitshing lwa Atlantic]] go fitlha kwa metsemegolong ya Brazzaville le Kinshasa. Mo karolong eno ya noka, go na le melatswana e mebedi e megolo, e e ka fa molemeng kgotsa kafa borwa. ''Noka ya Kwilu'' e tswa mo dithabeng tse di gaufi le [[:en:Angola–Democratic_Republic_of_the_Congo_border|molelwane]] [[:en:Angola|wa Angola]] mme e tsena mo Congo dikilometara di ka nna lekgolo go tswa kwa [[:en:Matadi|Matadi]]. E nngwe ke [[:en:Inkisi_River|Noka ya Inkisi]], e e elelang go ya ntlheng ya bokone go tswa kwa [[:en:Uíge_Province|Porofenseng ya Uíge]] kwa Angola go ya [[:en:Confluence|kwa e kopanelang teng]] le Noka ya Congo kwa ''Zongo'' e e ka nnang dikilometara di le masome a robang-bobedi go tswa kwa metsemegolong e mebedi e e bapileng. Ka ntlha ya bontsi jwa metsi a a elelang ka lobelo (rapids), segolobogolo [[:en:Livingstone_Falls|Diphororo tsa Livingstone]], karolo eno ya noka ga e dirisiwe ka botlalo kgotsa ka metlha ke dikepe tsa dinoka. == Botlhokwa mo Itsholelong == d5hgh607dvmu0cb3csxu2jrhux1rnlu Noka ya Congo 0 13367 50253 2026-06-06T18:38:37Z Lucrucia98 12161 #AWC2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA Noka ya Congo 50253 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Aerial view of the Congo River near Kisangani.jpg|thumb|Noka ya Congo go bapa le Kisangani]] '''Noka ya Congo''',<ref>[[Kopong|Kongo:]] ''Nzâdi Kôngo'', [[:en:Swahili_language|Swahili:]] ''Mto Kongo'', [[:en:French_language|French]]: ''Fleuve Congo'', [[:en:Portuguese_language|Portuguese]]: ''Rio Congo''</ref> e e neng e itsege gape jaaka '''Noka ya Zaire''', ke noka ya bobedi e telele mo Afrika, e khutshwane fela go na le [[Noka ya Nile]], gape ke noka ya boraro e tona mo lefatsheng ka bontsi jwa metsi, morago ga dinoka tsa [[Amazon]] le [[Ganges-Brahmaputra]]. Ke noka e e boteng go gaisa tsotlhe mo lefatsheng, e na le boteng jwa dimetara di le makgolo a mabedi le masome a mabedi. <ref>Oberg, Kevin (July 2008). [https://hydroacoustics.usgs.gov/publications/Measurements4LowerCongo-6.pdf "Discharge and Other Hydraulic Measurements for Characterizing the Hydraulics of Lower Congo River, July 2008"] (PDF). U.S. Geological Survey. [https://web.archive.org/web/20111015143546/http://hydroacoustics.usgs.gov/publications/Measurements4LowerCongo-6.pdf Archived] (PDF) from the original on 15 October 2011. Retrieved 14 March 2012.</ref>Noka ya Congo - Lualaba -Luvua- Luapula -Chambeshi e boleele jwa dikhilometara tse dikete tse nne le makgolo a supa(2,900 mi), e e dirang gore e nne noka ya borobongwe e telele mo lefatsheng. Noka ya Chambeshi ke nngwe ya dinoka tse di tsenang mo nokeng ya Lualaba, mme Lualaba ke leina la noka ya Congo e e elelang go tswa kwa [[Diphororo tsa Boyoma]] , e e nang le boleele jwa dikilometara di le sekete le makgolo a robabobedi. Fa noka ya Congo e lekanngwa le noka ya Lualaba, e leng yone e e elelang go e feta, e boleele jwa dikilometara di le dikete tse nne,makgolo a mararo le masome a supa. Ke yone fela noka e tona e e kgabaganyang ekhweitha gabedi.<ref>[[:en:Congo_River#CITEREFForbath1979|Forbath 1979]], p. 6. "Not until it crosses the Equator will it at last turn away from this misleading course and, describing a remarkable counter-clockwise arc first to the west and then to the southwest, flow back across the Equator and on down to the Atlantic. In this the Congo is exceptional. No other major river in the world crosses the Equator even once, let alone twice."</ref> [[Molapo wa Congo]] o boleele jwa dikilometara tse di ka nnang 4 000 000 (1,500 000 mi2), kgotsa 13% ya lefatshe lotlhe la Afrika. == Leina == Leina Congo/Kongo le tswa mo Bogosing jwa Kongo jo bo kileng jwa bo bo le mo lotshitshing lo lo kwa borwa jwa noka eno. Bogosi jono bo ne jwa tewa leina ka ntlha ya batho ba ba tlholegileng koo ba Ba-Bantu Kongo, ba ba neng ba itsege mo lekgolong la bo lesome le bosupa la dingwaga e le "Esikongo". <ref>Anderson, David (2000). [https://books.google.com/books?id=0IwMwBVfr0sC&pg=PA79 ''Africa's Urban Past''.] James Currey Publishers. p. 79. ISBN <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-85255-761-7|978-0-85255-761-7]]</bdi>. [https://web.archive.org/web/20171222054121/https://books.google.co.uk/books?id=0IwMwBVfr0sC&pg=PA79 Archived] from the original on 22 December 2017. Retrieved 4 May 2017.</ref> Borwa jwa Bogosi jwa Kongo bo ne bo na le bogosi jwa Kakongo jo bo neng bo bidiwa ka leina le le tshwanang, jo bo umakilweng ka ngwaga wa sekete,makgolo a matlhano le masome a mararo le botlhano. Abraham Ortelius o ne a kwala [["Manicongo"]] jaaka toropo mo molomong wa noka mo mmapeng wa gagwe wa lefatshe wa ngwaga wa sekete,makgolo a matlhano le masome a marataro le bone.<ref>[[:en:Manikongo|Manikongo]] was properly the title of the kings of Kongo; their capital was at the site of modern [[:en:M'banza-Kongo|M'banza-Kongo]], capital of Angola's northwestern [[:en:Zaire_Province|Zaire Province]]. Ortelius had no knowledge of the [[:en:Orography|orography]] of Africa and drew fictitious courses for its rivers; his Congo upstream of its [[:en:Estuary|estuary]] turns sharply south, flowing through what would correspond to [[:en:Angola|Angola]] and [[:en:Botswana|Botswana.]]</ref> Maina a merafe kwa Kongo a ka tswa a tswa mo lefokong le le rayang kopano ya setšhaba kgotsa kopano ya morafe. Leina la segompieno la batho ba Kongo kgotsa Bakongo le ne la tlhagisiwa kwa tshimologong ya ngwagakgolo wa bo maosme a mabedi. Leina la Zaire le tswa mo puong ya Sepotokisi ya lefoko la Sekikongo, nzere ("noka"), e leng go khutshwafadiwa ga nzadi o nzere ("noka e e kometsang dinoka").<ref>[[:en:Congo_River#CITEREFForbath1979|Forbath 1979]], p. 19.</ref> Noka e ne e itsege jaaka Zaire ka nako ya ngwagakgolo wa bo lesome le borataro le wa bo lesome le bosupa; go lebega Congo e emisitse Zaire ka bonya ka bonya mo tirisong ya Sekgowa ka nako ya ngwagakgolo wa bo lesome le borobabobedi, mme Congo ke leina la Sekgowa le le rategang mo dibukeng tsa ngwagakgolo wa bo lesome le borobabongwe, le fa go buiwa ka Zahir kgotsa Zaire jaaka leina le le dirisiwang ke banni ba ne ba ntse ba tlwaelegile. <ref>• • </ref> [[Democratic Republic of the Congo]] le [[Republic of the Congo]] di reeletswe ka yone, jaaka e ne e le Rephaboliki ya pele ya Congo e e neng ya bona boipuso ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro go tswa kwa [[Belgian Congo]]. [[Rephaboliki ya Zaire]] ka ngwaga wa 1971-1997 le yone e ne ya bidiwa ka leina la noka ka [[Sefora]] le [[Sepotokisi.]] == Metswedi == sdg8ze9q8jbwwjh1w7g4565qfxp720q Noka ya Chambeshi 0 13368 50254 2026-06-06T18:51:07Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE BAAKANTSE TSEBE YA Noka ya Chambeshi 50254 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Chambeshi''' (kgotsa '''Chambezi''') e e kwa bokonebotlhaba jwa Zambia ke yone e e kwa kgakala thata e e fa godimo ga [[noka ya Congo]] (ka boleele) mme ka jalo e tsewa e le motswedi wa noka ya Congo. (Le fa go ntse jalo, [[Noka ya Lualaba]] ke yone e e nayang Congo metsi a mantsi. Noka ya Chambeshi e tswa mo dithabeng tsa kwa bokonebotlhaba jwa Zambia gaufi le [[Letsha la Tanganyika]] kwa bogodimong jwa dimetara di le sekete,makgolo a supa le masome a marataro (dimetara di le 5 770). E elela bokgakala jwa dikilometara di le makgolo a mane le masome a robabobedi go ya kwa [[Bangweulu Wetlands]], e e leng karolo ya [[Letsha la Bangweulu]]. Kwa bokhutlong jwa paka ya dipula ka Motsheganong, noka eno e nna le merwalela e e dirang gore mafelo a a bongola a tlale gape e bo e khurumetsa naga e e nang le bojang ya Zambezia kwa borwabotlhaba. Metsi a tswa mo mafelong a a bongola jaaka [[Noka ya Luapula]]. <ref>Brian Leith (Director):"Congo", Television Documentary broadcast by British Broadcasting Corporation, London, 2001.</ref> Mo sekgaleng sa dikilometara tse di fetang lekgolo tsa boleele jwa yone fa e ntse e elela go ya kwa botlhaba jwa Kasama, noka eno e na le melatswana e le mentsi mo mafelong a a nang le metsi a a bophara jwa dikilometara di ka nna pedi, mo lefelong le le nang le merwalela le le bophara jwa dikilometara di le masome a mabedi le botlhano. Kwa tlase ga noka, fa e kgoreletswang ke tsela ya Kasama-Mpika le Seporo sa Tazara, mosele o mogolo wa leruri o bophara jwa dimetara di le lekgolo100 , le go fitlha go di le makgolo a mane ka nako ya merwalela.<ref>Google Earth accessed 4 February 2007</ref> == Metswedi == [[Setshwantsho:Luvua - Luapula - Chambeshi River DRC.svg|thumb|Noka ya Chambeshi ke yone e e kafa botlhaba thata e e bontshitsweng ka bohibidu.]] mal3n4fy0l4xttzcmf4mf0pvhwzdvmi Noka ya Luapula 0 13369 50259 2026-06-07T06:10:29Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA NOKA YA LUAPULA 50259 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Mweru-Luapula.jpg|thumb|Nkopanela a noka ya Mweru-Luapula]] '''Noka ya Luapula''' ke noka e e elelang kwa bokone jwa bogare jwa Afrika, e e leng mo kgaolong ya Noka ya Congo.<ref>The Luapula is not part of the Congo River itself, but some sources use the Luapula and its tributary, the [[:en:Chambeshi_River|Chambeshi,]] to measure the furthest length of the Congo River system</ref> E elela kwa mafelong a a nang le metsi a letsha la Bangweulu (Zambia), a a fepiwang ke Noka ya Chambeshi. Noka ya Luapula e elela go ya kwa bophirima go tswa foo e elela go ya kwa bokone, e tshwaya molelwane fa gare ga Zambia le Democratic Republic of the Congo pele e elela go tsena mo Letsha la Mweru. Noka e naya leina la porofense ya Zambia ya Luapula.<ref name=":0">[[:en:Luapula_River#cite_note-ITM-4|Terracarta/International Travel Maps, Vancouver Canada: "Zambia, 2nd edition", 2000]]</ref> == Motswedi le karolo e e kwa godimo ya Luapula == Go bona diphologolo le dimela kwa motsweding wa Luapula, bona Lake Bangweulu le Bangweulu Wetlands. Noka ya Luapula e nosetsa Letsha la Bangweulu le mafelo a lone a a bongola ao Noka ya Chambeshi, e e leng motswedi wa Congo, e elelang mo go one. Ga go na kanale e le nngwe fela e e phepa e e golaganyang dinoka tseno tse pedi le letsha leno, mme go na le moo go na le dikanala di le dintsi tse di tsamayang, makhubu le mafelo a a ditsobotla, jaaka fa mmatlisisi David Livingstone a ne a lemoga ka go dira jalo. (O ne a tlhokafala a ntse a batlisisa lefelo leo, mme nngwe ya ditiro tsa gagwe tsa bofelo e ne e le go botsolotsa Chief Chitambo ka ga tsela ya Luapula.)<ref>Blaikie, William Garden (1880): ''The Personal Life Of David Livingstone''. [[gutenberg:13262|Project Gutenberg Ebook #13262]], release date: August 23, 2004</ref><ref name=":1">[[:en:David_Livingstone|David Livingstone]] and Horace Waller (ed.): ''The Last Journals of David Livingstone in Central Africa from 1865 to his Death''. Two volumes, John Murray, 1874</ref>The channel boldly marked as the 'Luapula' and confidently shown on many maps flowing south out of Lake Bangweulu at 11°25'S 29°49'E can be seen on satellite images such as Google Earth to actually peter out into green vegetation around 11°46'S 29°48'E.<ref name=":2">[http://earth.google.com/ Google Earth] accessed 2007</ref> Ka fa tlase ga mengwa ya Bangweulu le dipoa tsa merwalela, Luapula e elela ka iketlo ka arc borwa-bophirima e retologela bokone-bophirima go tswa foo bokone, ka diphefo tse di rileng le setlhopha se se itsegeng sa cataracts, Mambilima Falls gaufi le tsela e kgolo.<ref name=":0" /> Lefelo le le sa itsegeng thata ke Tangwa, dikilometara tse di ka nnang masome a mane (40) (25 mi) kwa borwa koo noka e ileng ya senya phatlha mo dithabeng tse di matlapa e e neng ya betla magaga a magolo, diphatlha, le dikhuti, mme ya tlogela matlapa a magolo, go akaretsa le matlapa a mabedi a a lekalekanang a a bidiwang 'God's Corn Bin'.<ref name=":3">William Lammond: [http://www.nrzam.org.uk/NRJ/V2N5/V2N5.htm "The Luapula Valley"] ''The Northern Rhodesia Journal'', Vol 2 No 5 (1954), pp50−55. Accessed 16 December 2017</ref> == Molapo == Go tswa kwa Chembe Bridge go ya kwa Letsheng la Mweru, Mokgatšha wa Luapula o o boleele jwa dikilometara di le 300 o na le palo e e kwa godimo ya batho ba ba nnang kwa magaeng go na le boalo jo bo kwa tlase jwa dimetara di le 500. Noka eno e itsege ka mokgatšha ono le ka noka ya yone e telele e e tshesane e e tsenang mo Letsha la Mweru, e gantsi e bidiwang Metsi a Luapula. Karolo e e nang le batho ba le bantsi ya mokgatšha e simolola kwa bokone go tswa kwa Mambilima Falls, mme go ralala karolo e e setseng ya boleele jwa yone e bidiwa 'Mwapoleni Road', morago ga tumediso ya Chibemba e e neng ya bidiwa fa batho ba feta mongwe le mongwe.<ref name=":3" /> Go ithuta ka dilo tse dintsi tse di ka dirwang, Luapula le Mweru di ka tsewa e le karolo e le nngwe fela. Di mo mokgatšheng wa lekgwamolelo kgotsa graben o pele go neng go tsewa gore o farologane le Lekgwamolelo la Afrika Botlhaba mme gone jaanong o tsewa e le karolo ya lone. Le fa go ntse jalo, Mweru ga e elele mo Letsha la Tanganyika ka Albertine Rift mme e elela ka Noka ya Luvua, e e kgaogantseng mokgatšha o o tseneletseng, o mokhutshwane o o tsamayang ka go dikologa o o yang go kopana le Noka ya Lualaba, e leng leina le karolo e e kwa godimo ya Congo e bidiwang ka lone. Noka ya Luapula ke nngwe ya dinoka tse ditelele tse di elelang go tswa kwa Congo, mme ka jalo, go dumalanwe gore ke nngwe ya metswedi ya yone, le mororo noka e e kwa godimo ya Lualaba e na le metsi a mantsi. Go kgabaganya kwa ntlheng ya mokgatšha wa lekgwamolelo dikilometara di le masome a marataro (60) (37 mi) kwa bophirima jwa Mabala a Luapula ke kago ya Luizi, e e leng dikilometara di le 12,6 (7,8 mi) bophara jwa mela ya dikgole tse di lekanang. E sa tswa go netefadiwa bosheng jaana gore ke meteorite impact crater (astrobleme) e e bopegileng dingwaga tse di kwa tlase ga dimilione di le makgolo a borataro (600) tse di fetileng. <ref>[[:en:University_of_New_Brunswick|"Luizi". ''Earth Impact Database''.]] Planetary and Space Science Centre University of New Brunswick Fredericton. Retrieved 2016-04-08</ref><ref>P Master, P. Dumont and H. Ladmirant: [http://www.lpi.usra.edu/meetings/metsoc2001/pdf/5182.pdf "Age Constraints On The Luizi Structure"]. ''64th Annual Meteoritical Society Meeting''. (2001). Accessed 30 March 2007. The Luizi structure can be seen on Google Earth at decimal latitude/longitude 10.16 S, 28.00 E.</ref> == Merwalela == Matamo a a atologa mo sekgaleng sa dikilometara di le lekgolo (100) tsa bofelo tsa noka pele ga e fitlha kwa letsheng, mme bontsi jwa one, a bophara jwa dikilometara di le masome a mararo (30), a akaretsa lefelo la dikilometara di le 2,500 tsa sekwere (970 sq mi). Go na le ditlhaketlhake di le nne tse di nang le batho mo karolong ya DR Congo ya delta, go akaretsa le e kgolo go di feta tsotlhe mo tsamaisong eno, e e fitlhelelwang ka tsela ya naga ka paka ya komelelo. Zambia e na le ditlhaketlhake di le tharo tse go nnang batho mo go tsone go akaretsa le Chisenga Island. Gape go na le matsha a le mantsi, a magolo go a feta otlhe ke Mofwe Lagoon kwa ntlheng ya Zambia.<ref name=":2" /> Fela jaaka kwa Bangweulu Swamps, go na le mekgokolosa ya papirase e e phaphaselang e gantsi e thibang dikanale e bo e fetola popego ya makadiba. Le fa go ntse jalo, noka e kgolo ga e kgoreletsege mme e nna e le bophara jwa dimetara di ka nna makgolo a mane (400). Ga e ise e nne le dikanala tse di tshwanang le tsa dinoka tsa noka. <ref name=":2" /> Mo mafelong a le mantsi, go tlhoga lotlhaka lo lo kwa godimo thata mo matlhakoreng a mafelo a a nang le ditlhatshana, mme seno se dira gore go nne thata go bona kwa godimo ga makhubu ano fa o le mo lefatsheng kgotsa go bona tsela e e yang kwa mekgatšheng e mennye e e dirisiwang ke mekoro e e tsamayang mo metsing. Go tlhokega batho ba ba kaelang batho gore ba kgone go tsamaya mo go tsone, mme ke mafelo a go rekisiwang dilo ka bokhukhuntshwane mo go one fa gare ga dinaga tseno tse pedi tse di nnang mo mekgatšheng eno. Dikwena le dipitse tsa metsi di tlwaelegile mme di kotsi mo batshwaring ba ditlhapi le mo bathong ba ba tsayang maeto. Le fa go ntse jalo, batho ba kwa Shila ba ne ba tlwaetse go tsoma dinonyane tsa noka ba sa dirise sepe fa e se di-harpoon tse di neng di latlhelwa go tswa mo diketswaneng. <ref name=":3" /> Kafa ntlheng ya bophirima jwa noka eno kwa DR Congo go na le lebala le legolo le le nang le bojang le le nang le merwalela le le bogolo jwa disekwerekilometara di le sekete le makgolo a marataro(1600). Kwa bokhutlong jwa setlha sa dipula, mafelo a metsi a a kopaneng a Luapula a feta disekwerekilometara di le dikete tse nne (4 000). <ref name=":2" />Lefelo le le neng le na le metsi le ne le le legae la metlhape ya lechwe le sitatunga e e ditlhong, di-antilope tse di itsegeng thata tse di nnang mo metsing mo kgaolong eno, mme go dumelwa gore di nyeletse mo karolong e e kwa tlase ya Luapula ka ntlha ya go tsoma le go sa tlhokomele diphologolo tsa naga. == Dipalangwa tsa metsi == Pele ga go simololwa ga dipalangwa tsa tsela, batho ba ne ba tsamaya ka mokoro go bapa le noka magareng ga matsha a Bangweulu le Mweru. <ref name=":1" /> Noka e e kwa tlase fa gare ga Kasenga le Kilwa kwa Mweru jaanong ke yone fela karolo ya noka e e nang le dipalangwa tse dintsi tsa mekoro mme bontsi jwa tsone jaanong di ya kwa DR Congo, koo ditsela di sa kgoneng go tsamaya gone. Go fitlha kwa bokhutlong jwa dingwaga tsa bo1940, karolo e e kwa godimo ya Luapula go tswa kwa Kapalala go ya kwa Letsha la Bangweulu le Noka ya Chambeshi e ne e le nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa thata tsa dipalangwa tsa dinoka kwa Rhodesia Bokone ka nako eo. Dithoto tse di tsamaisiwang ka tsela go tswa kwa seporo sa Sakania 10 kilometers (6.2 mi) kwa bokone jwa Ndola go ya Kapalala go rwalwa mo dikepeng tse dinnye le mo mekorong e mennye. Ka nako ya Ntwa ya Lefatshe I, go ne ga dirisiwa dikepe di le 1.885 tse di ntseng jalo go isa dilwana kwa Chambeshi go tswa foo di ne tsa tsamaya mo tseleng ya sesole e e yang kwa Mbala go ya go thusa mo Letsholong la Afrika Botlhaba. Ka bomadimabe, dipapirase tse di phaphaselang le dimela tse dingwe gantsi di ne di khurumetsa dikanale tse di ralalang mengwa ya Bangweulu e e kopanang le letsha, Luapula le Chambeshi, go dira gore go nne thata go dirisa mekoro e megolo ya dikoloi.<ref>NRZAM website: H. C. Marshall: [http://www.nrzam.org.uk/NRJ/V3N3/V3N3.htm "Water Transport in the Bangweulu Swamps".] ''The Northern Rhodesia Journal'', Vol III, No 3 pp.189−197 (1957). Accessed 27 March 2007</ref> == Go kgabaganya dinoka == Mekoro ya ntlha e ne e le kwa Kasenga, Kapalala le Shiniama gaufi le Matanda. Ga go na epe e e setseng, le fa gone go na le mokoro wa bapalami o o tsamayang fa gare ga Kasenga le Kashiba, kwa Zambia. Mo e ka nnang ka ngwaga wa 1950 Chembe Ferry mo tseleng ya Congo Pedicle e ne ya nna tsela e kgolo e dikoloi di neng di kgabaganya mo go yone. Noka ya teng e bophara jwa 400 metres (1,300 ft) mme e ka nna ya khurumetsa go fitlha go 1 kilometre (0.62 mi) ka nako ya dipula tse di maatla. Ka ngwaga wa 1983 go ne ga agiwa borogo jwa ntlha jo bo neng bo kgabaganya noka eno, e leng Borogo jwa Luapula jo bo boleele jwa dikilometara di le 2,5 jo bo neng bo le mo Tseleng ya Samfya-Serenje. Borogo bo tsena ka dikilometara tse di ka nnang masome a mabedi (20) (12 mi) tsa tsela e e kwa godimo e e fetang mo mafelong a a nang le metsi le dikilometara tse dingwe tse masome a mane (40) (25 mi) tsa tsela e e fetang mo dipoeng tsa merwalela.<ref name=":2" />Borogo jwa bobedi jo bo fetang noka eno, e leng Borogo jwa Chembe jo boleele jwa dimetara di le 320 bo weditswe ka ngwaga wa 2008 go emisetsa Mokoro wa Chembe. == Metswedi == irjkavcd7dhge5pswxr0qcipgfge3sm Noka ya Luvua 0 13370 50260 2026-06-07T06:42:58Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA NOKA YA LUVUA 50260 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:River crossing, Pweto, Katanga.jpg|thumb|Noka ya Luvua]] '''Noka ya Luvua''' (kgotsa Noka ya Lowa) (Swahili: Mto Luvua) ke noka mo porofenseng ya Katanga ya Democratic Republic of the Congo (DRC). E elela go tswa kwa ntlheng ya bokone ya Letsha la Mweru mo molelwaneng wa Zambia-Congo kwa ntlheng ya bokone-bophirima ka 350 kilometres (220 mi) go ya kwa e kopanelang teng le Noka ya Lualaba go lebagana le toropo ya Ankoro. Noka ya Lualaba e nna Noka ya Congo fa tlase ga Boyoma Falls. == Tsela == Letsha la Mweru, le le bogodimo jwa dimetara tse di ka nnang 1000, ke letsha le le tletseng ka metsi le le tlhodilweng ke thulaganyo ya kgogolego fa phefo e tsereng mmu wa alluvium.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFThieme2005|Thieme 2005,]] p. 185</ref> Noka ya Luvua e tswa kwa ntlheng ya bokone ya letsha kwa Pweto kwa DRC.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFHughesHughes1992|Hughes & Hughes 1992,]] p. 771</ref> Noka e elela dikilometara di le makgolo a mararo le botlhano (350) (220 mi) kwa bokone bophirima go ya kwa Ankoro, kwa e kopanang le Lualaba. <ref name=":0">[[:en:Luvua_River#CITEREFKisanganiBobb2010|Kisangani & Bobb 2010]], p. 326.</ref>Tsela e e fa gare ya noka e kgorelediwa ke metseletsele ya dinokana, dinokana le dikhuti fa e ntse e elela go tswa kwa godimo go ya kwa Mokgatšheng wa Congo. <ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFDaniel2011|Daniel 2011.]]</ref>Kwa Piana Mwanga, diphororo tseno di dirisediwa go fetlha motlakase kwa meepong ya Manono le Kitotolo. Noka e ka tsamaisiwa ka mekoro ya metsi a a seng boteng mo sekgaleng sa dikilometara di le 160 (99 mi) tsa tsela ya yone e e kwa tlase kwa tlase ga Kiambi. <ref name=":0" />Noka ya Luvua e na le tlhora ya yona ya go tshologa metsi magareng ga Mopitlwe le Motsheganong, mme e na le tshologo e e kwa tlase thata magareng ga Lwetse le Ngwanatsele.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFGupta2008|Gupta 2008,]] p. 303.</ref> == Kgaolo ya metsi == Noka ya Luvua ke yone e e kwa bokone thata e e bontshitsweng ka mmala o mohibidu. Mokgatšha wa Noka ya Congo o bopegile jaaka sejana se segolo se se seng boteng. Noka ya Luvua e kgabaganya karolo e e kwa borwabotlhaba ya sejana seno, e tlisa metsi go tswa kwa kgaolong ya Mweru-Bangweulu.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFDaviesWalker1986|Davies & Walker 1986]], p. 201</ref>Noka ya Luvua e na le kgaolo ya bogolo jwa 218,000 square kilometres (84,000 sq mi), bontsi jwa yone e kile ya nna karolo ya metsi a Zambezi.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFDaviesWalker1986|Davies & Walker 1986]], p. 206</ref>Go na le bopaki jo bo tiileng jwa faunal jwa gore lekadiba la Luvua le kile la nna karolo ya thulaganyo ya Zambezi, ka mefuta e le mmalwa ya ditlhapi tse di tlwaelegileng mo tsamaisong ya Zambezi le yone e fitlhelwa kwa Luvua.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFDaviesWalker1986|Davies & Walker 1986]], p. 221</ref>Diphologolo tsa kwa Congo di tseneletse kwa Luvua go tsena mo Letsheng la Mweru, mme di thibetswe ke Mambatuta Falls go tsena mo Letsheng la Bangweulu. == Kgopolo ya gore Congo ke motswedi wa metsi == Baitse bangwe ba thutafatshe ba tsaya gore Luvua ke karolo ya Noka ya Congo. Ba bolela gore Congo e simologile kwa dithabeng tse di fa gare ga Tanzania le Zambia, kwa Noka ya Chambeshi e simololang teng, e e elelang kwa borwabophirima go ya kwa Letsha la Bangweulu. Noka ya Luapula e tswa mo letsheng leo mme e elela bokgakala jwa dikilometara di le 500 go ya kwa bokone go ya kwa Letsheng la Mweru. Noka ya Luvua e tswa mo letsheng la Mweru mme e elela kwa bokone bophirima go kopana le Noka ya Lualaba, e e fetogang Noka ya Congo e e kwa tlase ga noka. <ref name=":1">[[:en:Luvua_River#CITEREFWohl2010|Wohl 2010,]] pp. 248–250.</ref>Bangwe ba re Congo e simolola fa Lualaba le Luvua di kopanang teng.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFDayGarratt2006|Day & Garratt 2006]], p. 61</ref>Kgang ya go tsaya Lualaba jaaka motswedi o mogolo wa metsi, le fa e le gore e khutshwane thata, ke gore e na le metsi a a fetang a noka gabedi fa e kopana le Luvua.<ref name=":1" /> == Hisitori == Mo mokgatšheng o o kwa godimo wa Luvua go ne go nna Ba-Bwile. Nako nngwe morago ga 1810 Kumwimbe Ngombe, mmusi wa Bogosi jwa Luba, o ne a gapa kgaolo eo.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFMacola2002|Macola 2002]], p. 108.</ref>Morongwa wa kwa Yuropa le mmatlisisi David Livingstone o ne a "ithutolola" Letsha la Mweru ka ngwaga wa 1867, mme a tlhama kgopolo ya gore Luvua e ne e elela go ya kwa Nokeng ya Nile e e kwa Godimo. E ne ya nna fela morago ga loso lwa ga Livingstone fa Henry Morton Stanley mo letsholong la gagwe la 1874-1877 a supa gore tota noka e ne e le nngwe ya dinoka tse di tsenang mo nokeng ya Congo.<ref>[[:en:Luvua_River#cite_note-FOOTNOTEFitzgerald194892-13|Fitzgerald 1948]], p. 92</ref>Go simolola ka ngwaga wa 1891, Moswahili mongwe yo o bidiwang Shimba o ne a simolola motseletsele wa matsholo a go thopa makgoba a a neng a nyeletsa bontsi jwa lotshitshi lo lo kafa bophirima jwa Letsha la Mweru. Shimba o ne a ikopanya le Mo-Swahili yo mongwe yo o bidiwang Kafindo yo o neng a le kwa Luvua e e kwa godimo mme a tlhasela mmusi wa Yeke wa lefelo leo. Ditlhaselo tseno di ne tsa tswelela go fitlha go fitlha Braseur wa kwa Belgium a goroga mme a simolola go "dira kagiso" mo kgaolong eo, eo mebuso ya Yuropa e neng e dumetse gore ke ya Belgium. <ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFMacola2002|Macola 2002,]] pp. 169ff.</ref> Ka ngwaga wa 2000, ka nako ya Ntwa ya Bobedi ya Congo, masole a puso a ne a fenngwa ke masole a Rwanda kwa Pweto, kwa noka e simololang teng. Masole a DRC a ne a tsere bontsi jwa dikoloi tsa bone tsa ntwa go kgabaganya noka. Go ne go na le mokoro o le mongwe fela, mme ba ne ba se na nako e e lekaneng ya go ntsha dikoloi pele ga Ba-Rwanda ba goroga. Masole a ne a pega tanka ya T-62 ka tsela e e sa tshwanelang, mme mokoro o ne wa menoga wa bo wa nwela. Ba-Rwanda ba ne ba fitlhela ditanka di le masome a mararo le boraro (33), mmogo le dikoloi tse dingwe, tse masole a DRC a neng a leka go di fisa.<ref>[[:en:Luvua_River#CITEREFStearns2011|Stearns 2011, pp]]. 250–251.</ref> == Metswedi == aw9q6ewwni7ryigi3n0qsn6p3pyd32z Dikakana 0 13371 50261 2026-06-07T07:19:59Z MmaBaggio 11091 Created by translating the page [[:mdwiki:Special:Redirect/revision/1456725|Wart]] to:tn #mdwikicx 50261 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition|name=Warts|synonym=Verrucae,<ref name=Loo2014/> papillomas<ref name=PubMed2016/>|image=Dornwarzen.jpg|image_size=300px|image_thumbtime=|alt=|caption=A large number of warts on the big toe|pronounce=|specialty=[[Dermatology]]|symptoms=Painless, small, rough skin growth<ref name=Loo2014/><ref name=IQ2014/>|complications=|onset=|duration=Months to years<ref name=Loo2014/>|types=|causes=[[Human papillomavirus infection|Human papillomavirus]]<ref name=Loo2014/>|risks=Public showers, [[eczema]]<ref name=IQ2014/>|diagnosis=|differential=[[Callus]], [[seborrheic keratosis]], [[squamous cell carcinoma]]<ref name=Bo2012/>|prevention=|treatment=[[Salicylic acid]], [[cryotherapy]]<ref name=Loo2014/>|medication=|prognosis=|frequency=Very common<ref name=PubMed2016/>|deaths=|named after=}}'''Dikakana''' gantsi ke dimela tse dinnye, tse di makgwakgwa, tse di thata tse di tshwanang ka mmala le letlalo lotlhe.<ref name="Loo2014">{{Cite journal|last=Loo|first=SK|last2=Tang|first2=WY|title=Warts (non-genital)|journal=BMJ Clinical Evidence|date=12 June 2014|volume=2014|pmid=24921240|pmc=4054795}}</ref><ref name="IQ2014" /> Gantsi ga di felele ka dikai dipe ntle le fa di le kwa tlase ga dinao, kwa di ka nnang botlhoko gone.<ref name="IQ2014" /> Le fa gantsi di tlhagelela mo diatleng le mo maotong, di ka ama gape le mafelo a mangwe.<ref name="Loo2014" /> Go ka nna ga tlhagelela kakana e le ngwe kgotsa di le dintsi.<ref name="IQ2014" /> Ga di na kankere.<ref name="IQ2014">{{Cite journal|title=Warts: Overview|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072770/|date=30 July 2014|publisher=U.S. National Library of Medicine|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910145251/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072770/|archive-date=10 September 2017}}</ref> Dikakana di bakwa ke go tshwaediwa ke mofuta mongwe wa mogare wa papilloma wa motho (HPV).<ref name="Loo2014" /> Dintlha tse di oketsang kotsi di akaretsa tiriso ya made ko a botlhapelo tsa botlhe, go Amanda le nama, eczema le masole a mmele a a bokoa.<ref name="Loo2014" /><ref name="IQ2014" /> Go dumelwa fa mogare ono o tsena mo mmeleng ka letlalo le le senyegileng go se kae.<ref name="Loo2014" /> Go na le mefuta e le mmalwa, go akaretsa " dikakana tse di tlwaelegileng ", dikakana tsa maoto, " dikakana tsa filiform ", le dikakana tsa bong.<ref name="IQ2014" /> Dikakana tsa bong gantsi di tshelanwa ka thakanelo dikobo.<ref name="Hen2010">{{Cite journal|first=Henry|last=W Buck|title=Warts (genital)|journal=BMJ Clinical Evidence|date=13 August 2010|volume=2010|pmid=21418685|pmc=3217761}}</ref> Fa go sa alafiwe, bontsi jwa mefuta ya Dikakana e rarabologa mo dikgweding go ya go dingwaga.<ref name="Loo2014" /> Dikalafi di le mmalwa di ka itlhaganedisa tharabololo go akaretsa esiti ya salisiliki e e tshasiwang mo letlalong le kalafi ya setsidifatsi.<ref name="Loo2014" /> Mo bathong ba ba itekanetseng sentle, gantsi ga di felele ka mathata a marina.<ref name="Loo2014" /> Kalafi ya dikakana tsa bong e fapana le ya mefuta e meng.<ref name="IQ2014" /> Dikakana di tlwaelegile thata, ka bontsi jwa batho ba tshwaetsega ka nako nngwe mo matshelong a bone.<ref name="PubMed2016">{{Cite web|access-date=2016-11-06|title=Papillomas (Warts) – National Library of Medicine|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMHT0022704/|website=PubMed Health|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910145250/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMHT0022704/|archive-date=2017-09-10}}</ref> Seelo se se fopholediwang sa ga jaana sa dikakana tse di seng tsa bong mo bathong ka kakaretso ke 1-13%.<ref name="Loo2014" /> Di tlwaelegile thata mo basheng.<ref name="Loo2014" /> Seelo se se fopholediwang sa dikakana tsa bong mo basading ba ba tlhakanelang dikobo ke 12%.<ref name="Hen2010" /> Dikakana di tlhalositswe go tloga ka 400 BC ke Hippocrates.<ref name="Bo2012">{{Cite book|last=Bope|first=Edward T.|last2=Kellerman|first2=Rick D.|title=Conn's Current Therapy 2012|date=2012|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-1455733057|page=275|url=https://books.google.com/books?id=BFIi40hGC9oC&pg=PT310|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161107013337/https://books.google.com/books?id=BFIi40hGC9oC&pg=PT310|archive-date=2016-11-07}}</ref> == Ditshupiso == <references /> [[Category:Translated from MDWiki]] 9939vdqzekp7iijm3x19h9axdug2xhm Kankere ya makgwafo 0 13372 50262 2026-06-07T07:33:50Z Lucrucia98 12161 Created by translating the page [[:mdwiki:Special:Redirect/revision/1503143|Lung cancer]] to:tn #mdwikicx 50262 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition|name=Lung cancer|synonym=Lung carcinoma|image=LungCACXR.PNG|image_size=|image_thumbtime=|alt=|caption=A [[chest X-ray]] showing a tumor in the lung (marked by arrow)|pronounce=|specialty=[[Oncology]]<ref name=WHO2021.1.inttro/>|symptoms=Coughing (including [[Hemoptysis|coughing up blood]]), weight loss, shortness of breath, [[chest pain]]s<ref name="Harrison"/>|complications=|onset=~70 years<ref name="SEER"/>|duration=|types=*[[Small-cell carcinoma|Small-cell lung carcinoma]] (SCLC) *[[Non-small-cell lung carcinoma]] (NSCLC)<ref name=NCI2016Pt/>|causes=|risks={{hlist|[[Tobacco smoking]]|[[genetics|genetic factors]]|[[radon]] gas|[[asbestos]]|[[air pollution]]<ref name=Kumar2020/>}}|diagnosis=[[Medical imaging]], [[tissue biopsy]]<ref name=Kumar2020/>|differential=|prevention=|treatment=[[Surgery]], [[chemotherapy]], [[radiation therapy|radiotherapy]]<ref name=Kumar2020/>|medication=|prognosis=[[Five-year survival rate]]: 10 to 20% (most countries), 33% (Japan), 27% (Israel), 25% (Republic of Korea)<ref name="Sung2021"/>|frequency=2.2&nbsp;million new cases in 2020<ref name="Glob2020"/>|deaths=1.8&nbsp;million (2020)<ref name="Sung2021"/>|named after=}} '''Kankere ya makgwafo''', e gape e bidiwang '''kankere ya makgwafo''', ke tlhagala ya makgwafo e e nang le kankere e e tlhaolwang ke go gola ga disele mo go sa laolegeng mo ditogweng tsa makgwafo . Kgolo e e ka anama go feta makgwafo ka thulaganyo ya go anama mo dithishung tse di gaufi kgotsa mo dikarolong tse dingwe tsa mmele.<ref>{{Cite book|vauthors=Falk S, Williams C|title=Lung Cancer—the facts|edition=3rd|chapter=Chapter 1|pages=[https://archive.org/details/lungcancer0000falk/page/3 3–4]|publisher=Oxford University Press|year=2010|isbn=978-0-19-956933-5|chapter-url=https://archive.org/details/lungcancer0000falk|url=https://archive.org/details/lungcancer0000falk/page/3}}</ref> Bontsi jwa dikankere tse di simololang mo makgwafong, tse di bidiwang dikankere tsa makgwafo tsa motheo, ke dikankere.<ref name="WCR2014Chp5.1">{{Cite book|title=World Cancer Report 2014|date=2014|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-832-0429-9|pages=Chapter 5.1}}</ref> Mefuta e mebedi e megolo ke kankere ya makgwafo ya disele tse dinnye (SCLC) le kankere ya makgwafo e e seng ya disele tse dinnye (NSCLC). Dikai tse ditlwaelegileng thata ke go gotlhola ( go akaretsa le go gotlhola madi ), go fokotsa bokete jwa mmele, go tlhaela mowa, le ditlhabi mo sehubeng.<ref name="Harrison">{{Cite book|vauthors=Horn L, Lovly CM|title=Harrison's Principles of Internal Medicine|publisher=McGraw-Hill|veditors=Jameson JL, Fauci AS, Kasper DL, Hauser SL, Longo DL, Loscalzo J|year=2018|chapter=Chapter 74: Neoplasms of the lung|edition=20th|isbn=978-1259644030}}</ref> Bontsi (>80%) jwa dikgetse tsa kankere ya makgwafo di bakwa ke go goga motsoko lobaka lo loleele . Lefatshe ka bophara, kankere ya makgwafo mo bathong ba ba iseng ba ko ba goge e a oketsega. Dikgetse tse gantsi di bakwa ke kopano ya mabaka a lotsalo le go tlhagelela mo gaseng ya radon, asebesetose, mosi wa batho ba bangwe, kgotsa mefuta e mengwe ya kgotlhelo ya mowa.<ref name="Kumar2020">{{Cite book|last=White|first=Veronica|last2=Ruperelia|first2=Prina|editor-last=Feather|editor-first=Adam|editor-last2=Randall|editor-first2=David|editor-last3=Waterhouse|editor-first3=Mona|title=Kumar and Clark's Clinical Medicine|date=2020|publisher=Elsevier|isbn=978-0-7020-7870-5|pages=975-982|edition=10th|chapter-url=https://books.google.com/books?id=sl3sDwAAQBAJ&pg=PA975|language=en|chapter=28.Respiratory disease|access-date=19 January 2022|archive-date=19 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220119144202/https://books.google.com/books?id=sl3sDwAAQBAJ&pg=PA975|url-status=live}}</ref><ref name="MurrayNadel52">{{Cite book|vauthors=Alberg AJ, Brock MV, Samet JM|title=Murray & Nadel's Textbook of Respiratory Medicine|publisher=Saunders Elsevier|year=2016|chapter=Chapter 52: Epidemiology of lung cancer|edition=6th|isbn=978-1-4557-3383-5}}</ref> Kankere ya makgwafo e ka bonwa mo di-radiograph tsa mafatlha le mo ditshwantshong tsa tomography (CT).<ref name="Kumar2020" /> Temogo e netefadiwa ka biopsy e gantsi e dirwang ke bronchoscopy kgotsa CT-kaelo.<ref name="Holland-Frei78">{{Cite book|vauthors=Lu C, Onn A, Vaporciyan AA, etal|title=Holland-Frei Cancer Medicine|edition=8th|chapter=Chapter 78: Cancer of the Lung|publisher=People's Medical Publishing House|year=2010|isbn=978-1-60795-014-1}}</ref> Go tila dilo tse di ka nnang kotsi, go akaretsa le go goga motsoko le kgotlelo ya mowa, ke mokgwa o motona wa go thibela bolwetse jono. Kalafi le ditlamorago tsa nako e telele di ikaegile ka mofuta wa kankere, kgato (selekanyo sa go anama ga yone), le botsogo jwa motho ka kakaretso. Bontsi jwa dikgetsi ga di alafege. Dikalafi tse di tlwaelegileng di akaretsa loaro, kalafi ya dikhemikhale, le kalafi ya marang.<ref name="Kumar2020" /> Ka dinako tse dingwe NSCLC e alafiwa ka go ariwa, fa SCLC yone gantsi e tsibogela botoka kalafi ya dikhemikale le kalafi ya marang.<ref>{{Cite book|vauthors=Chapman S, Robinson G, Stradling J, West S, Wrightson J|title=Oxford Handbook of Respiratory Medicine|edition=3rd|chapter=Chapter 31|page=284|publisher=Oxford University Press|year=2014|isbn=978-0-19-870386-0}}</ref> Lefatshe ka bophara ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020,) kankere ya makgwafo e ne ya tlhagelela ka 2.2.&nbsp;batho ba le dimilione mme ya felela ka 1.8&nbsp;dintsho di le dimilione di le 10.<ref name="Sung2021" /> Se se dira gore e nne selo se se tlwaelegileng thata se se bakang dintsho tse di amanang le kankere mo banneng mme e nne selo sa bobedi se se tlwaelegileng thata mo basading morago ga kankere ya mabele . Le fa go na le phokotsego ka kakaretso ya dikelo, seelo sa batho ba ba iseng ba ko ba goge se farologana magareng ga merafe, fela ka kakaretso se ntse se oketsega, ka 15–20% ya banna ba sa goge mme go feta 50% ya basadi ba sa goge. Dingwaga tse di tlwaelegileng thata fa bolwetse bo lemogiwa ke dingwaga di le masome a supa (70). Mo mafatsheng le mantsi seelo sa go falola sa dingwaga di le tlhano se ka nna lesome (10) go ya go 20%,<ref name="Sung2021" /> fa kwa Japane e le 33%, kwa Iseraele e le 27%, mme kwa Repaboliking ya Korea e le 25%.<ref name="Sung2021" /> Ditlamorago ka palogare di maswe thata mo mafatsheng a tlhabologang.<ref name="Maj2009">{{Cite book|last=Majumder|first=Sadhan|title=Stem cells and cancer|year=2009|publisher=Springer|location=New York|isbn=978-0-387-89611-3|page=193|url=https://books.google.com/books?id=HaErOupWnO0C&pg=PA193|edition=Online-Ausg.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018040051/https://books.google.com/books?id=HaErOupWnO0C&pg=PA193|archive-date=18 October 2015|df=dmy-all}}</ref> Setlhogo sa ntlha sa tshekatsheko se se neng se bua ka kankere ya makgwafo, se se neng se gatisitswe ka ngwaga wa 1912 ke Isaac Adler, se ne sa akantsha gore e ne e sa lemogiwe sentle.<ref name="Kloeck2021.1">{{Cite book|last=Kloecker|first=Goetz|editor-last=Kloecker|editor-first=Goetz|editor-last2=Fraig|editor-first2=Mostafa|editor-last3=Arnold|editor-first3=Susanne M.|editor-last4=Perez|editor-first4=Cesar A.|title=Lung Cancer: Standards of Care|date=7 December 2021|publisher=McGraw-Hill Education|location=New York|isbn=978-1-260-13620-3|pages=3-8|url=https://books.google.com/books?id=ugJTzQEACAAJ&newbks=0&hl=en|language=en|chapter=1. History of lung cancer|access-date=27 January 2022|archive-date=28 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220128162659/https://books.google.com/books?id=ugJTzQEACAAJ&newbks=0&hl=en|url-status=live}}</ref> == Ditshupiso == {{-}}{{Reflist|30em}} [[Category:Translated from MDWiki]] f9ozqje0l649r4uge7dau64qfpkp7i3 Diphororo tsa Lofoi 0 13373 50263 2026-06-07T07:39:12Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA LOFOI 50263 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Lofoi''' (tse di itsegeng gape jaaka Chutes Kaloba le Chutes Lofoi) ke phororo kwa Kundelungu National Park, Katanga Province, Democratic Republic of the Congo. <ref name=":0">Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., eds. (1980). ''Natural Wonders of the World''. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. p. 217. ISBN 0-89577-087-3</ref>Go wela kwa tlase ga 340 m (1,120 ft), ke nngwe ya diphororo tse di kgolo mo Afrika Bogare. Metsi a Lofoi ke noka e e tsenang mo Nokeng ya Lufira.<ref name=":0" /> Diphororo di fokotsega go le gonnye ka paka e e omileng ya kgwedi ya Seetebosigo go ya ko kgweding ya Phalane, mme di nna maswe thata mo nakong e e setseng ya ngwaga.<ref>Kisangani, Emizet Francois (2016-11-18). [https://books.google.com/books?id=sj9mDQAAQBAJ&dq=lofoi+falls&pg=PA386 ''Historical Dictionary of the Democratic Republic of the Congo''.] Rowman & Littlefield. ISBN <bdi>9781442273160</bdi>.</ref> [[Setshwantsho:Chutes de la Lofoï.jpg|thumb|Diphororo tsa Lofoi]] == Metswedi == j60sbkv10x3nffenskmg5hksmwqrcgo Diphororo tsa kintampo 0 13374 50264 2026-06-07T08:07:39Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA KINTAMPO 50264 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Kintempo Water Falls II.jpg|thumb|Diphororo tsa Kintempo]] '''Diphororo tsa Kintampo''' ke nngwe ya diphororo tse di kwa godimo go gaisa tsotlhe mo Ghana e e kwa Bono East. E kile ya bo e bidiwa diphororo tsa Sanders ka nako ya bokoloniale. <ref name=":0">[https://www.graphic.com.gh/news/general-news/kintampo-waterfalls.html "Kintampo Waterfalls"]. ''Daily Graphic''. Accra, Ghana. Retrieved 2022-05-22</ref>E mo nokeng ya Pumpum, e e leng nngwe ya dinoka tsa Black Volta, e e ka nnang dikilometara di le nne (4) kwa bokone jwa mmasepala wa Kintampo, mo tseleng ya Kumasi ⁇ Tamale. Ke fela fa morago ga Falls Rest Stop fa o ya kwa Bokone, mo letlhakoreng la moja la tsela. Phororo eno e fitlhegile mo sekgweng mme e bopilwe ke marothodi a mararo a magolo, a boleele jwa dimetara di le masome a mabedi le botlhano (25), a latelwa ke dikgato di le mmalwa le diphororo, le noka, e e welang ka dimetara di ka nna masome a supa (70).<ref>[https://web.archive.org/web/20201021014654/http://ghana.photographers-resource.com/locations/Landscape/LG/Kintampo_waterfall.htm "Kintampo Waterfall"]. ghana.photographers-resource.com. Archived from the original on 2020-10-21. Retrieved 2012-10-30.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120617190509/http://www.ghana.travel/touring_ghana/eco_tourism/waterfalls/kintampo_waterfalls/ "Kintampo Waterfalls"]. Ghana Tourism Authority. Archived from the original on 2012-06-17</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20160825184630/http://ghanaexpeditions.com/regions/highlight_detail.asp?id=&rdid=44 "Kintampo Waterfalls".] ''Wildlife and Nature Reserves''. ghanaexpeditions.com. Archived from the original on 2016-08-25. Retrieved 2012-10-30.</ref><ref>[http://kintamponorth.ghanadistricts.gov.gh/?arrow=atd&_=37&sa=321 "tourism attractions"]. ''about this district''. Kintampo North Municipal Assembly.</ref><ref>WhiteOrange. [https://web.archive.org/web/20201206010630/https://www.ghana.travel/places-to-visit/regions/brong-ahafo/ "Brong Ahafo"]. ''Ghana Tourism Authority''. Archived from the original on 2020-12-06. Retrieved 2020-01-31</ref> == Ditso == Phororo e ne ya tlhophiwa ka ngwaga wa 1992 jaaka lefelo la bojanala, morago ga go ribololwa ka ngwagakgolo wa bo lesome le boferabobedi (18).<ref name=":0" /> == Ditiragalo == Ka kgwedi ya Mopitlwe e le masome a mabedi (20) ka ngwaga wa 2017, batho ba le lesome le boferabobedi (18) ba ne ba bolawa mme ba bangwe ba gobala morago ga gore setlhare se segolo se wele mo go bone kwa phororong, morago ga sefefo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-39323826 "Ghana waterfall: Many dead in Kintampo freak tree accident".] BBC News. 20 March 2017. Retrieved 21 March 2017</ref>Go begwa gore, mapodisi a ne a bolela gore batho ba le masome a mabedi le bobedi (22) ba ne ba faloditswe.<ref>[https://web.archive.org/web/20170320144432/http://af.reuters.com/article/topNews/idAFKBN16R0WD-OZATP "Falling tree kills at least 18 at Ghana waterfall"]. ''Reuters''. 20 March 2017. Archived from the original on 20 March 2017. Retrieved 21 March 2017.</ref>Morago ga tiragalo eo, Lefapha la Bojanala, Botsweretshi le Setso la Ghana le ne la tswala diphororo, go dira tshekatsheko ya pabalesego le pabalesego, gammogo le go aga sesha.<ref>[https://web.archive.org/web/20170321095421/http://citifmonline.com/2017/03/21/kintampo-waterfalls-closed-down-indefinitely/ "Kintampo waterfalls closed down indefinitely | Ghana News".] ''citifmonline.com''. Archived from the original on 2017-03-21.</ref>Pele ga go bulwa gape go botlhe ka ngwaga wa 2019, go ne ga agiwa tsela ya go tsamaya ya kanopi.<ref>Tosogha (2020-01-22). [https://web.archive.org/web/20210129212532/https://tosogha.com/2020/01/22/refurbished-kintampo-waterfalls-see-surge-in-tourist-visits-over-23000-people-visited-the-site-in-2019/ "Refurbished Kintampo Waterfalls see surge in tourist visits …over 23,000 people visited the site in 2019". ''Tourism Society of Ghana''.] Archived from the original on 2021-01-29. Retrieved 2021-01-22</ref> == Tlhaloso == Metsi a tswa mo Nokeng ya Pumpum, e e leng nngwe ya dinoka tse di tsenang mo nokeng ya Black Volta e e simololang kwa Pumpumatifi. Diphororo tseno di na le dikgato di le tharo. Ditepisi tsa ntlha tse pedi di ka fitlhelelwa motlhofo ka gonne tsela e lekantswe. Kgato ya boraro e na le ditepisi di ka nna lekgolo le masome a supa le boraro (173) go ya kwa tlase le di ka nna lekgolo le masome a matlhano le bongwe (151) go ya kwa godimo. Metsi a elela go tswa sekgaleng sa dimetara di ka nna masome a mabedi le botlhano (25).<ref name=":0" /> === Ditheo === Dithoromo tsa metsi jaanong di na le lefelo la go paka dikoloi, ditepisi, lefelo la go amogela baeng le tsela ya go tsamaya ka marulelo.<ref name=":0" /> == Metswedi == ebo5a0dkd2zj7dhf50ejyn0z48gg7oy Diphororo tsa Tagbo 0 13375 50265 2026-06-07T08:16:37Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA TAGBO 50265 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Tagbo Falls.jpg|thumb|Diphororo tsa Tagbo]] '''Phororo ya Tagbo''' ke phororo gaufi le thaba ya Afadjato kwa Ghana, e e kwa Liati Wote, e e ka nnang dikilometara di le masome a mabedi le bosupa (27) kwa botlhaba jwa toropo ya Hohoe. Metsi a wela kwa tlase ka dikgato di le mmalwa, mme kgato ya bofelo e e ka nnang bogodimo jwa dimetara di le masome a marataro (60). Lefelo leno le dikologilwe ke sekgwa sa pula.<ref>[http://www.ghana-pedia.org/org/index.php?option=com_directory&page=viewListing&lid=30&Itemid=36 Ghanapedia] Archived 2012-03-02 at the Wayback Machine</ref> == Metswedi == iw6eq5enqvbrjo4dqusnjyl2fzim2cc Diphororo tsa Tinkisso 0 13376 50266 2026-06-07T08:27:55Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA TINKISSO 50266 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Chutes du Tinkisso (Guinée).jpg|thumb|Diphororo tsa Tinkisso]] '''Diphororo tsa Tinkisso''' ke phororo e e mo Nokeng ya Tinkisso e e gaufi le Dabola mo bogareng jwa lefatshe la Guinea. <ref>Hudgens, Jim; Trillo, Richard (2003). [[iarchive:roughguidetowest0000hudg|''The Rough Guide to West Africa'' (4 ed.)]]. Rough Guides. p. 584. ISBN <bdi>978-1-84353-118-0</bdi>. Retrieved February 28, 2010. <q>"Just outside town, the Tinkisso Falls</q></ref>Diphororo di bophara jwa masome a supa (70 m) (230 ft) le bogodimo jwa masome a mane le botlhano (45 m) (148 ft).<ref name=":0">Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., eds. (1980). ''Natural Wonders of the World''. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. p. 380. ISBN [[:en:Special:BookSources/0-89577-087-3|<bdi>0-89577-087-3</bdi>.]]</ref>Go elela go kwa godimo thata ka nako ya dipula, fa noka e elela ka maatla go feta ka nako ya komelelo.<ref name=":0" /> == Metswedi == 0ummj66k95obd86blt9t1jmw232jrwk Diphororo tsa Thomson's 0 13377 50267 2026-06-07T11:43:16Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA THOMSON'S 50267 wikitext text/x-wiki '''Diphororo tsa Thomson's''' ke 74-metres (243 ft) mo Nokeng ya Ewaso Ng'iro kwa Central Rift Valley Kenya, dikilometara di le mmalwa go tswa kwa Letsheng la Ol Bolossat, le le tswang kwa Aberdare Range. E bokgakala jwa 3 kilometres (2 mi) go tswa kwa toropong ya Nyahururu, kwa bogodimong jwa 2,360 metres (7,740 ft). Ka ngwaga wa 1883, Joseph Thomson e ne e le Mo-Yuropa wa ntlha go fitlha kwa phororong ya metsi mme a e taya leina la ga rraagwe. <ref>Jiwa, Val (2022-04-27). [https://www.safari-center.com/the-famous-thomsons-falls-of-kenya/ "The Famous Thomsons Falls Of Kenya". ''Kenya wildlife safaris''.] Retrieved 2024-10-03.</ref>Thomson o ne a kwala jaana: Ke ne ka kgatlhiwa thata ke modumo o mogolo wa metsi a a neng a wela dimetara di le makgolokgolo a ya kwa tlase mo mokgatšheng o o tshosang o o lefifi. . . . Dikgapetla tseno di tshegetsa ditlhare tse di golang sentle tsa ditlhare le ditlhatshana, mme metsi a a elelang mo go tsone a ntsha dikotla tse di tlhokegang. Gareng ga dimela tse dingwe go na le dipanana tsa naga. [[Setshwantsho:Thomson's Falls.jpg|thumb|Diphororo tsa Thomson's]] ⁇  Joseph Thomson<ref>[[:en:Thomson's_Falls#|Joseph Thomson. 1887. ''Through Masai Land: a journey of exploration among the snowclad volcanic mountains and strange tribes of eastern equatorial Africa. Being the narrative of the Royal Geographical Society's Expedition to mount Kenia and lake Victoria Nyanza, 1883-1884.'' London: Samson Low, Marston, Searle, & Rivington, p. 218]]</ref> Thomson e ne e le moitseanape wa lefatshe wa kwa Scotland le moitseanape wa tsa tlhago yo o neng a nna Mo-Yuropa wa ntlha go tsamaya go tswa kwa Mombasa go ya kwa Letsheng la Victoria mo masimologong a dingwaga tsa bo1880.<ref>[["Culture and Customs of Kenya", p. 5, by N. W. Sobania]]</ref> Diphororo tseno di thusa thata mo ikonoming ya toropo e e gaufi ya Nyahururu. Bontsi jwa lotseno lo tswa mo bajanala, ba ba tswang kwa dinageng di sele le ba ba tswang mo nageng eo, ba ba duedisiwang kwa kgorong. Diphororo tseno di ne tsa tlhagelela mo filiming ya The Man in the Brown Suit (1988). == Tlelaemete == Diphororo tsa Thomson ka kakaretso e na le tlelaemete ya lewatle. E na le pula mo dikgweding tsotlhe tsa ngwaga.<ref>[https://www.memphistours.com/African-Safari/africa-travel-guide/best-of-kenya/wiki/thomson-s-falls-guide "Thomson's Falls Guide"]</ref> == Lefelo == Diphororo tsa Thomson's di kwa ntle ga motse wa Nyahururu. E fitlhelelwa ka tsela mme ke diura di le nne ka koloi go tswa kwa motsemoshate wa Kenya wa Nairobi. <ref>[https://www.memphistours.com/African-Safari/africa-travel-guide/best-of-kenya/wiki/thomson-s-falls-guide "Thomson's Falls Guide".]</ref> == Metswedi == qpjblkf33rkxpnxt6jpxo6ijk4jfnyh Diphororo tsa Maletsunyane 0 13378 50268 2026-06-07T11:58:33Z Lucrucia98 12161 #AWC 2026 #WATER FOR LIFE IN AFRICA KE RANOTSE TSEBE YA DIPHORORO TSA MALETSUNYANE 50268 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Maletsunyanefalls.JPG|thumb|Diphororo tsa Maletsunyane]] '''Diphororo tsa Maletsunyane''' ke phororo ya bogodimo jwa dimetara di le lekgolo le masome a boferabongwe le bobedi (192) kwa nageng ya [[Lesotho]] kwa borwa jwa Afrika.<ref>[https://web.archive.org/web/20130703183210/http://www.worldwaterfalldatabase.com/waterfall/Maletsunyane-Falls-234/ "Maletsunyane Falls"]. ''World Waterfall Database''. Bryan Swan & Dean Goss. Archived from the original on 2013-07-03. Retrieved 2007-03-15.</ref>E gaufi le toropo ya Semonkong (Site of smoke), eo le yone e teeletsweng ka diphororo. <ref name=":0">Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J., eds. (1980). ''Natural Wonders of the World''. United States of America: Reader's Digest Association, Inc. p. 223. [[:en:Maletsunyane_Falls#|ISBN <bdi>0-89577-087-3</bdi>.]]</ref>Phororo e mo nokeng ya Maletsunyane mme e wela go tswa mo lekadibeng la basalt ya Triassic-Jurassic.<ref>[https://web.archive.org/web/20171201041959/http://www.wondermondo.com/Countries/Af/Lesotho/Maseru/Maletsunyane.htm "Maletsunyane Falls".] Wondermondo. 5 June 2013. Archived from the original on 1 December 2017. Retrieved 5 June 2013</ref> Metsi a a phothoselang a dira modumo o o kwa godimo fa a kopana le mosima wa diphororo, mme ditlhamane tsa lefelo leo di bolela gore modumo o tswa mo go selelo sa batho ba ba nwetseng mo diphororong.<ref name=":0" /> Ka kgwedi ya Sedimonthole wa ngwaga wa 2017, kanale ya YouTube ya Australia ya How Ridiculous e ne ya roba rekoto ya kgwele ya dinao e e kwa godimo go gaisa mo lefatsheng kwa Maletsunyane Falls.<ref>World Record Basketball Shot 200m (660 feet) Guinness World [https://www.youtube.com/watch?v=trW9rxpSBxA Records https://www.youtube.com/watch?v=trW9rxpSBxA]</ref> Rekoto eno e ne ya ema go fitlha ka kgwedi ya Motsheganong wa ngwaga wa 2023, fa Dude Perfect a ne a roba rekoto ka go thuntsha go tswa kwa 885ft go tswa kwa The Strat kwa Las Vegas.<ref>https://kslsports.com/501536/instant-replay-dude-perfect-breaks-world-record-for-highest-basketball-shot/</ref> Rekoto ya ntlha ya Guinness ya Maletsunyane Falls e ne e le ya "sejana se se telele go gaisa mo lefatsheng se se dirisiwang mo kgwebong", se se tsamaisiwang ke Semonkong Lodge, ka bogodimo jwa makgolo a mabedi le bone (204) m (669 ft). == Metswedi == adhvisiyslzq3jehngz73of47ftxktt