Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.11 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Setswana 0 597 52653 43673 2026-07-17T09:25:12Z JudithShe 9421 Ke okeditse thanolo ya tsebe e #Wikipedia25BW 52653 wikitext text/x-wiki {{Infobox language | name = Setswana | nativename = Setswana | familycolor = Niger-Congo | fam2 = [[Atlantic–Congo languages|Atlantic–Congo]] | fam3 = [[Benue–Congo languages|Benue–Congo]] | fam4 = [[Southern Bantoid languages|Southern Bantoid]] | fam5 = [[Bantu languages|Bantu]] | fam6 = [[Southern Bantu]] | fam7 = [[Sotho–Tswana languages|Sotho–Tswana]] | states = Botswana, Aforika Borwa, Sempakwe, Namibia |iso1 = tn |iso2 = tsn |iso3 = tsn |guthrie = S.31 |lingua = [http://linguasphere.info/?page=linguascale&linguacode=99-AUT-eg 99-AUT-eg] incl. varieties 99-AUT-ega to 99-AUT-egn }} '''[[Setswana]]''' ke teme e e buiwang mo mafatsheng a [[Aforika Borwa]], [[Botswana]], [[Namibia]] le [[Zimbabwe]]. E le teme ya tlholego ya [[Borwa jwa Aforika]] e e buiwang ke batho ba ka nna didikadike di le 8.2.<ref name=":0">[https://www.ethnologue.com/18/language/tsn/ Tswana] at ''[[:en:Ethnologue|Ethnologue]]'' (18th ed., 2015) (subscription required)</ref> Ke nngwe ya [[diteme tsa Bantu]] tse di welang ka fa tlase ga tsa [[Niger-Congo]], sone Setswana mme se wela mo kaleng ya [[Sotho-Tswana]] mo kaleng ya Kgaolo S (S.30), mme se sikana thata le diteme tsa [[Sesotho]] le [[Sepedi]], gape le diteme tsa [[Sekgalagadi]] le [[Serotsi]].<ref>Makalela, Leketi (2009). "Harmonizing South African Sotho Language Varieties: Lessons From Reading Proficiency Assessment". ''International Multilingual Research Journal''. '''3''' (2): 120–133. [[doi:10.1080/19313150903073489|doi]]:[[doi:10.1080/19313150903073489|10.1080/19313150903073489]]. [[:en:S2CID_(identifier)|S2CID]] [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:143275863 143275863].</ref> [[Setshwantsho:Botswana - Lengas.png|thumb|210x210px|Phatlalatso ya Setswana (ka mmala o mosetlha) mo Botswana]] Setswana ke nngwe ya diteme tsa semmuso kwa [[Aforika Borwa]] le Zimbabwe. Ke teme e e dirisiwang thata kwa Botswana le dikgaolo dingwe tsa Aforika Borwa, bontsi jwa babui ba Setswana ba fitlhelwa kwa [[Bokone Bophirima]] jwa Aforika Borwa kwa batho ba dipalo di le didikadike di le nne ba se buang. Go na gape le tengwana e e buiwang kwa toropong ya [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] le mabapi e e bidiwang [[Pretoria Sotho|Sepitori]], tengwana eo ke yone teme ya konokono ya toropo e. Dikgaolo tse tharo tsa Aforika Borwa tse di nang le babui ba le bantsi ke [[Gauteng]] (e e ka nnang 11%), [[Kapa Bokone]], le [[Bokone Bophirima]] (go feta 70%). Go fitlha ka 1994, batho ba Aforika Borwa ba [[Batho ba letso la Setswana|Batswana]] e ne e le baagi ba [[Bophuthatswana]], nngwe ya di-bantustan tsa puso ya [[Tlhaolele mo Aforika Borwa|tlhaolele]]. Puo ya Setswana mo Kgaolong ya Bokone Bophirima e na le dipharologano tse mo go tsone e buiwang go ya ka merafe e e fitlhelwang mo setsong sa Setswana ([[Bakgatla -ba-ga- Kgafela|Bakgatla]], [[Barolong]], [[Bakwena]], Batlhaping, Bahurutshe, Bafokeng, Batlokwa, Bataung, le Batswapong, gareng ga tse dingwe); puo e e kwadiwang e nngwe fela. Le ntswa Setswana se buiwa thata mo mafatsheng a Botswana le Aforika Borwa, go na gape le dipalonyana tsa babui ba Setswana mo mafatsheng a mabedi a [[Namibia]] le [[Zimbabwe]]; kwa Zimbabwe ga go tlhomamisege gore bakae, fa kwa [[Namibia]] ba balelwa kwa go dikete di le some.<ref name=":0" /> == Ditso == Moyuropa wa ntlha go tlhalosa puo eno e ne e le [[mojanala wa Mojeremane e bong Hinrich Lichtenstein]], yo o neng a nna mo gare ga batho ba [[Batho ba letso la Setswana|Batswana]] ba [[Batlhaping]] ka 1806 le fa tiro ya gagwe e ne e sa gatisiwe go fitlha ka 1930. O ne a tsaya Setswana ka phoso e le puo ya [[Sethosa|Sexhosa]] mme leina le a neng a le dirisa ''"Beetjuana"'' gape le ne le akaretsa puo ya Sesotho sa [[Sesotho sa Leboa|Bokone]] le [[Sesotho sa Borwa]]. Tiro ya ntlha e kgolo ka ga Setswana e ne ya dirwa ke [[morongwa]] wa Moboritane [[Robert Moffat]], yo le ene a neng a nna mo gare ga [[Batlhaping]], mme a gatisa ''Bechuana Spelling Book'' le ''A Bechuana Catechism'' ka 1826. Mo dingwageng tse di latelang, o ne a gatisa dibuka tse dingwe di le mmalwa tsa [[Baebele]], mme ka 1857, o ne a kgona go gatisa Baebele e e feletseng.<ref name=":1">[[:en:Tswana_language#CITEREFJansonTsonope1991|Janson & Tsonope 1991]], pp. 36–37</ref> Thutapuo ya ntlha ya Setswana e gatisitswe ka 1833 ke morongwa James Archbell le fa e ne e dirilwe ka sekao sa thutapuo ya Sexhosa. Thutapuo ya ntlha ya Setswana e e neng e e tsaya e le puo e e kgaoganeng le Sexhosa (mme e sa ntse e se puo e e kgaoganeng le dipuo tsa Sesotho sa Bokone le Borwa) e ne ya gatisiwa ke morongwa wa Mofora, E. Casalis ka 1841. O ne a fetola mogopolo wa gagwe moragonyana, mme mo kgatisong ya 1882, a gatisa gore dipuo tsa Sesotho sa Bokone le sa Borwa di ne di farologana le Setswana.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFJansonTsonope1991|Janson & Tsonope 1991]], pp. 38–39</ref> [[Solomon Plaatje]], motlhalefi le [[moitseanape wa puo]] wa Aforika Borwa, e ne e le mongwe wa bakwadi ba ntlha go kwala thata ka puo ya Setswana le ka ga yone.<ref name=":1" /> == Medumo ya puo == === Ditumanosi === [[Lenaneo la ditumanosi]] tsa Setswana le ka bonwa fa tlase.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], p. 16</ref> {| class="wikitable" ! !Ya kwa pele !Ya kwa morago |- !Modumo o o kwa godimo |i ⟨i⟩ |u ⟨u⟩ |- !E e gaufi le modumo o o kwa godimo |ɪ ⟨e⟩ |ʊ ⟨o⟩ |- !E e fa gare |ɛ ⟨ê⟩ |ɔ ⟨ô⟩ |- !E e kwa tlase | colspan="2" |a ⟨a⟩ |} Dipuo dingwe di na le ditumanosi tse pedi tsa tlaleletso, ditumanosi [[tse di gaufi le bogare]] /e/ le /o/.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], p. 19</ref> Potologo ya ''e'' le ''o'' ka kakaretso mo mokwalong wa Setswana e rotloediwa fela mo maemong a thuto a motheo e seng kwa ditlhopheng tse di kwa godimo tsa dikolo tse dipotlana kgotsago ya kwa godimo; gantsi tseno di kwalwa kwantle ga sediko.<ref>Otlogetswe, Thapelo J (2016). [https://www.researchgate.net/publication/311718411 "The Design of Setswana Scrabble"]. ''South African Journal of African Languages''. '''36''' (2): 153–161. [[:en:Doi_(identifier)|doi]]:[[doi:10.1080/02572117.2016.1252008|10.1080/02572117.2016.1252008]]. [[:en:S2CID_(identifier)|S2CID]] [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:63584935 63584935].</ref> === Ditumammogo === [[Lenaneo la ditumammogo]] tsa Setswana le ka bonwa fa tlase.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], p. 10</ref> {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Labial ! colspan="3" |Alveolar ! rowspan="2" |Palatal ! rowspan="2" |Velar ! rowspan="2" |Uvular ! rowspan="2" |Glottal |- !plain !sibilant !lateral |- ! colspan="2" |Nasal |m ⟨m⟩ |n ⟨n⟩ | | |ɲ ⟨ny⟩ |ŋ ⟨ng⟩ | | |- ! rowspan="3" |Plosive/ Affricate !voiceless |p ⟨p⟩ |t ⟨t⟩ |ts ⟨ts⟩ |tɬ ⟨tl⟩ |tʃ ⟨tš⟩ |k ⟨k⟩ | | |- !voiced |b ⟨b⟩ |d ⟨d⟩ | | |dʒ ⟨j⟩ | | | |- !aspirated |pʰ ⟨ph⟩ |tʰ ⟨th⟩ |tsʰ ⟨tsh⟩ |tɬʰ ⟨tlh⟩ |tʃʰ ⟨tšh⟩ |kʰ ⟨kh⟩ |kχʰ ⟨kg⟩ | |- ! colspan="2" |Fricative |f ⟨f⟩ | |s ⟨s⟩ | |ʃ ⟨š⟩ | |χ ⟨g⟩ |h ⟨h⟩ |- ! colspan="2" |Liquid | |r ⟨r⟩ | |l ⟨l⟩ | | | | |- ! colspan="2" |Semivowel |w ⟨w⟩ | | | |j ⟨y⟩ | | | |} [[Tumanosi]] [d] ke [[allophone]] fela ya /l/, fa ya morago e latelwa ke [[ditumanosi]] /i/ kgotsa /u/.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], p. 3</ref> Medumo e mengwe e mebedi, v /v/ le z /z/, e teng fela mo mafokong a a adimilweng. Setswana le sone se na le [[ditumammogo tse tharo tsa tobetsa]], fela tse di dirisiwa fela mo ditlhakeng kgotsa mo [[di-ideophone]], mme di na le go dirisiwa fela ke kokomane ya bogologolo, mme ka jalo di a tswa mo tirisong. Ditumammogo tse tharo tsa tobetso ke [[tobetso ya meno]] /ǀ/, ka mokwalo ⟨c⟩; [[tobetso ya ka fa thoko]] /ǁ/, ka mokwalo ⟨x⟩; le go [[tobetsa ga alveolar]] /ǃ/, ka mokwalo ⟨q⟩.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], pp. 11–12</ref> Go na le dipharologano dingwe tse dinnye [[tsa puo]] mo gare ga ditumammogo magareng ga babui ba puo ya Setswana. Ka sekai, /χ/ e lemogwa e le /x/ kgotsa /h/ ke babui ba le bantsi; /f/ e lemogwa jaaka /h/ mo dipuong tse dintsi; le /tɬ/ le /tɬʰ/ di lemogwa jaaka /t/ le /tʰ/ mo dipuong tsa bokone.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], pp. 14–15</ref> Tumammogo /ŋ/ e ka nna teng kwa bokhutlong jwa lefoko e sa latelwe ke tumanosi (jaaka mo puong ya [[Toropo ya Jwaneng|Jwaneng]] le [[Barolong Seboni]]). === Kgatelelo === [[Kgatelelo]] e tlhomame mo Setswaneng mme ka jalo ka metlha e wela mo [[penult]] ya lefoko, le fa metswako mengwe e ka amogela kgatelelo ya bobedi mo karolong ya ntlha ya lefoko. Noko e kgatelelo e welang mo go yone e a leelefadiwa. Ka jalo, [[mosadi]] (woman) o lemogwa e le [mʊ̀ˈsáːdì].<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], p. 32</ref> === Segalo === Setswana se na le [[medumo]] e mebedi, e e kwa godimo le e e kwa tlase, mme ya morago e na le phatlalatso e e anameng thata mo mafokong go na le ya pele. Medumo ga e a tshwaiwa [[ka mokwalo]], se se ka nnang sa dira gore go se ka ga tlhaloganyesega sentle.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], pp. 31–32</ref> '''go bua''' /χʊ búa/ "''go bua''". '''go bua''' /χʊ bua/ "''go ntsha letlalo la phologolo''". '''o bua Setswana''' /ʊ́búa setswána/ "''O'' ''(ene) bua Setswana''". '''o bua Setswana''' /ʊbúa setswána/ "''O'' ''(wena) bua Setswana''". Ntlha e e botlhokwa ya medumo ke se se bidiwang go anama ga modumo o o kwa godimo. Fa [[noko]] e na le segalo se se kwa godimo, dinoko tse pedi tse di latelang di tla nna le segalo se se kwa godimo ntle le fa di le kwa bokhutlong jwa lefoko.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFUniversity_of_Botswana2001|University of Botswana 2001]], p. 34</ref> '''thata''' /simʊlʊla/ > /simʊ́lʊla/ "''go simolola''". '''simologêla''' /símʊlʊχɛla/ > /simʊ́lʊ́χɛla/ "''go simolola ka/kwa''". == Mokwalo == Mokwalo wa Setswana o ikaegile ka alefabete ya Selatine. {| class="wikitable" !(Di)Tlhaka |a |b |ch |d |e |ê |f |g |h |i |j |k |l |m |n |o |ô |p |ph |q |r |s |š |t |th |tl |tlh |tsh |u |v |w |x |y |z |} Tlhaka š e ne ya simolodisiwa ka 1937, mme modumo o o tsamaelanang le yone o sa ntse o kwalwa ka dinako dingwe e le ⟨sh⟩. Ditlhaka ⟨ê⟩ le ⟨ô⟩ di dirisiwa mo dibukeng tsa thuto le mo dibukeng tsa ditshupiso tsa puo, mme e seng thata mo mokwalong o o tlwaelesegileng wa letsatsi le letsatsi.<ref>Lekgogo, Olemme; Winskel, Heather (December 2008). "Learning to read Setswana and English: Cross-language transference of letter knowledge, phonological awareness and word reading skills". ''Perspectives in Education''. '''26''' (4).</ref><ref>[https://iling-ran.ru/langworld/transcript/tswana.shtml "Тсвана-русская практическая транскрипция"]. ''iling-ran.ru''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> == Thutapuo == === Maina === Maina mo Setswaneng a tlhaotswe ka [[ditlhopha tsa maina]] di le borobabongwe le setlhophapotlana se le sengwe, sengwe le sengwe se na le [[megatlana]] e e farologaneng. Ditlhopha tse di robabonbongwe le megatlana ya tsone ka go farologana di ka bonwa fa tlase, mmogo le ntlha e khutshwane mabapi le diponagalo tse di tlwaelesegileng tsa bontsi jwa maina mo teng ga ditlhopha tsa tsone ka go farologana.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFCole1955|Cole 1955]], pp. 68–69</ref> {| class="wikitable" !Setlhopha !Bongwe !Bontsi !Dipharologanyo |- !1. |mo- |ba- | align="left" |''Batho'' |- !1a. |– |bô- | align="left" |''Maina, lesika, diphologolo'' |- !2. |mo- |me- ma- | rowspan="3" align="left" |''Tse di farologanyeng'' ''(e akaretsa dikarolo tsa mmele, dithulusu,'' ''didirisiwa, diphologolo, ditlhare, dimela)'' |- !3. |le- |ma- |- !4. |se- |di- |- !5. |n- m- ny- ng- | rowspan="2" |din- dim- diny- ding- | align="left" |''Diphologolo'' ''(mme gape tse di farologanyeng)'' |- !6. |lo- | align="left" |''Tse di farologanyeng'' ''(di akaretsa mainagoboka a le palonyana)'' |- !7. |bo- |ma- | align="left" |''Leina le le sa tlwaelesegang'' |- !8. | colspan="2" |go- | align="left" |''Mefuta e e sa feleng ya madiri'' |- !9. | colspan="2" |fa- go- mo- | align="left" |''Matlhalosi'' |} Maina a mangwe a ka fitlhelwa mo ditlhopheng di le mmalwa. Sekai, maina a le mantsi a setlhopha sa ntlha a fitlhelwa gape mo setlhopheng sa ntlha (a), sa boraro, sa bone, le sa botlhano.<ref>[[:en:Tswana_language#CITEREFCole1955|Cole 1955]], p. 70</ref> == Kgotla ya Batswana == Kgotla e kaiwa mo setsong sa Setswana jaaka lefelo la botlhokwatlhokwa. Ke felo kwa melao ya morafe e dirwang gone le ditsheko di tsenelang gone. Kgotla ngwe le ngwe, go ya ka Setswana, e biletswa boreaitse go thaya kgotla gore go sireletswe kgosi le morafe. Go epelwa lenaka la mere kgotsa lenaka le beiwa mo mpontsheng go ya ka thato ya kgosi le baeletsi ba gagwe. Kgotla e agiwa go ya ka bogolo jwa morafe mme e agiwa jaaka seripagare sa kgolokwe.[[File:WIKITONGUES- Donald speaking Tswana.webm|thumb|Setswana]]Gantsi, ke Kgosi, borangwanaagwe le bao ba tlhopilweng ke ntlo ya kwa kgosing ba ba dirang le go fetola melao ya morafe. Manno kwa kgotla a dulwa go ya ka maemo a motho mo morafeng. Batlhanka le batlhoki ba dula kgakala le kgosi. Bomatwetwe, batlhabani ba diganka le bahumi ba dula gaufi le kgosi. Ke gone fa mannong fa moo go neng go bonwa gore ke mang yo nang le meraka e mentsi, e e sasailang ka metlhape ya dikgomo le letsomane la dinku. Kgotla, kwa dipitso tsa morafe di tshwarelwang gone, ka gale e agiwa gaufi le kwa kgosing ka magong a ditlhare tsa mokgalo le moselesele, mme e agiwa ka mokwa yo o latelang: * Manno a kgotla - gantsi ka fa tlase ga setlhare. * Lepatlelo la kgotla – go amogela bao ba tla emang ka dinao kwa kgotla * Leobo – moago e ruletsweng ka bojang. * Leiso – kwa molelo o besiwang gone go ithuthafatsa, go apaya tota le go baya metsi mo isong. * Lesaka la dikgomo. * Ntlwana – e agiwa ka kwa morago ga lesaka Kgotla e e kwa godimodimo ke kgotla ya kgosi. Mme yona e latelwa ke dikgotla tsa dikgosana le dikgotla tsa malapa. Senno sa kgotla se dirisiwa kwa kgotla fela, ga se tswe ka kgotla. Mme senno seno se dirwa ka legong la setlhare sa mokgalo, morolwana kgotsa mokabi. Dinno gantsi di betliwa ke banna ba motse. Mo malatsing a gompieno dikgotla di fetogile go tsamaya le dinako. Sepodisa le meago mengwe ya puso e agiwa gaufi kgotsa go nna karolo ya kgotla. == Losika la puo ya Setswana le Merafe e mengwe == Setswana se sikana thata le Sesotho, puo e e buiwang kwa Aforika Borwa le Lesotho. Se se dira gore babui ba dipuo tse ba tlhaloganyane motlhofo go gaisa ba dipuo tse dingwe tse di mabapi.<ref> http://www.setswana.info/wiki/index.php?title=Main_Page</ref> Le fa go ntse jalo Puo ya Setswana ga e tshwane thata le ya Sesotho, di nale modumo o o di farologanyang mme ebile seo se ka tlhalogangwa botoka ke babui ba [[Botswana]] le [[Lesotho]].<ref>http://www.setswana.blogspot.com/</ref>. == Nelane == Nalane ya setswana e tshwanetse ya bo e wela fa go tse dingwe tse di fitlhegileng go fetisisa mo lefatsheng. Seno se dirwa bokete le go fitisisa ka ntlha ya gore ga e a kwalwa mofatshe, e sale e le mafoko a molomo a a fetisiwang go tswa go batsoga-pele go ya kwa baneng. Botshelo jwa boteduputswa ba setswana, bo fitlhelwa gantsi mo dipokong le mo dikwalong dingwe tsa di padi le dikgankhutswe. Maitlhomo magolo a karolo e, ke go leka go kopanya fa go kgonagalang, tsa botshelo jwa maloba, mme fela re rata go rotloetsa batswana go bala setswana. == Setswana mo Aforika Borwa == [[File:South Africa 2001 Tswana speakers proportion map.svg|thumb|Kabo ya thutafatshe ya Setswana mo Aforika Borwa: karolo ya baagi ba ba buang Setswana kwa lwapeng]] Go ya ka bodulo, puo ya Setswana e phatlhaletse thata mo Aforika Borwa mme e buiwa thata ke merahe ee ko Bechuanaland Protectorate, Bokone-Botlhaba jwa Profinsi ya Kapa (British Bechuanaland and Griqualand West), Bogare, Bophirima ba Free State le Bophirima ba Transvaal. Legale bogolo ba ditulô tse di mo sekakeng se se senang metsi sa Kalahari ebile sena le baduli ba ba nnye ka palo. Go na le Merafe e mengwe ee dirisang puo ya Setswana e tswa e se merafe ya Batswana.Yone e akaretsa BaKalanga, BaHerero, Madamara, BaKoba, BaMbukushu, BaSubia, BaKgalagadi, BaSarwa, jalo jalo. Merahe ya BaTswana ka bo yone e ka faroganngwa ka dikarolo tse nne, e leng, Bogareng, Borwa, Bokone le Botlhaba. Dikarolo tse tharo tsa ntlha di ka kaiwa e le tsona tse di dirang diteme tsa Bophirima tsa Setswana. Bontsi jwa batho ba ba buang Setswana ba fitlhelwa kwa lefatsheng la Aforika Borwa segolo bogolo mo diporofenseng tsa [[Bokone Bophirima]] (North West) le [[Kapa Bokone]]. [[Batswana]] ba Aforika Borwa ba ka nna didikadike di le 3.4 fa Batswana ba Botswana ba ka nna sedikadike le go feta (gongwe 1.3). Batswana ba [[Namibia]] le ba Zimbabwe ba palo potlana. Legale ditirelo tsa kgaso tsa Namibia di gasa gape ka Setswana. Setswana ke puo e e monatenate, e e nonneng ka e bile e buiwa mo mafatsheng a mane a a mo borwa jwa [[Aforika]]. Baithuti bangwe ba dipuo bare Setswana ke nngwe ya dipuo tse di matswakabele thata go gaisa tse dingwe tsa borwa jwa Aforika. Setswana se na le manatetsha puo a mantsi jaaka [[diane]], [[dithamalakwane]] le [[maele]]. == Metswedi == {{Reflist}} [[Karolo:Aforika Borwa]] [[Karolo:Botswana]] [[Karolo:Namibia]] gzq2mamh5lb9x5z98yyr4dgl64xg599 Lobatse 0 2275 52593 52524 2026-07-16T12:01:05Z JudithShe 9421 Ke baakantse le go tsenya metswedi mo tsebeng ya Lobatse #Wikipedia25BW 52593 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement|official_name=Lobatse|other_name=|native_name=<!-- for cities whose native name is not in English -->|nickname=|settlement_type=Toropo|motto=|image_skyline=File:My Home Town from a Hilltop , Lobatse.jpg|imagesize=|image_caption=|image_flag=Flag_of_Lobatse.png|flag_size=|image_seal=|seal_size=|image_shield=|shield_size=|image_map=|mapsize=|map_caption=|image_map1=|mapsize1=|map_caption1=|pushpin_map=Botswana <!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map -->|pushpin_label_position=<!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none -->|pushpin_map_caption=|pushpin_mapsize=|subdivision_type=Lefatshe|subdivision_name=[[Botswana]]|subdivision_type1=[[Dikgaolo tsa Botswana|Kgaolo]]|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|subdivision_type4=|subdivision_name4=|government_footnotes=|government_type=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=<!-- for places with, say, both a mayor and a city manager -->|leader_name1=|leader_title2=|leader_name2=|leader_title3=|leader_name3=|leader_title4=|leader_name4=|established_title=|established_date=|established_title2=<!-- Incorporated (town) -->|established_date2=|established_title3=<!-- Incorporated (city) -->|established_date3=|unit_pref=<!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired-->|area_footnotes=|area_total_km2=<!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion-->|area_land_km2=<!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion-->|area_water_km2=|area_total_sq_mi=|area_land_sq_mi=|area_water_sq_mi=|area_water_percent=|area_urban_km2=|area_urban_sq_mi=|area_metro_km2=|area_metro_sq_mi=|population_as_of=2022|population_footnotes=<ref name="Statistics Botswana - Census 2022 - Population of cities, towns and villages">{{Cite web |title=Statistics Botswana - Census 2022 - Population of cities, towns and villages |url=https://www.statsbots.org.bw/sites/default/files/publications/Population%20of%20Cities%20Towns%20and%20Villages%20%202022.pdf}}</ref>|population_note=|population_total=29772|population_density_km2=|population_density_sq_mi=|population_metro=|population_density_metro_km2=|population_density_metro_sq_mi=|population_urban=|population_density_urban_km2=|population_density_urban_sq_mi=|population_blank1_title=|population_blank1=|population_density_blank1_km2=|population_density_blank1_sq_mi=|timezone=GMT +2|utc_offset=|timezone_DST=|utc_offset_DST=|coordinates={{coord|25|13|S|25|40|E|region:BW|display=inline}}|elevation_footnotes=<!--for references: use <ref> tags-->|elevation_m=1188|elevation_ft=|postal_code_type=<!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... -->|postal_code=|area_code=|blank_name=[[Köppen climate classification|Climate]]|blank_info=[[Semi-arid climate#Hot semi-arid climates|BSh]]|blank1_name=|blank1_info=|website=|footnotes=}} '''Lobatse''' ke toropo e e kwa borwa botlhaba jwa [[Botswana|lefatshe la Botswana]], dikhilomithara di le masome a supa kwa borwa jwa toropo kgolo [[Gaborone|ya Gaborone]], e mo mogorogorong o o tsamaelang kwa bokone o lebile Gaborone le mo molelwaneng le [[Aforika Borwa|Aferika Borwa]] . Lobatse o na le palo ya batho ba le dikete di le masome a mabedi a le boferabongwe le makgolo a le masupa le masome a le bosupa le bobedi (29 772) go ema ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi .<ref>[https://www.statsbots.org.bw/sites/default/files/publications/Population%20of%20Cities%20Towns%20and%20Villages%20%202022.pdf "Statistics Botswana - Census 2022 - Population of cities, towns and villages" (PDF).]</ref> Toropo e ke kgaolo ya tsamaiso, e e nang le lekgotla la toropo.<ref>[http://www.laws.gov.bw/ Laws of Botswana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723192435/http://www.laws.gov.bw/|date=2011-07-23}}, [http://www.mlg.gov.bw/ Ministry of Local Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090718061659/http://www.mlg.gov.bw/|date=2009-07-18}}</ref> == Puso le mafaratlhatlha == Sekolo se segolwane sa Lobatse se kwa Lobatse. Tirelo ya Dikgolegelo ya Botswana (BPS) e tsamaisa Kgolegelo ya Lobatse.<ref>[http://www.gov.bw/Global/Prisons%20and%20rehabilitation%5B1%5D.pdf "Prisons and Rehabilitation."] (Archive) [[:en:Government_of_Botswana|Government of Botswana.]] Retrieved on 26 March 2013.</ref> Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e na le lekalana kwa Lobatse. Go na le kokelo ya malwetse a tlhaloganyo e e bidiwang [[Sepatela sa Bolwetse jwa tlhaloganyo sa Sbrana|Sbrana Psychiatric Hospital]]. Toropo e gape ke legae la [[Botswana Meat Commission]] (BMC) e e leng nngwe ya ditlamo tse di kgolo go gaisa tsa go dira nama mo Aforika. <ref>[https://www.britannica.com/place/Lobatse "Lobatse | Botswana | Britannica".] ''www.britannica.com''. Retrieved 2023-03-17.</ref>Lebala la metshameko la Lobatse le le nang le ditilo di le dikete tse masome a mabedi ke legae la ditlhopha tsa metshameko tsa selegae. ==Ditso== Bangwaketse ke bone batho ba ntlha go aga mo lefelong le mo Botswana, mo le ileng la felela le agilwe ke bone Bangwaketse mo lobakeng lwa dingwaga tse di lekgolo la lesome le borobabobedi. Marapo a bogologolo a ntse a teng mo pakeng ya gompieno. Go fitlhelela ka boipuso ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le borataro, Botswana o ne a le ka fa tlase ga tshireletso le taolo ya Makgoa ( [[British Protectorate of Bechuanaland]] ) [[Mahikeng]], [[Aforika Borwa]] ka nako eo e ne e le yone toropo kgolo, godimo ga moo toropokgolo e ne e tshwanetse go nna Lobatse kgotsa Gaborone. Gaborone o ne a tlhopiwa e le setilo sa puso ,fa Lobatse a tlhopiwa e le setilo sa molao. Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a matlhano le bone barongwa ba koporase ya ditlhabololo ba ne ba aga matlhabelo a Lobatse a gompieno a bidiwang [[Botswana Meat Commission]] . Lobatse o pharologanyo ka tsela ya ntlha mo Botswana, e e dirilweng ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a matlhano le boferabobedi. Ka boipuso kgwedi ya Lwetse a le masome a mararo ka ngwaga wa 1966, tsela e e neng e na le sekonotere e ne e le dikholomithara tse tlhano fela lefatshe ka bophara mme e le mo Lobatse.E ne e le tsela e e tswang maemelong a terena a Lobatse go ya kwa kgotla tshekelong e e neng agilwe ka mo go kgethegileng morago ga loeto lwa ga kgosi [[George VI]] gape le [[Queen Elizabeth Mma Kgosi Ya Mosadi|Mmamosadinyana]] ba Enyelane ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le masome a mane le bosupa . == Toropo e e tshwanang le yone == Lobatse o tshwantshiwa le: [[Setshwantsho:Flag of Namibia.svg|left|frameless|30x30px]] [[Walvis Bay]], [[Namibia]] == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Boemelo jwa terena mo Botswana]] * [[Maemelo a difofane a Lobatse]] == Metswedi == {{Reflist}} {{Coord|25|13|S| 25|40|E|region:BW_type:city|display=title}} {{Botswana largest cities}} [[Karolo:Mafelo aa nang le batho mo Botswana]] {{Botswana-geo-stub}} == Puso le dikago tsa toropo == Sekolo se segolwane sa Lobatse se mo Lobatse. Lephata la dikgolegelo la Botswana (BPS) le tsamaisa kgolegelo ya Lobatse. [[Kgotlakgolo ya ditsheko ya Botswana|Kgotlakgolo ya ditshekelo ya Botswana]] e na le lekalana mo Lobatse. Go na le kokelo ya malwetse a tlhaloganyo e e itsegeng e le [[Sepatela sa Bolwetse jwa tlhaloganyo sa Sbrana|Bookelo jwa Malwetse a Tlhaloganyo jwa Sbrana]] . Toropo e gape ke legae la matlhabelo a [[Botswana Meat Commission]] (BMC) a e leng nngwe a madirelo a matona a go dira nama mo Aforika. <ref>{{Cite web |title=Lobatse {{!}} Botswana {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Lobatse |access-date=2023-03-17 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> [[Lebala la metshameko la Lobatse]] le le nang le bokgoni jwa manno a le dikete di le masome a mabedi ke legae la ditlhopha tsa metshameko tsa mo gae. == Toropo ya botsala == Lobatse ke lewelana le toropo ya; '''•''' 🇳🇦 [[Walvis Bay, Namibia]] == Bona gape == * [[Railway stations in Botswana|Maemelo a diterena mo Botswana]] * [[Lobatse Airport|Boemadifofane jwa Lobatse]] * [https://www.botswanatourism.co.bw/explore/lobatse https://www.bojanala.co.bw/senka/lobatse] fgxb0tixcywqwzb8fgf4tjiqbbngf68 Batlokwa 0 2915 52650 48774 2026-07-17T09:05:17Z JudithShe 9421 Ke okeditse thanolo ya tsebe ya Batlokwa #Wikipedia25BW 52650 wikitext text/x-wiki Leina '''[[:en:Tlôkwa_people|Batlokwa]]''' le tlhalosa merafe ya Bakgatla e e fitlhelwang mo [[Botswana]], [[Lesotho]] le [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]]. O akaretsa balatedi ba dikgosi tsa batlokwa, maloko a mophato oo ipitsang Tlokwa le batho ka bongwe ka bangwe ba ba ipitsang ba Tlokwa . Bontsi jwa mephato kana merafe ya Batlokwa ba ipitsang ka kgosi ya bone Kgosi Tabane eleng morwa Kgosi Kgwadi yo eleng ene mookamedi kana motsadi ebile ele mosimolodi wa morafe wa Batlokwa. Morafe wa Batlokwa o tsaa Thakadu jaaka sereto sa bone sa ntlha, eo e nyelelang ka ntlha ya go tsongwa thata ka ntlha ya letlalo la yone le lentle ebile lele boleta lele neng le dirisiwa ke dikgosi. == Pharologanyo == Morafe wa Batlokwa ke karolo e tona ya morafe wa [[:en:Sotho-Tswana_peoples#Sotho-Tswana_Clans_and_Rank|Bakgatla]], oo eleng karololwana ya morefe wa Bantu oo buang [[:en:Tswana_people|seTswana]]. Dipharologano tse bontsi jwa nako di tlhofofadiwa gotwe Sotho -Tswana. Se se dirwa ke gore gotswa goo Lowe, bane ba kopanetse dipuo le dingwao dile mokawana tseo di neng di ba farologanya mo merafeng e mengwe ya Bantu ee mo Borwa jwa Aforika. Se se neng se itshopa thata ene ele botlhale jwa go farologanya medumo kana dipuo. Dilo tse dingwe di akaretsa [[:en:Totem|direto]], go tsaana ka bontsala gotswa kafa lesikeng laga mme , kontle ga Batlokwa bao bone ba neng ba rata go tsewa ke bo ntsalaabone kafa lesikeng laga rre, le ntlo ya Setswana kana ya setso ee neng ena le setlhowa kwa godimo mme e tshegeditswe ka ... Mo gongwe ene ele seana marena se se sa letlalo se se bidiwang mekgatlha, go bapa kana go kgotlagana ga mo go tona go gaisa ga letso la [[:en:Nguni_peoples|Nguni]] le go aga fa gonang le matlapa gosena bojang kana ditlhare tse dintsi. Ditso tsa Basotho le Batswana ke nngwe ya metseletsele ya tlhoka kutlwisisano ka bogosi, mo go neng ga baka gore lekgamu la morafe le tswe mo morafeng o mogolo, ka fa tlase ga losika lwa ga Kgosi lo lo neng lo sa itumela, ba ya go nna go sele. Gantsi leina la monna o a neng a eteletse pele setlhopha se, le tsewa e le leina la morafe o mosha. Ngwao ya Batswana e supela kwa go tlholegeng kwa bokone, e supa gape fa motsamao wa bone go ya borwa e ne e le bontlha jwa diphudugo tse dintsi tsa batho banthso ba dipuo tsa Bantu ka motlha wa tshipi. Gantsi, polelo e supa fa Basotho le Batswana ba kgaogane mo bathong ba diteem tsa Bantu kwa matsheng a matona a botlhaba jwa Aforika, le gore ba ne ba tswelelela kwa tlase mo bontlheng jwa bophirima jwa Zimbabwe wa gompieno. Baitseanape ba dibuka ba kgalema go kgaoganya merafe jaana ka ma Aforika e se batho ba ba tshwanang. Paul Maylam o ne a re go na le tlwaelesego ya go kgaoganya ditlhopha tsa ma Aforika di kopakopane gareng ga merafe e e farologaneng mo go dirang gore go nne dingalo go dirisa mothale o o supang merafe e e farologanang.<ref>Chiwengo, Ngwarsungu (2007). ''Understanding Cry, the Beloved Country: A Student Casebook to Issues, Sources, and Historical Documents''. Westport: Greenwood Publishing Group. p.&nbsp;82. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-313-33508-2|<bdi>978-0-313-33508-2</bdi>.]]</ref> == Ditso == Morago ga go tlhokafala gaga kgosi Masilo gone ga nna le dikgoberego mo boeteleding pele,se se ne sa baka tshimologo ya Bahurutshe le BaKwena. Batlokwa ba supa fa ba tswa mo Bahurutsheng,ebile ba latedisa bagolwagolwane ba bone kwa go Mokgatla, motlhami wa Bakgatla le Tabane.<ref>Landau, Paul (2010). ''[[iarchive:popularpoliticsh00land|Popular Politics in the History of South Africa, 1400–1948]]''. Cambridge: Cambridge University Press. pp.&nbsp;63. ISBN[[:en:Special:BookSources/978-0-521-19603-1|&nbsp;<bdi>978-0-521-19603-1</bdi>.]]</ref> Tabane e ne e le rragwe Matlaisane, e le ngwana o a nnileng le ene le mosadi wa gagwe wa ntlha, a nna le barwa ba le batlhano le mosadi wa gagwe o monnye, Diale, Kgetsi, Kgwadi (Motlokwa), Matsibolo le Mosia. Mongwe le mongwe wa bone o ne a tswa mo morafeng go tlhama Bapedi, Makgolokwe, Batlokwa, Maphuting le Basia ka tatelano. Dikokomane di le lesome morago, go tswa mo go Kgwadi, Montwedi, morwa Motonosi, o ne a nna le ngwana a bidiwa Mokotjo. Kgosi Mokotjo rragwe [[Sekonyela]] o ne a tlhokafala a sale mmotlana, [[Manthatisi]], o ne a mo tshwarelela bogosi ka nako ya a sale mmotlana. === Kgosi-kgolo Tsotetsi === Kgosi-kgolo Tsotetsi e ne e le kgosikgolo ya Batlokwa ba Mokgalong, ba e neng e le mohama mogolo wa Batlokwa. O ne a tsaya bogosi a tlhatlhama rraagwe ebong Kgosi Seboloka, morwa Mokgalo, o ne a tlhokafala, mme gape jaaka magosi a mangwe a pele, o ne a tlhokafala a sale mmotlana, mme le fa go ntse jalo, ka nako eo o ne a setse a na le bana ba basimane ba le barataro a ba tshoeltswe ke mosadi wa gagwe Kgosihadi Mamohlahlwe, bana ba e ne e le Mohlahlwe (Lebaka), Tsibela, Selemane, Leloka, Sethati le Thai. Ka nako ya loso lwa gagwe, motlhatlhami wa gagwe Mohlahlwe o ne a sale mmotlana, Batlokwa ba dumalana gore Mmakgosi Mamohlahlwe a tshwarelele morwae Lebaka bogosi. Se, ka jalo se ne sa mo dira mohumagadi wa ntlha go tshwarelela bogosi mo morafeng wa Batlokwa. Kgosihadi Mamohlahlwe o ne a thusiwa thata ke batsalwa le monna wa gagwe o a neng a tlhokafetse, ebong Khanye morwa Thekiso le Motonosi morwa Makoro. Dikgosi tse di ne di thusa sentle mo bogosing jwa Batlokwa go fitlhelela mohumagadi Mamohlahlwe a neela morwae Lebaka bogosi, o a neng a nna kgosikgolo ya Batlokwa. === Kgosihadi Manthatisi, mohumagadi wa ga Kgosi Mokotjo === Kgosihadi Mathatisi e ne e le mongwe wa baeteledipele ba bomme ba sesole le polotiki o a neng a tumile thata ebile a tshabega ka lekgolo la dingwaga di le lesome le borobabongwe. Ka dingwaga tsa dintwa, diphudugo le go tlhamiwa ga mafatshe mo go neng go bidiwa Mfecane kgotsa Difacane, Batlokwa ba ne ba itsege pele ka puo ya sekgowa e le Mantatees, ba reeletswe ka leina la ga Manthatisi, mo dikwalong tsa go skaseka, borongwa le bogosi.<ref>French, Marilyn (2009). ''From Eve to Dawn, A History of Women in the World, Volume III: Infernos and Paradises, The Triumph of Capitalism in the 19th Century''. New York: CUNY. p.&nbsp;32. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-155861-583-0|<bdi>978-155861-583-0</bdi>.]]</ref> Kgosihadi Mathatisi, morwadie Kgosi Mothaba wa Basia ba e nenge le morafe o o tsetsweng le wa Batlokwa, kwa morago e neng ya nna kgaolo ya Harrismith (Thaba Ntshu) wa kgaolo ya Free State ya Aforika Borwa, go bolelwa fa a ne a le mme o moleele o montle. O ne a nyalwa ke Mokotjo, Kgosi ya morafe oo o mabapi wa Batlokwa, mo kopanelong bogosi e e neng e tlwaelesegile, go bolelwa gape fa a ne a mo tsholela barwa ba le bane. Mokotjo o ne a tlhokafala fa mojaboswa Sekonyela, a santse a le monnye go ka tsaya bogosi, ka jalo Mathatisi o ne a mo tshwarelela bogosi. Morago ga go tlhokafala ga ga Mokotjo, Batlokwa ba Mokotleng ba ne ba itemogela ditlhaselo tsa sesole ke batho ba amaHlubi ba ba neng ba tshaba kwa magaeng a bone kwa Natal. Manthatisi o ka nako eo a neng a tshwareletse morwae ebong Sekonyela bogosi o ne a laola Batlokwa go ya mokgatsheng wa Caledon, ba leleka Basotho ba bangwe ba ba neng ba nna koo. Sesole sa gagwe se ne sa tsaya dijalo le dikgomo tsa batho ba ba neng ba ba tlhasetse, ba tlogela motlhala wa sthenyo le khuranyo ya meno. Go etelela pele sesole ga gagwe go ne ga tswelela go stena mo Botswana wa gompieno. Sesole sa gagwe se ne se na le masome ba le dikete di le masome a mane. Le fa go ntse jalo, morago o ne a itemogela motseletsele wa go fenngwa go simolola ka Bechuanaland ka Firikgong ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a mabedi le boraro. Peter Becker o tlhalosa ditlhabolo tsa nako e a re: "Manthatisi o ne a goroga le banna ba le dikete di le masome a mane, basadi le bana. E ne e le Firikgong ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a mabedi le boraro, nako ya ngwaga o dijalo di neng di butswa, dijo di le dintsi. Mme batho ba Wild Cat ba ne ba gwetlhega go tshela ka go somarela, ka tlhakatlhakano e tona e e neng e tsesitswe ke Difaqane le tlhaselo ya ga Mathatisi, Mpangazita le Matiwane e merafe e neng ya nyelela mo mannong a bone le pele ga ba roba masimo a bone go baakanyetsa go lema. == Ngwao == == Leboko la Batlokwa == Ke mafifitswana a go rekwa ka kgomo Mafeta kgomo a je motho Ba ga Mmanakana-a-Mosima Ba ga Mmanakana-di-ganong Ba ga mosi mmolaya moapei Moapeelwana a sale a lela Ba ga Nkwenyana-a-Nkwe o apereng? Nkwe ke apere tau == Metswedi == slk8r5kiskdqwmljfdsuj1f02riz5hd 52651 52650 2026-07-17T09:07:31Z JudithShe 9421 52651 wikitext text/x-wiki Leina '''[[:en:Tlôkwa_people|Batlokwa]]''' le tlhalosa merafe ya Bakgatla e e fitlhelwang mo [[Botswana]], [[Lesotho]] le [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]]. O akaretsa balatedi ba dikgosi tsa batlokwa, maloko a mophato oo ipitsang Tlokwa le batho ka bongwe ka bangwe ba ba ipitsang ba Tlokwa . Bontsi jwa mephato kana merafe ya Batlokwa ba ipitsang ka kgosi ya bone Kgosi Tabane eleng morwa Kgosi Kgwadi yo eleng ene mookamedi kana motsadi ebile ele mosimolodi wa morafe wa Batlokwa. Morafe wa Batlokwa o tsaa Thakadu jaaka sereto sa bone sa ntlha, eo e nyelelang ka ntlha ya go tsongwa thata ka ntlha ya letlalo la yone le lentle ebile lele boleta lele neng le dirisiwa ke dikgosi. == Pharologanyo == Morafe wa Batlokwa ke karolo e tona ya morafe wa [[:en:Sotho-Tswana_peoples#Sotho-Tswana_Clans_and_Rank|Bakgatla]], oo eleng karololwana ya morefe wa Bantu oo buang [[:en:Tswana_people|seTswana]]. Dipharologano tse bontsi jwa nako di tlhofofadiwa gotwe Sotho -Tswana. Se se dirwa ke gore gotswa goo Lowe, bane ba kopanetse dipuo le dingwao dile mokawana tseo di neng di ba farologanya mo merafeng e mengwe ya Bantu ee mo Borwa jwa Aforika. Se se neng se itshopa thata ene ele botlhale jwa go farologanya medumo kana dipuo. Dilo tse dingwe di akaretsa [[:en:Totem|direto]], go tsaana ka bontsala gotswa kafa lesikeng laga mme , kontle ga Batlokwa bao bone ba neng ba rata go tsewa ke bo ntsalaabone kafa lesikeng laga rre, le ntlo ya Setswana kana ya setso ee neng ena le setlhowa kwa godimo mme e tshegeditswe ka ... Mo gongwe ene ele seana marena se se sa letlalo se se bidiwang mekgatlha, go bapa kana go kgotlagana ga mo go tona go gaisa ga letso la [[:en:Nguni_peoples|Nguni]] le go aga fa gonang le matlapa gosena bojang kana ditlhare tse dintsi. Ditso tsa Basotho le Batswana ke nngwe ya metseletsele ya tlhoka kutlwisisano ka bogosi, mo go neng ga baka gore lekgamu la morafe le tswe mo morafeng o mogolo, ka fa tlase ga losika lwa ga Kgosi lo lo neng lo sa itumela, ba ya go nna go sele. Gantsi leina la monna o a neng a eteletse pele setlhopha se, le tsewa e le leina la morafe o mosha. Ngwao ya Batswana e supela kwa go tlholegeng kwa bokone, e supa gape fa motsamao wa bone go ya borwa e ne e le bontlha jwa diphudugo tse dintsi tsa batho bantsho ba dipuo tsa Bantu ka motlha wa tshipi. Gantsi, polelo e supa fa Basotho le Batswana ba kgaogane mo bathong ba diteem tsa Bantu kwa matsheng a matona a botlhaba jwa Aforika, le gore ba ne ba tswelelela kwa tlase mo bontlheng jwa bophirima jwa Zimbabwe wa gompieno. Baitseanape ba dibuka ba kgalema go kgaoganya merafe jaana ka ma Aforika e se batho ba ba tshwanang. Paul Maylam o ne a re go na le tlwaelesego ya go kgaoganya ditlhopha tsa ma Aforika di kopakopane gareng ga merafe e e farologaneng mo go dirang gore go nne dingalo go dirisa mothale o o supang merafe e e farologanang.<ref>Chiwengo, Ngwarsungu (2007). ''Understanding Cry, the Beloved Country: A Student Casebook to Issues, Sources, and Historical Documents''. Westport: Greenwood Publishing Group. p.&nbsp;82. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-313-33508-2|<bdi>978-0-313-33508-2</bdi>.]]</ref> == Ditso == Morago ga go tlhokafala gaga kgosi Masilo gone ga nna le dikgoberego mo boeteleding pele,se se ne sa baka tshimologo ya Bahurutshe le BaKwena. Batlokwa ba supa fa ba tswa mo Bahurutsheng,ebile ba latedisa bagolwagolwane ba bone kwa go Mokgatla, motlhami wa Bakgatla le Tabane.<ref>Landau, Paul (2010). ''[[iarchive:popularpoliticsh00land|Popular Politics in the History of South Africa, 1400–1948]]''. Cambridge: Cambridge University Press. pp.&nbsp;63. ISBN[[:en:Special:BookSources/978-0-521-19603-1|&nbsp;<bdi>978-0-521-19603-1</bdi>.]]</ref> Tabane e ne e le rragwe Matlaisane, e le ngwana o a nnileng le ene le mosadi wa gagwe wa ntlha, a nna le barwa ba le batlhano le mosadi wa gagwe o monnye, Diale, Kgetsi, Kgwadi (Motlokwa), Matsibolo le Mosia. Mongwe le mongwe wa bone o ne a tswa mo morafeng go tlhama Bapedi, Makgolokwe, Batlokwa, Maphuting le Basia ka tatelano. Dikokomane di le lesome morago, go tswa mo go Kgwadi, Montwedi, morwa Motonosi, o ne a nna le ngwana a bidiwa Mokotjo. Kgosi Mokotjo rragwe [[Sekonyela]] o ne a tlhokafala a sale mmotlana, [[Manthatisi]], o ne a mo tshwarelela bogosi ka nako ya a sale mmotlana. === Kgosi-kgolo Tsotetsi === Kgosi-kgolo Tsotetsi e ne e le kgosikgolo ya Batlokwa ba Mokgalong, ba e neng e le mohama mogolo wa Batlokwa. O ne a tsaya bogosi a tlhatlhama rraagwe ebong Kgosi Seboloka, morwa Mokgalo, o ne a tlhokafala, mme gape jaaka magosi a mangwe a pele, o ne a tlhokafala a sale mmotlana, mme le fa go ntse jalo, ka nako eo o ne a setse a na le bana ba basimane ba le barataro a ba tshoeltswe ke mosadi wa gagwe Kgosihadi Mamohlahlwe, bana ba e ne e le Mohlahlwe (Lebaka), Tsibela, Selemane, Leloka, Sethati le Thai. Ka nako ya loso lwa gagwe, motlhatlhami wa gagwe Mohlahlwe o ne a sale mmotlana, Batlokwa ba dumalana gore Mmakgosi Mamohlahlwe a tshwarelele morwae Lebaka bogosi. Se, ka jalo se ne sa mo dira mohumagadi wa ntlha go tshwarelela bogosi mo morafeng wa Batlokwa. Kgosihadi Mamohlahlwe o ne a thusiwa thata ke batsalwa le monna wa gagwe o a neng a tlhokafetse, ebong Khanye morwa Thekiso le Motonosi morwa Makoro. Dikgosi tse di ne di thusa sentle mo bogosing jwa Batlokwa go fitlhelela mohumagadi Mamohlahlwe a neela morwae Lebaka bogosi, o a neng a nna kgosikgolo ya Batlokwa. === Kgosihadi Manthatisi, mohumagadi wa ga Kgosi Mokotjo === Kgosihadi Mathatisi e ne e le mongwe wa baeteledipele ba bomme ba sesole le polotiki o a neng a tumile thata ebile a tshabega ka lekgolo la dingwaga di le lesome le borobabongwe. Ka dingwaga tsa dintwa, diphudugo le go tlhamiwa ga mafatshe mo go neng go bidiwa Mfecane kgotsa Difacane, Batlokwa ba ne ba itsege pele ka puo ya sekgowa e le Mantatees, ba reeletswe ka leina la ga Manthatisi, mo dikwalong tsa go skaseka, borongwa le bogosi.<ref>French, Marilyn (2009). ''From Eve to Dawn, A History of Women in the World, Volume III: Infernos and Paradises, The Triumph of Capitalism in the 19th Century''. New York: CUNY. p.&nbsp;32. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-155861-583-0|<bdi>978-155861-583-0</bdi>.]]</ref> Kgosihadi Mathatisi, morwadie Kgosi Mothaba wa Basia ba e nenge le morafe o o tsetsweng le wa Batlokwa, kwa morago e neng ya nna kgaolo ya Harrismith (Thaba Ntshu) wa kgaolo ya Free State ya Aforika Borwa, go bolelwa fa a ne a le mme o moleele o montle. O ne a nyalwa ke Mokotjo, Kgosi ya morafe oo o mabapi wa Batlokwa, mo kopanelong bogosi e e neng e tlwaelesegile, go bolelwa gape fa a ne a mo tsholela barwa ba le bane. Mokotjo o ne a tlhokafala fa mojaboswa Sekonyela, a santse a le monnye go ka tsaya bogosi, ka jalo Mathatisi o ne a mo tshwarelela bogosi. Morago ga go tlhokafala ga ga Mokotjo, Batlokwa ba Mokotleng ba ne ba itemogela ditlhaselo tsa sesole ke batho ba amaHlubi ba ba neng ba tshaba kwa magaeng a bone kwa Natal. Manthatisi o ka nako eo a neng a tshwareletse morwae ebong Sekonyela bogosi o ne a laola Batlokwa go ya mokgatsheng wa Caledon, ba leleka Basotho ba bangwe ba ba neng ba nna koo. Sesole sa gagwe se ne sa tsaya dijalo le dikgomo tsa batho ba ba neng ba ba tlhasetse, ba tlogela motlhala wa sthenyo le khuranyo ya meno. Go etelela pele sesole ga gagwe go ne ga tswelela go stena mo Botswana wa gompieno. Sesole sa gagwe se ne se na le masome ba le dikete di le masome a mane. Le fa go ntse jalo, morago o ne a itemogela motseletsele wa go fenngwa go simolola ka Bechuanaland ka Firikgong ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a mabedi le boraro. Peter Becker o tlhalosa ditlhabolo tsa nako e a re: "Manthatisi o ne a goroga le banna ba le dikete di le masome a mane, basadi le bana. E ne e le Firikgong ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a mabedi le boraro, nako ya ngwaga o dijalo di neng di butswa, dijo di le dintsi. Mme batho ba Wild Cat ba ne ba gwetlhega go tshela ka go somarela, ka tlhakatlhakano e tona e e neng e tsesitswe ke Difaqane le tlhaselo ya ga Mathatisi, Mpangazita le Matiwane e merafe e neng ya nyelela mo mannong a bone le pele ga ba roba masimo a bone go baakanyetsa go lema. == Ngwao == == Leboko la Batlokwa == Ke mafifitswana a go rekwa ka kgomo Mafeta kgomo a je motho Ba ga Mmanakana-a-Mosima Ba ga Mmanakana-di-ganong Ba ga mosi mmolaya moapei Moapeelwana a sale a lela Ba ga Nkwenyana-a-Nkwe o apereng? Nkwe ke apere tau == Metswedi == luvutt7pjpz249jzy14us7n47uitmp6 Phandu Skelemani 0 3447 52629 52468 2026-07-16T17:52:25Z Lucrucia98 12161 52629 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |name = Phandu Tombola Chaka Skelemani |image =Phandu Skelemani 2014.png| |caption =Skelemani in 2014 |order = [[Minister of Foreign Affairs]] |term_start = 1 April 2008 |predecessor = [[Mompati Merafhe]] |birth_date = {{birth date and age|1945|01|05|df=y}} |birth_place = [[Mapoka Village]], [[North-East District (Botswana)|North East District]], [[Botswana]] |party = [[Botswana Democratic Party|BDP]] |office2=[[Minister of Foreign Affairs (Botswana)|Minister of Foreign Affairs]]|predecessor2=[[Mompati Merafhe]]|deputy=Pono Moatlhodi|office1=9th [[List of speakers of the National Assembly of Botswana|Speaker]] of the [[National Assembly (Botswana)|National Assembly]]<br />of [[Botswana]]|predecessor1=[[Gladys Kokorwe]]|successor1=[[Dithapelo Keorapetse]]|successor2=[[Pelonomi Venson-Moitoi]]|education=[[University of Botswana]] ([[LLB]])|term_end1=7 November 2024|term_start1=5 November 2019|term_start2=31 October 2014|term_end2=31 October 2014}}'''Phandu Tombola Chaka Skelemani''' ( o tshotswe ka kgwedi ya Ferikgong a tlhola ga tlhano, ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a mane le botlhano (1945<ref name="CV">[http://www.mofaic.gov.bw/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=71&amp;Itemid=115 CV Tsebe ya lephata la ditogamano le merero ya tsa mafatshe a sele].</ref>) ke lepolotiki la lefatshe la [[Botswana|Botswana]] ke leloko la lekoko le le kileng la busa la [[Botswana Democratic Party]] (BDP), yo o diretseng e le tona wa ditogamano le merero ya tsa mafatshe a sele. E ne e le leloko la palamente kwa khudutlhamageng ya Botswana gape e le leloko la pele la palamente ya Pan-African go tsweng mo Botswana; pele ga foo e ne e le [[mmueledi mogolo]] wa lefatshe la Botswana go simolola ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bobedi (1992)go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro. == Tiro == Skelemani o tsholetswe kwa motsaneng wa [[Mapoka]].<ref name="CV"></ref> O nale setlankana sa boemo jo bo kwa godimo mo dithutong tsa molao go tswa kwa [[Mmadikolo wa Botswana|mmadikolo wa Botswana, Lesotho le Swaziland]]<ref name="CV"></ref><ref name="Ten">[7] ^ [http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20041110 "Mogae a tlhophiwa kwa khuduthamageng - difatlhego tse di lesome tse di sha - Bomme ba le batlhano"], BOPA, November 10, 2004. </ref> gape a bereketse puso dingwaga di ka nna masome a mararo,<ref name="Hots">[http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20030911 "Ipapatso ya Francistown botlhaba"], BOPA, September 11, 2003.</ref> a simolotse e le mosekasiki wa molao ka ngwaga wa ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a supa le boraro.<ref name="CV"></ref><ref name="Know">[http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20031023&amp;i=Skelemani_says_people_deserve_to_know "Skelemani a re batho ba tlhoka go itse"], BOPA, October 23, 2003.</ref> Mo katlolosong maemo ya gagwe o ne a nna mosekasiki wa molao yo o motona ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a supa le botlhano, yo o eteletseng molao pele ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a supa le borobabobedi , gape a nna mothusa mmueledi mogolo ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi.<ref name="CV"></ref> O ne a tlhapiwa go nna mmueledi mogolo ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bobedi;<ref name="CV"></ref><ref name="Know"></ref> mo nonofong eo,o ne a gakolola matona mme gape a tsenelela diphuthego.<ref name="CV"></ref> Fa Mme [[Joy Phumaphi]] a ithola marapo kwa palamenteng ka kgwedi ya Phatwe ngwaga wa dikete tse pedi le boraro go nna mothusa moeteledipele wa [[World Health Organization]], Skelemani le ene a ithola marapo a gagwe a go nna mmueledi mogolo <ref name="Rad">Richard P. Werbner, ''Reasonable Radicals and Citizenship in Botswana'' (2004), Indiana University Press, page 25.</ref> mme a ema e le ntlhopheng wa phuthego ya BDP mo ditlhophong tse di neng di tshwarelelwa mo boemong jwa ga Mme Phumaphi jwa pele kwa Francistown botlhaba.<ref>[http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20031007&amp;i=Mels_candidate_fails_to_submit_nomination "Mels' candidate fails to submit nomination"], BOPA, October 7, 2003.</ref> Mo go ikopeleng setlilo, Skelemani o ne a supa kwa a goletseng teng, a re se se ka mo thusa go emela lefelo la gagwe sentle kwa palamenteng.<ref name="Hots"></ref> Skelemani o ne a fenya ditlhopho gape a tsaya setilo sa bopalamente ka kgwedi ya Ngwanatsele ngwaga wa dikete tse pedi le boraro.<ref>[http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20031119&amp;i=Skelemani_calls_for_empowerment_of_DCs_dikgosi_labour_officers "Skelemanio kopa nonofo e e rileng mo DCs, dikgosi, diofisi tsa babereki"], BOPA, November 19, 2003.</ref> Ngwaga o o latelang, ka kgwedi ya Ngwanatsele a tlhola borobabongwe, ngwaga wa dikete tse pedi le bone , o ne a tlhophiwa kwa palamenteng go nna tona wa merero ya tsa ga tautona le setshaba.<ref name="Ten"></ref> Skelemani o ne a sutisetswa kwa maemong a go nna tona wa ditirelo tsa tshiamiso, moemedi wa molao, Sesole sa Botswana, Sepodisi, Tshenyetso setshaba gape le ya itsholelo, le tshireletso ka kgwedi ya Firikgong ngwaga wa dikete tse pede le bosupa .<ref>[http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20070122 "Mogae o oketsa khudutlhamaga"], BOPA, January 22, 2007.</ref> Fa Rre [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama]] a tsaya setilo sa botautona ka kgwedi ya Moranang a tlhola gangwe ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi, o ne a baya Skelemani go nna tona wa ditogamano le merero ya mafatshe a sele.<ref>[http://www.mmegi.bw/2008/April/Wednesday2/129.php "Khama o koba matona a lae matlhano"], ''Mmegi Online'' , April 2, 2008.</ref> Ka kgwedi ya Ngwanatsele a le ga tlhano ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe o ne a tlhophiwa go nna Sebui sa Kokoano ya Bosetshaba ya Botswana ke palamente.<ref>[https://data.ipu.org/node/23/data-on-women "Data on women in national parliament"]. ''Parline: the IPU’s Open Data Platform''. Retrieved 16 Phalane 2025.</ref> ==Phandu Sekelemane o rotleditse Setshaba== Tirisano e ntle fa gare ga mafatshe a Botswana le United Kingdom e tsiseditse mafatshe ao dipoelo tse di bonalang mo mafatsheng oomabedi.E rile fa a bua kwa moletlong wa matsalo wa dingwaga tse masome a robabongwe le botlhano wa ga Queen Elizabeth II mo Gaborone la Labobedi, tona ya tsa mafatshe a sele le tirisano ya mafatshe, Phandu Skelemani a re tirisano ya go nna jalo e e tswang kgakala, pele ga lefatshe la Botswana le bona boipuso, e na le maduo mo mehameng ya botsogo, kgwebo, tshireletso, thuto le go thusa setshaba ka kakaretso.Rre Skelemani a re thuso e lefatshe la Botswana le tsweletseng go e fiwa ka ntlha ya tshwaragano ya makgotla a SADC/UK le ACP/EU e tsweletse ka go solegela Batswana molemo mo mehameng ya tshwaragano mo dikgaolong, kgwebo, go lwantsha HIV le AIDS, go fedisa lehuma le go tlhabolola botshelo jwa batho.A re lefatshe la Botswana le tsweletse ka go akola dithuso tsa madi go tswa kwa go ba ofisi ya boemedi jwa lefatshe la Britain mo Botswana. Dithuso tseo ke tsa go tlhabolola matshelo a Batswana jaaka Motse wa Badiri, Somarelang Tikologo le Kgetsi ya Tsie.Rre Skelemani o ne a netefaletsa batsenelela moletlo oo, ba bontsi jwa bone e neng e le ba lefatshe la Britain gore lefatshe la Botswana le ikaeletse go tiisa tirisano le botsala fa gare ga mafatshe ao.E rile fa a ntsha la gagwe, moemedi wa lefatshe la Britain mo Botswana, Mme Jennifer Anderson o ne a supa fa a itumeletse moletlo oo, a supa gore o tiisa tirisano fa gare ga ba lelwapa la bogosi jwa Britain le mafatshe a selekane.Princess Anne, le ene o ne le teng kwa moletlong oo morago ga gore a etele Tautona Lt Gen. [[Seretse Khama Ian Khama]] pele le go baya dikgare fa ntle ga dikago tsa palamente.Dikgare tseo e ne e le segopotso sa Batswana ba ba neng ba lwela lefatshe la Britain ka nako ya ntwa ya lefatshe ya bobedi.Princess Anne o setse a kile a etela lefatshe la Botswana, gabedi. Queen Elizabeth II le ene o kile a etela lefatshe la Botswana gantsinyana, leeto gagwe la ntlha e le la ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a mane le bosupa. ==Metswedi== {{reflist}} ==O ka tsibogela== [https://web.archive.org/web/20250222084557/http://ourworldleaders.com/Botswana/Phandu/SKELEMANI%20 Botswana] {{Persondata <!-- Metadata: see [[Wikipedia:Persondata]]. --> | NAME =Skelemani, Phandu Tombola Chaka | ALTERNATIVE NAMES = | SHORT DESCRIPTION = | DATE OF BIRTH =January 5, 1945 | PLACE OF BIRTH =[[Mapoka Village]], [[North-East District (Botswana)|North East District]], [[Botswana]] | DATE OF DEATH = | PLACE OF DEATH = }} {{DEFAULTSORT:Skelemani, Phandu Tombola Chaka}} [[Karolo:Batho ba ba tshelang ]] [[Karolo:Maloko a khuduthamaga ya palamente]] [[Karolo:Matona a puso ya Botswana]] ju4vhxq9whiso51o3pzz5fmiotirqal Mokgweetsi Masisi 0 4994 52594 52424 2026-07-16T12:02:09Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52594 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|image=Mokgweetsi Masisi May 2023.jpg|name=Mokgweetsi Masisi|caption=Masisi in 2023|order=5th|office=Tautona wa Botswana|country2=Botswana|predecessor=[[Ian Khama]]|term_start=1 April 2018|term_end=1 November 2024|successor=[[Duma Boko]]|vicepresident15=[[Slumber Tsogwane]]|birth_name=Mokgweetsi Eric Keabetswe Masisi|birth_date={{birth date and age|df=y|1961|07|21}}|birth_place=[[Moshupa]], [[Bechuanaland Protectorate|Bechuanaland]]<br />(now [[Botswana]])}} '''Mokgweetsi Eric Keabetswe Masisi''' ([[:en:Help:IPA/English|/mɔːkˈweɪtsi/]] (o tshotswe ka kgwedi ya Phukwi e le masome a mabedi le bongwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le bonngwe (1961) ke mopolotiki wa Botswana yo o dirileng jaaka [[Tautona wa Botswana|tautona wa botlhano wa lefatshe la Botswana]] go simolola ka kgwedi ya Moranang e thola bongwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018 )go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024)<ref>[https://mg.co.za/article/2018-04-03-who-is-botswanas-new-president-mokgweetsi-masisi/ "Who is Botswana's new President Mokgweetsi Masisi?".] ''The M&G Online''. 3 April 2018. Retrieved 14 May 2019.</ref><ref name=":0">[https://www.dw.com/en/botswana-mokgweetsi-masisi-takes-over-presidency-amid-opposition-resurgence/a-43206610 "Botswana: Mokgweetsi Masisi takes over presidency amid opposition resurgence".] ''Deutsche Welle''. 31 March 2018. Retrieved 14 May 2019.</ref><ref>[https://www.france24.com/en/20180401-botswana-inaugurates-new-president-masisi-smooth-handover "Botswana inaugurates new president Masisi in smooth handover".] ''France 24''. 1 April 2018. Retrieved 14 May 2019.</ref>. O setse a kile a dira e le tona wa thuto ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014), mme a dira gape e le tona wa tsa bodiredi mo ofising ya ga tautona le tsa merafe go simolola ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le motso (2011) go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014). O ne a tlhophiwa lantlha go ya palamêntêng ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe (2009). Kwa tshimologong o ne a na le kamano e e siameng leTautona wa maloba [[Ian Khama]], yo o neng a tlhoma Masisi go nna motlatsa moporesidente, ba babedi bano ba ne ba thulana morago ga moo ka ntlha ya thibelo ya go tsoma ditlou, mme Khama o ne a latofatsa Masisi ka go re o "kgapa batho ba ba sa dumalaneng le ene". Fa ba ne ba simolola go busa mo ditlhophong tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019), baganetsi ba ne ba re go na le tlolomolao le tsietso ya ditlhopho. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa African Union o ne wa bega gore ditlhopho di ne di tshwerwe ka tsela e e phepa e bile di tsamaisana le melao ya mafatshefatshe. Puso ya gagwe e ne ya okamela tsela e naga e tsibogelang leroborobo la [[COVID-19]] ka yone. Mo gare ga leroborobo, Masisi o ne a busa ka molao go tloga ka kgwedi ya Mopitlwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020) go fitlha ka kgwedi ya Lwetse ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021(, le fa a ne a ganediwa ke setšhaba le makoko a kganetso. == Botshelô le dithuto == Rre Mokgweetsi Masisi ke morwa wa ga [[:en:Edison_Masisi|Edson Masisi]](yo tshotsweg ka gwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mabedi le boraro (1923) a bo a tlhokafala ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro (2003), yo o neng e le leloko la palamêntê kwa motseng wa [[Moshupa]].<ref name=":1">[https://mg.co.za/article/2018-04-03-who-is-botswanas-new-president-mokgweetsi-masisi/ Who is Botswana's new President Mokgweetsi Masisi?".] ''The Mail & Guardian''. 3 April 2018. Retrieved 27 February 2020</ref> Rre Masisi o goletse mo torôpôkgôlô [[Gaborone]], a tsena sekolo se se botlana kwa Thornhill Primary School mme a ya go tsweledisa see segolwane kwa [[Maru a Pula School|Maru A Pula Schoo]]<nowiki/>l.<ref name=":1" /> Kwa sekolong o ne a tsenelela dikgaisano tsa kgwele ya dinao le thênêsê, mme kwa bofelong a felela a kgatlhêgela tsa kgatô. Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone (1984) o ne a akgolelwa kêtêlêlo pele ya gagwe ya tlhamô ya mo Gaborone ya Cry the Beloved Country, mme a galaletswa ke Alan Paton ka tiragatsô ya gagwe. Fa go tswêlêtswêle ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980) o ne a nna moanêlwamogolo wa go dira le metshamekô, mme gape a nna karolô ya di filimi tsa South Africa B-Movies. Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980) Rre Masisi o ne a nna morutabana wa dithuto tsa social studies dingwaga di le mmalwa morago fa a sena go aloga kwa [[Mmadikolo wa Botswana|mmadikolong wa Botswana]] ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone (1984) mo go tsa Sekgowa le Ditsô. Mme a tswelela ka go ya go ruta kwa sekolong se se golwane sa Mmanaana ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone (1984) mo motsaneng wa Moshupa pele fa a simolola le mmadikolo wa Botswana ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bosupa (1987) e le moitseanape wa tsa kgolô ya dithutô tsa sekolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20250605063938/https://www.weforum.org/people/mokgweetsi-eric-keabetswe-masisi/ "Mokgweetsi Eric Keabetswe Masisi"]. ''World Economic Forum''. Archived from the original on 5 June 2025. Retrieved 11 August 2025.</ref> Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabongwe (1989) o ne a ya kwa [[:en:Florida_State_University|Florida State University]] <ref>[https://web.archive.org/web/20200227084904/https://news.fsu.edu/news/university-news/2018/09/20/florida-state-welcomes-president-of-botswana-for-official-visit/ "Florida State welcomes president of Botswana for official visit".] ''Florida State University News''. 20 September 2018. Retrieved 27 February 2020</ref>go ithutela bonkge jwa digerata tsa Thutô, mme morago a thapiwa ke [[:en:UNICEF|UNICEF]] mo Botswana<ref name=":2">[https://www.bbc.com/afrique/region-43611238 "Botswana : investiture du nouveau président"]. ''BBC News Afrique'' (in French). 1 April 2018. Retrieved 27 February 2020.</ref>.Ka sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabongwe (1999), o ne a bona dikirii ya morago ga kalogo ya Ikonomi le Pholisi ya Loago kwa Yunibesithing ya Manchester, kwa e neng e le moithuti wa Chevening gone.<ref name=":2" /> == Tiro == Rre Masisi o ne a seka a bona tlhôphô ya [[:en:Botswana_Democratic_Party|Botswana Democratic Party]] (BDP) go emela kgaolô ya botlhophi mo [[:en:Moshupa|Moshupa]] ka di [[:en:Botswana_general_election,_2004|ditlhopho tsa ngwaga wa )dikete tse pedi le bone (2004]]. <ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20180721075010/http://www.weekendpost.co.bw/wp-column-details.php?col_id=707 "Weekend Post :: The making of a president: HH Mokgweetsi Masisi".] ''weekendpost.co.bw''. Retrieved 27 February 2020.</ref>Le fa go ntse jalo, o ne a tsaya tlhôphô ya BDP pele ga [[:en:Botswana_general_election,_2009|ditlhôphô tsa ngwaga wa 2009]] mme a fenya setilô. Mme ka bofefo o ne a tlhôphiwa go nna mothusa tona wa tsa bodiredi kwa ofising ya ga tautona le bodiredi jwa tsa merafe ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe (2009)<ref name=":3" />. Moragonyana ga ngwaga e le mothusa tona wa tsa bodiredi jwa ofisi ya ga tautona le tsa merafe ka kgwedi ya Ferikgong ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le motso (2011).<ref name=":0" /> Rre Masisi o ne a nna tona wa thutô le tlhabololô ya tsa boitseanape a tshwareletse ka kgwedi ya Moranang ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014); o ne a tlhôphiwa gape mo setilông sa palamêntê ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesoe le bone (2014),<ref>[https://web.archive.org/web/20180401113831/http://www.xinhuanet.com/english/2018-04/01/c_137081027.htm "Profile: Botswana's new president Mokgweetsi Masisi - Xinhua | English.news.cn".] ''www.xinhuanet.com''. Archived from the original on 1 April 2018. Retrieved 27 February 2020.</ref> mme a thapiwa go nna tona wa thutô le tlhabololô ya tsa boitseanape ka kgwedi ya Phalane e le masome a mabedi le borobabobedi , ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014).Rre Masisi o ne a thapiwa ke moetêlêdipele [[:en:Ian_Khama|Ian Khama]] go nna mothusa tautona wa Botswana ka kgwedi ya Ngwanaatsele ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014)fa a santse a tshwareletse e le tona wa tsa Thutô.<ref>[http://www.weekendpost.co.bw/wp-column-details.php?col_id=22 "Weekend Post :: Bolope (bootlicking) has paid for Masisi!".] ''www.weekendpost.co.bw''. Retrieved 27 February 2020.</ref> Tautona wa pele Rre Khama o ne a thapa Rre Masisi go nna tonakgolo wa mmadikolo wa Botswana ka kgwedi ya Phukwi ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017).Tlhôphô e, e ne e ikaegile ka karolô ya bosupa ya molao motheo<ref>http://www.gov.bw/globalassets/moe/acts/chapter-5701-university-of-botswana.pdf</ref> wa Madikolo wa Botswana ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi (2008), e ne ele ya sebaka sa dingwaga tse tlhano<ref>https://www.ub.bwnewsdet/nid/4290/Vice-President-Masisi-appointed-UB-Chancellor/</ref>. == Tautona (2018-2024) == Ka kgwedi ya Moranang, ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018) o ne a ikanisiwa go nna [[:en:President_of_Botswana|tautona wa lefatshe la Botswana]]<ref name=":0" /> wa botlhano, yo mo bogompienong a direlang e le tautona wa [[:en:Republic_of_Botswana|lefatshe la Botswana]].Fa a sena go tlhatlogela kwa maemong a boporesidente, yo o neng a mo eteletse pele Ian Khama o ne a tlogela lekoko le le busang la Botswana Democratic Party (BDP) go ya go tlhoma lekoko la Botswana Patriotic Front (BPF).<ref>[https://www.reuters.com/article/idUSKCN1SV0GY/ "Former Botswana president quits ruling party in row with ex-ally".] ''Reuters''.</ref>Khama o ne a kgala Masisi ka go tlosa thibelo ya go tsoma ditlou mme a bitsa tshwetso ya gagwe ya go tlhoma Masisi go nna motlhatlhami wa gagwe "phoso".<ref>[https://www.iol.co.za/news/africa/botswanas-former-president-ian-khama-quits-ruling-party-24015747 "Botswana's former president Ian Khama quits ruling party".] ''IOL''. Agence France-Presse. 25 May 2019.</ref> Ka kgwedi ya Phalane e tlhola malatsi a le lesome le boraro, ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018), Masisi o ne a amogela dikirii ya bongaka ya tlotlo go tswa kwaMadikolo wa Botswana. Batshwaedi bangwe ba kgadile tshwetso e, mme ba bolela fa thulaganyo e e nepagetseng e ne e sa latelwa.<ref>Basimanebotlhe, Tsaone (12 October 2018). [https://www.mmegi.bw/index.php?aid=77954&dir=2018/october/12 "Issues raised about Masisi's honorary doctorate"]. ''Mmegi''. Gaborone.</ref> === Pholisi ya ikonomi === Puso ya ga Masisi e amogetse le go rotloetsa dipholisi tsa ikonomi tse di ikaegileng ka mebaraka, tse di gololesegileng go farologanya ikonomi go tswa mo go ikaegeng ka ditaemane.<ref>[https://country.eiu.com/botswana "Botswana Economy, Politics and GDP Growth Summary - The Economist Intelligence Unit".] ''country.eiu.com''. Retrieved 28 October 2024</ref> Mo pusong ya ga Masisi, naga e ka nna ya tsaya dikgato tsa go somarela madi ka ntlha ya go fokotsega ga ditaemane, e leng thomelontle e kgolo ya Botswana, seelo sa diperesente di le masome a mane le botlhano sa basha ba ba sa direng, le se radipolotiki wa kganetso a se kgadileng jaaka tlhaelo ya ntlha ya tekanyetsokabo ya naga mo dingwageng di le masome a mane.<ref>[https://apnews.com/article/botswana-election-vote-masisi-diamonds-c6878e9caaeeb92ea0407c250d619563 "Diamond-rich Botswana holds an election with new economic challenges for a long-ruling party".] ''AP News''. 28 October 2024. Retrieved 28 October 2024.</ref> === Ditlhopho tsa 2019 === Ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019), Masisi o ne a tlhophiwa gape go nna tautona morago ga gore BDP e lebane le matshosetsi a magolo a kutlwano ya yone mo dingwageng di feta masome a matlhano, morago ga go fudugela ga ga Khama kwa lekokong la kganetso, a latofatsa Masisi ka bobusaesi.<ref>[https://www.ft.com/content/b7362496-f71a-11e9-9ef3-eca8fc8f2d65 "President Mokgweetsi Masisi holds on to power in Botswana poll"]. ''Financial Times''. London. 25 October 2019.</ref> Mo ditlhophong setshaba tsa Botswana tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019), Masisi o ne a bona bontsi jwa ditlhopho ka 52.65% mme a bona bontsi jwa ditilo mo palamenteng ya setshaba. Ditlhopho tsa Botswana tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019) di ne tsa ganetsanwa ka tlhoafalo, mme kganetso e kgolo, Umbrella for Democratic Change e ne ya tlhatlhela dikgwetlho tse dintsi kwa kgotlatshekelong e latofatsa ka go sa dire dilo ka tshwanelo le tsietso ya ditlhopho.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-botswana-politics-idUSKBN1Y00QO "Botswana opposition challenges election result in court".] ''Reuters''. 21 March 2019. Retrieved 21 March 2021.</ref>Kgotlatshekelokgolo e ne ya atlhola kgatlhanong le ditatofatso tseno mme ditlhopho di ne tsa tsewa di ikanyega ke balebeledi ba boditšhabatšhaba.<ref>Karrim, Azarrah. [https://www.news24.com/news24/massive-vote-rigging-uncovered-in-botswana-elections-claims-opposition-leader-duma-boko-20191205 "Massive vote rigging uncovered in Botswana elections, claims opposition leader Duma Boko".] ''News24''. Retrieved 4 May 2024.</ref>Letsholo la Tebelelo ya Ditlhopho la Kopano ya Aforika (AUEOM) le konoseditse gore ditlhopho di ne di le mo pepeneneng e bile di dirilwe ka kagiso.<ref>[https://www.news24.com/news24/massive-vote-rigging-uncovered-in-botswana-elections-claims-opposition-leader-duma-boko-20191205 Karrim, Azarrah. "Massive vote rigging uncovered in Botswana elections, claims opposition leader Duma Boko"]. ''News24''. Retrieved 4 May 2024.</ref> Ditlhopho di ne di tsamaisana le mekgwa le maemo a a siameng a boditšhabatšhaba le a kgaolo.<ref>[https://au.int/sites/default/files/documents/38699-doc-report_of_the_african_union_election_observation_mission_to_the_23_october_2019_general_elections_in_the_republic_of_botswana.pdf "African Union Election Observation Mission To The 23 October 2019 General Elections In The Republic Of Botswana"] (PDF). ''au.int''. African Union. November 2019. p.&#x20;22. Retrieved 10 July 2022.</ref> Gareng ga ditsholofetso tsa gagwe tsa ditlhopho, o ne a tshitshinya go tlosa thibelo ya go tsoma ditlou le go dira gore bosodoma e nne bosenyi.<ref>Chutel, Chutel (23 October 2019). [https://www.nytimes.com/2019/10/25/world/africa/botswana-election-mokgweetsi-masisi.html "Botswana Election Won by President, Despite Rift with Predecessor"]. ''New York Times''.</ref>Fa Mmueledi Mogolo wa Botswana a ne a ikuela kgatlhanong le tshwetso ya kgotlatshekelo e e neng e tlosa go ratana ka bong joe se molato moragonyana mo ngwageng oo, Masisi (Tautona wa nako eo) o ne a bua a ema nokeng taelo ya kgotlatshekelo.<ref name=":4">[https://www.washingtonblade.com/2021/10/18/botswana-attorney-general-seeks-to-recriminalize-homosexuality/ Katlego K Kolanyane-Kesupile (18 October 2021). "Botswana attorney general seeks to recriminalize homosexuality".] ''Washington Blade''. Retrieved 29 November 2021.</ref><ref>[https://www.aljazeera.com/news/2019/6/11/botswanas-high-court-rejects-laws-criminalising-homosexuality "Botswana's High Court rejects laws criminalising homosexuality"]. ''Al Jazeera''. 11 June 2019. Retrieved 29 November 2021.</ref> === Ditlhopho tsa 2024 === Mo ditlhophong setshaba tsa gwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), phathi ya Botswana Democratic Party e ne ya latlhegelwa ke bontsi jwa bontsi jwa yone mo palamenteng ya bosetshaba e le lantlha mo ditso tsa lefatshe leno.Rre Masisi o ne a amogela go fenngwa ka kgwedi ya Ngwanatsele e thola bongwe , mme a solofetsa phetiso ya puso ka kagiso.<ref>Motseta, Sello (1 November 2024). [https://apnews.com/article/botswana-election-masisi-concedes-80951b62fdb7169f073c2b13acaff1b6 "Seismic change in Botswana as party that ruled for 58 years loses power".] ''AP News''. Retrieved 1 November 2024</ref>O ne a tlhatlhangwa jaaka Tautona ke [[Duma Boko]]. == Dikakanyo tsa sepolotiki == Rre Masisi o ne a tshwaela gore go tlosiwe thibelo ya go tsoma ditlou le go dira gore go ratana ka bong jo bongwe go se ka gwa nna molato.<ref name=":4" /> Masisi o tshegetsa go tsoma ditlou mo Botswana, mme o dumela gore go letla kgwebisano nngwe ya ditlou go tla letla matlole a mantsi a maiteko a tshomarelo le tshireletso. Ka ngwaga wa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019), o ne a naya baeteledipele ba bomafatshe ba [[Namibia,]] [[Zambia]] le [[Zimbabwe]] mantle a a dirilweng ka dinao tsa tlou, e leng kgato e e neng ya kgalwa ke metswedi ya dikgang ya mafatshefatshe.[37][38][39] Masisi o ne a busetsa morago thibelo ya go tsoma ditlou e e neng e beilwe ke moeteledipele wa gagwe, mme a tlosa pholisi ya Botswana ya "Shoot to Kill" e e kgatlhanong le go tsoma ditlou.<ref>O'Grady, Siobhán (23 May 2019). "[https://www.washingtonpost.com/world/2019/05/23/botswana-overturns-ban-elephant-hunting/ Botswana overturns ban on elephant hunting".] ''The Washington Post''.</ref> == Botshelo jwa lelwapa == Ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2002) Masisi o ne a nyala Neo Maswabi yo e neng e le mmalamatlotlo yo morago a neng a direla lekgotla la Ditšhabakopano kwa New York le kwa Addis Ababa. Ba na le morwadi.<ref>[https://web.archive.org/web/20190809140926/https://www.uneca.org/sites/default/files/uploaded-documents/Staff_Union/Staff_Voice/uneca-staff-voice_issue12.pdf Staff corner - Profile"] (PDF). ''UN Staff Voice''. No.&#x20;6. June 2018. pp.&#x20;36–39. Retrieved 9 August 2019.</ref> Masisi ka puo ya tlwaelo o bidiwa "Sisiboy" mo bathong, motshameko wa mafoko ka leina la lelapa la gagwe.<ref>Morton, Barry (6 November 2019). [https://theconversation.com/how-masisi-outsmarted-khama-to-take-the-reins-in-botswana-126150 "How Masisi outsmarted Khama to take the reins in Botswana".] ''The Conversation''. Retrieved 27 February 2020.</ref> == Metswedi == {{Reflist}} == Di linki tse di kwa ntle == * Government of Botswana.[https://web.archive.org/web/20200609211710/https://internationaldataweek.org/his-excellency-president-dr-mokgweetsi-eric-keabetswe-masisi "His Excellency President Dr. Mokgweetsi Eric Keabetswe Masisi"]. ''International Data Week''. {| class="wikitable" |+ ! colspan="3" |'''Diofisi tsa politiki''' |- |A eteletswe pele ke Ponatshego Kedikilwe |Mothusa tautona wa Botswana |A setswe morago ke Slumber tsogwane |- |A eteletswe pele ke Ian Khama |Tautona wa Botswana |A setswe morago ke Duma Boko |} [[Karolo:Matsalo a 1961]] [[Karolo:Mapolotiki a Botswana Democratic Party]] [[Karolo:Barutabana ba Botswana]] [[Karolo:Dialogane tsa Florida State University]] [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] [[Karolo:Maloko a khuduthamaga ya Botswana]] [[Karolo:Botautona ba Botswana]] [[Karolo:Dialogane tsa Unibesithi ya Botswana]] [[Karolo:Bathusa tautona ba Botswana]] [[Karolo:Batho ba Moshupa]] [[Karolo:Batho ba Gaborone]] [[Karolo:Mapolotiki a dingwaga tse di kete pedi le bongwe]] [[Karolo:BoTautona ba Botswana]] a0rorsgwn8bezp5y3wjndfhxeunrax6 Palamente ya Botswana 0 8333 52655 35530 2026-07-17T10:30:01Z JudithShe 9421 Ke ranotse dipalo mo tsebeng e #Wikipedia25BW 52655 wikitext text/x-wiki '''Palamente ya''' '''[[Botswana]]''' e na le Tautona wa lefatshe le '''[[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]'''.<ref>Constitution of the Democratic Republic of Botswana, 1966</ref> Go farologana le ditsamaiso tse dingwe tsa Palamente, Palamente e tlhopha tautona ka tlhamalalo (go na le go nna le tautona wa moletlo le Tonakgolo yo o nang le taolo ya mmatota jaaka tlhogo ya puso) ka paka e e beilweng ya dingwaga di le tlhano. Tautona o ka direla fela dipaka di le pedi fela tse di tletseng. [[Poresidente wa Botswana|Tautona]] ke tlhogo ya lefatshe le ya Puso mo tsamaisong ya merero ya palamente ya lefatshe la Botswana. Palamente ya Botswana ke taolo e kgolo ya molao.<ref>{{Cite web|date=19 October 2022|title=Parliament of Botswana|url=https://www.parliament.gov.bw/index.php/about-parliament|access-date=19 October 2022|website=Parliament of Botswana|archive-date=19 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221019190047/https://www.parliament.gov.bw/index.php/about-parliament|url-status=dead}}</ref> [[Poresidente wa Botswana|Tautona wa]] pele wa Botswana ke [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama]], yo o tsereng maemo a botautona ka kgwedi ya Moranang e tlhola gangwe ka ngwaga wa dikete pedi le borobabobedi mme a fenya paka e e tletseng ya dingwaga di le tlhano mo [[Ditlhopho tsa ngwaga wa 2009 tsa lefatshe la Botswana|ditlhophong tsa]] Botswana, tse di neng tsa tshwarwa ka la kgwedi ya Phalane e tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe mme a busetsa [[Phathi ya Tomokoraga|Botswana Democratic Party]] ya gagwe ka bontsi jwa ditilo di le masome a mararo le botlhano (35) (tsotlhe ka palo di le 45) mo ditilong di le masome a marataro le motso tsa Palamente. Go na gape le setlhopha se se itsegeng jalo e le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana]], se e leng setlhopha sa bagakolodi se se seng karolo ya Palamente.<ref>{{Cite journal|last=Proctor|first=J. H.|date=1968|title=The House of Chiefs and the Political Development of Botswana|journal=The Journal of Modern African Studies|volume=6|issue=1|pages=59–79|doi=10.1017/S0022278X00016670|jstor=158677|issn=0022-278X}}</ref> Botswana ke lengwe la mafatshe a mabedi fela mo Kgaolong ya [[Aferika|Aforika]] (le lengwe ke [[Mauritius]]) a a fitlheletseng ditshupo tse di phepa tsa ditlhopho tse di gololesegileng le tse di siameng fa e sale di bona boipuso, a tshwere ditlhopho di le lesome (10) fa e sale ka ngwaga wa sekte, makgolo a robabongwe, masome a mararato le borataro go sena ditiragalo dipe tse di masisi tsa bonweenwee kana tshenyetso setshaba.<ref>US State Department</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Polotiki ya Botswana]] * [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]] * [[Dikgaolo tsa botlhophi jwa mapalamente a Botswana]] == Dintlha == * [[Botswana National Front]] * [[Alliance for Progressives]] * [[Botswana People's Party]] * Ba ba ikemetseng == Metswedi == <references /> == Dikarolo tse di kwa ntle == https://web.archive.org/web/20221019183042/https://www.parliament.gov.bw/index.php/2012-02-13-15-06-33 dyeg7pbeu37rwx38raddhj4tmdstjmq 52656 52655 2026-07-17T10:30:59Z JudithShe 9421 52656 wikitext text/x-wiki '''Palamente ya''' '''[[Botswana]]''' e na le Tautona wa lefatshe le '''[[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]'''.<ref>Constitution of the Democratic Republic of Botswana, 1966</ref> Go farologana le ditsamaiso tse dingwe tsa Palamente, Palamente e tlhopha tautona ka tlhamalalo (go na le go nna le tautona wa moletlo le Tonakgolo yo o nang le taolo ya mmatota jaaka tlhogo ya puso) ka paka e e beilweng ya dingwaga di le tlhano. Tautona o ka direla fela dipaka di le pedi fela tse di tletseng. [[Poresidente wa Botswana|Tautona]] ke tlhogo ya lefatshe le ya Puso mo tsamaisong ya merero ya palamente ya lefatshe la Botswana. Palamente ya Botswana ke taolo e kgolo ya molao.<ref>{{Cite web|date=19 October 2022|title=Parliament of Botswana|url=https://www.parliament.gov.bw/index.php/about-parliament|access-date=19 October 2022|website=Parliament of Botswana|archive-date=19 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221019190047/https://www.parliament.gov.bw/index.php/about-parliament|url-status=dead}}</ref> [[Poresidente wa Botswana|Tautona wa]] pele wa Botswana ke [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama]], yo o tsereng maemo a botautona ka kgwedi ya Moranang e tlhola gangwe ka ngwaga wa dikete pedi le borobabobedi mme a fenya paka e e tletseng ya dingwaga di le tlhano mo [[Ditlhopho tsa ngwaga wa 2009 tsa lefatshe la Botswana|ditlhophong tsa]] Botswana, tse di neng tsa tshwarwa ka la kgwedi ya Phalane e tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe mme a busetsa [[Phathi ya Tomokoraga|Botswana Democratic Party]] ya gagwe ka bontsi jwa ditilo di le masome a mararo le botlhano (35) (tsotlhe ka palo di le 45) mo ditilong di le masome a marataro le motso tsa Palamente. Go na gape le setlhopha se se itsegeng jalo e le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana]], se e leng setlhopha sa bagakolodi se se seng karolo ya Palamente.<ref>{{Cite journal|last=Proctor|first=J. H.|date=1968|title=The House of Chiefs and the Political Development of Botswana|journal=The Journal of Modern African Studies|volume=6|issue=1|pages=59–79|doi=10.1017/S0022278X00016670|jstor=158677|issn=0022-278X}}</ref> Botswana ke lengwe la mafatshe a mabedi fela mo Kgaolong ya [[Aferika|Aforika]] (le lengwe ke [[Mauritius]]) a a fitlheletseng ditshupo tse di phepa tsa ditlhopho tse di gololesegileng le tse di siameng fa e sale di bona boipuso, a tshwere ditlhopho di le lesome (10) fa e sale ka ngwaga wa sekte, makgolo a robabongwe, masome a mararato le borataro go sena ditiragalo dipe tse di masisi tsa bonweenwee kana tshenyetso setshaba.<ref>US State Department</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Dipolotiki tsa Botswana]] * [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]] * [[Dikgaolo tsa botlhophi jwa mapalamente a Botswana]] == Dintlha == * [[Botswana National Front]] * [[Alliance for Progressives]] * [[Botswana People's Party]] * Ba ba ikemetseng == Metswedi == <references /> == Dikarolo tse di kwa ntle == https://web.archive.org/web/20221019183042/https://www.parliament.gov.bw/index.php/2012-02-13-15-06-33 q0syuubyokphf5mwccgxhx9znggd9y1 Air Botswana 0 8337 52606 52079 2026-07-16T13:02:06Z JudithShe 9421 Ke okeditse thanolo ya tsebe ya Air Botswana #Wikipedia25BW 52606 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Air Botswana - Logo.jpg|thumb|Sekano ya Air Botswana]] '''Koporase ya Air Botswana''' ke yone e e letleletsweng ke Goromente wa [[Botswana]] go tsamaisa le go okamela mesepele ya difofane mo lefatsheng la Botswana, ntlokgolo ya yone e mo [[Gaborone|Gaborone.]] <ref>"[https://airlines-airports.com/air-botswana-in-gaborone-botswana/ Air Botswana in Gaborone, Botswana]". ''airlines-airports.com. retrieved 2020-05-30''</ref><ref>Birns, Hilka (2 April 2025). [https://www.ch-aviation.com/news/152136-air-botswana-still-trying-to-sell-last-atr42-500 "Air Botswana still trying to sell last ATR42-500".] ''www.ch-aviation.com''.</ref> E laola difofane tsa mo gae le tsa mo kgaolong e go tswa kwa e tlhomilweng teng kwa [[Sir Seretse Khama International Airport]].<ref>[https://web.archive.org/web/20091222002409/http://www.airbotswana.co.bw/air-botswana-contactus.php "Contact us."] Air Botswana. Retrieved on 21 June 2010. "HEAD-OFFICE Sir Seretse Khama Airport PO Box 92 Gaborone [tel:(+267) Tel:(+267)] 3688400 Fax"</ref> Go na le dingwaga di le mmalwa Air Botswana e sa dire sentle mo go tsa kgwebo, mme go lekilwe makgetho a le mantsi go fetola kompone gore e sa tlhole e laolwa ke puso, le go fetola bagogi le maloko a boeteledipele jwa koporase mme se ga se a fokotsa ditatlhegelo.<ref>reporter, Portia Nkani-BG, "[http://www.botswanaguardian.co.bw/news/item/1903-peepa-calls-for-privatisation-of-air-botswana.html PEEPA calls for privatisation of Air Botswana - Botswana Guardian]". ''www.botswanaguardian.co.bw.'' Retrieved 2020-05-29.</ref> == Ditso == === Dingwaga tsa tshimologo (1972-1986) === '''Air Botswana(Pty) Limited''' e simolodisitswe ka kgwedi ya Phukwi e tlhola malatsi a le mabedi ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a supa le bobedi, e tsweledisa tiro e e simolotsweng ke dikompone tsa difofane tsa sechaba tse di reteletsweng pele ebong: [[Botswana National Airways]] (go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro go tsena ka wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borobabongwe), le '''Botswana Airways Corporation''' (go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a supa go tsena ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a supa le motso). <ref>Molwelwa, Onalenna (February 2011). "[http://etd.uwc.ac.za/bitstream/handle/11394/1937/Molwelwa_%20MECON_2011.pdf?sequence=1&isAllowed=y The Future of National Flag Carriers in developing Countries: Air Botswana's Privatisation Struggle"]. Retrieved 30 May 2020</ref> Air Botswana Holdings e ne e tsere maikarabelo a go laola le go etelela pele kadimiso ya difofane le go nna yone e e etelelang pele Air Botswana. mo dingwageng tsa fa e santse e simolola, Air Botswana (Pty) Limited e ne ele yone e tshwereng dikonteraka tsa ditirelo tsa difofane ka bontsi, tse di neng di adimilwe ba South African Protea Airways, ka tiriso ya lekalana la Air Services Botswana.<ref name=":0">Dale,Richard (1995).[https://books.google.com/books?id=8bg8jQxkSTcC "''Botswana's search for autonomy in southern Africa''"].Greenwood Publishing Group. pp. 102–105, 108. ISBN 0-313-29571-9. Retrieved 14 October 2009</ref><ref name=":1">Guttery, Ben R. (1998). ''[https://books.google.com/books?id=KBmGpaD36cMC "Encyclopedia of African airlines"]'' Ben Guttery. pp. 24–26, <nowiki>ISBN 0-7864-0495-7</nowiki>. Retrieved 14 October 2009</ref> Go fofa ga difofane go simologile ka Phatwe a tlhola gangwe ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a supa le bobedi, go dirisiwa sefofane sa [[:en:Fokker_F27_Friendship|Fokker F-27 Friendship]] se e neng ele sone fela sa kompone ka nako eo. Mo dingwageng tsotlhe tsa dingwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa, Air Botswana e ne e na le mosepele wa go ya o boelela mo tseleng ya [[Gaborone- Manzini-Johannesburg-Harare-Gaborone]] fa godimo ga mesepele ya mo gae ya go ya [[Francistown]], [[Maun]] le [[Selibe-Phikwe]]. Fa dingwaga tsa 1970 di ya fifing, Air Botswana e ne e dirisa sefofane se le sengwe sa [[:en:Hawker_Siddeley_HS_748|HS 748]], se le sengwe sa [[:en:Douglas_DC-3|Douglas DC-3]], le se le sengwe sa [[:en:Vickers_Viscount|Vickers Viscount 754]] se se neng se firisitswe mo go ba Protea Airways.<ref name=":1" /> Tumalano ya ba Air Services Botswana e ne ya seka ya ntshafadiwa, mme ya re ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabobedi le motso ba [[:en:British_Airways|British Airways]] ba neelwa konteraka ya go tsaya taolo ya difofane tse dingwaga di le thataro. Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabobedi le motso gape, [[Botswana Development Corporation]] e ne ya simolodisiwa ele bontlha bongwe jwa Air Botswana Holdings, mme ya neelwa marapo a go batla sefofane se se ka firisiwang. Sefofane sa Fokker F27 se ne sa tlhophiwa gape, mme ka lebaka la gore ba ne ba tlhaela babereki ba ba katisitsweng, ba ne ba thapa babereki ba [[:en:Comair_(South_Africa)|Comair]] mme ba neela ba [[:en:Safair|Safair Freighters]] konteraka ya go tlhokomela difofane. Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabobedi le boraro, sefofane sa [[:en:Lockheed_L-100_Hercules|Lockheed L-100-30 Hercules]] se ne sa firisiwa mme Air Botswana Cargo ya simolodisiwa go laola phiriso ya tse di tsayang dithoto. Mme e rile fa [[South African Airways]] e emisa ditirelo tsa yone kwa Lesotho le Swaziland, F27 ya bobedi ya rekiwa go isa ditlamelo kwa Maseru le Manzini. Sefofane sa [[:en:Dornier_228|Dornier 228-200]] se se nang le ditilo di le lesome le borataro se ne sa firisiwa go tswa mo go ba Kalahari Air Service, ka kgwedi ya Morule a tlhola malatsi a le lesome ngwaga ya ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabobedi le bone.<ref name=":1" /> [[Sir Seretse Khama International Airport]], e e lopileng madi a a kana ka di dikadike tsa di pula dile masome a matlhano le bosupa, e ne ya bulwa ka kgwedi ya Morule e tlhola malatsi a le lesome ka gwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabobedi le bone, mme difofane tsa Air Botswana tsa simolola go dirisa maemelo a. <ref name=":0" />E rile ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabobedi le borataro o ya fifing, difofane tsa simolola go oketsa ditsela mafelo a di yang ko go one a akaretsa [[Gaborone]], [[Francistown]], [[Johannesburg]], [[Harare]], [[Lusaka]], [[Manzini]], [[Maseru]], [[Maun]], [[Selebi-Phikwe]] le [[diphororo tsa Victoria]].<ref name=":1" /> === Koporase ya ga Puso === E ne ya re ka Kgwedi ya Moranang a tlhola gangwe, ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabobedi, Air Botswana ya tsewa ke [[puso ya Botswana]] go nna koporase e puso e nang le seabe mo go yone, ka fa tlase ga lephata la tsa Pereko, Dipalamo le Dipuisano, mo ele ka tetla ya molaomotheo wa Botswana wa ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabobedi,<ref>Nagel, Stuart S. (2000). [https://books.google.com/books?id=DyW-nMhjfKoC "Critical issues in cross-national public administration: privatization, democratization, decentralization"]. Greenwood Publishing Group. p.30. ISBN 9781567202991.Retrieved 14 October 2009</ref> mme ya nna yone e e letleletsweng go tsamaisa le go okamela mesepele ya difofane mo lefatsheng la Botswana. <ref name=":2">Kaboyakgosi,Gape.(April 2003) "''[http://www.tips.org.za/files/695.pdf Air and Road Transport in Botswana"] .'' Gaborone. Botswana Institute for Development Policy Analysis. Retrieved 18 October 2009</ref>E ntse ele ka Moranang ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabobedi, Air Botswana e ne ya nna kompone ya difofane yantlha mo Southern African Development Coordination Conference (SADCC) go nna le botsalano jwa tsa difofane le lefatshe la Namibia.<ref>Kalley, Jacqueline Audrey; Schoeman, Elna, Andor; Lydia Eve (1999). [https://books.google.com/books?id=oVrVK2ElINMC "Southern African political history: a chronology of key political events from independence to mid-1997"] . Greenwood Publishing Group. p. 106. ISBN 0-313-30247-2 . Retrieved 14 October 2009</ref>Ditirelo tsa Air Botswana di mo taolong ya lephata la Civil Aviation le le ka fa tlase ga molaomotheo wa Civil Aviation Act la ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe, masome a supa le bosupa.<ref name=":2" /> Difofane tsa [[:en:ATR_42|ATR 42-230]] di le pedi di gorogile ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabobedi, mme morago ga rekisiwa sefofane sa Fokkers, sefofane sa [[:en:British_Aerospace_146|BAe 146]] sa ntlha se ne sa goroga ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabongwe ka kgwedi ya Ngwanatsele. Se ne sa simolola go bereka ka yone Kgwedi ya Ngwanatsele ele malatsi a le lesome le bobedi mo tseleng e e tswang Gaborone go ya Harare, e ne e bereka ga tlhano mo bekeng, mme e berekisana le difofane tsa lefatshe la Zimbabwe le mafelo a mangwe aa mo difofaneng tse di mo borwa jwa Aferika. Fa e ntse e gola, koporase e ne ya tsena mo lenaneong la go tshwarelela setilo le mafatshe a dichabachaba a akaretsa la [[:en:British_Caledonian|British Caledonian]], le le neng le na le ditilo mo difofaneng tse di tsamaelang tsela ya Lusaka go ya Gaborone.<ref name=":1" /> Ka kgwedi ya Moranang ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bobedi, puso e ne ya tlhoma molao wa kiletso go goga motsoko, Air Botswana e nne ya nna yone kompone ya ntlha mo Botswana go tsibogela molao o ka go itsa go goga motsoko mo difofaneng tsotlhe tsa mo gae ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le boraro molao o ne wa atolosiwa mo difofaneng tsa mafatshe a a mo mokgatlhong wa borwa jwa Aferika ([[:en:Southern_African_Development_Community|Southern African Development Community]]) ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le botlhano.<ref>Mbongwe, Bontle. [https://www.who.int/entity/tobacco/training/success_stories/en/tobacco_advertising_ban_botswana.pdf "Country report on tobacco advertising and promotion ban&nbsp;– Botswana"] (PDF). Gaborone: World Health Organization. p.&nbsp;3. Retrieved 16 July 2026</ref> Le ntswa Air Botswana e ne ya itemogela tatlhegelo mo go tsa madi go tswa ka ngwaga wa 1988 go tsena ka 1993, ka ngwaga wa 1994 puso e ne ya fetolela ditatlhegelo tsa madi a ka nang ka di milione di le masome a supa le bone tsa dipula go a lekalekanya le dipoelo.<ref name=":2" /> [[Setshwantsho:2011-06-28 14-30-46 South Africa - Bonaero Park - A2-ABR.jpg|thumb|Sefofane sengwe sa AirBotswana sa A2-ABR kwa Bonaero Park,South Africa]] === Tshenyego ya setlhopha sa difofane (1999) === Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le borobabongwe, kgwedi ya Phalane e le malatsi a le lesome le bongwe, kompone e ne ya bona kgobalo fa mongwe wa bakgwetsi ba difofane tsa yone, Chris Phatswe, a ne a phatlakanya sefofane sa ATR 42 kwa Sir Seretse Khama International Airport, mo go neng ga baka tshenyo ya sefofane seo le difofane tse dingwe tse pedi tsa ATR 42.<ref name=":3">''[http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19991011-0 "Criminal Occurrence description"] . Aviation Safety Network. 18 November 2005.'' Retrieved 15 October 2009.</ref> <ref name=":4">''[http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=19991012 "AB plunged into crisis Pilot destroys aircraft in suicide crash"].'' Botswana Press Agency. 12 October 1999. Archived from [https://web.archive.org/web/20060427183639/http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=19991012 the original] on 27 April 2006. Retrieved 15 October 2009</ref> Phatswe o ne a gapa sefofane seo mo mosong, mme ya re a setse a le mo phefong a tlhagisa ba tora e e laolang mesepele ya difofane gore o na le maikaelelo a go ikgapela botshelo; <ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/471568.stm "Suicide pilot destroys Air Botswana fleet"] . BBC News. 11 October 1999. Retrieved 11 October 1999</ref>mme a kopa go bua le batho ba le mmalwa ka seromamowa, go akaretsa le Tautona [[Festus Mogae]] le moeteledipele wa kompone ya difofane. Ka Mogae a ne a seo mo lefatsheng la Botswana, dithulaganyo di ne tsa dirwa gore Phatswe a bue le mothusa [[Tautona Seretse Khama Ian Khama]], <ref name=":3" />o a neng a supa keletso ya go bua le Phatswe.<ref name=":4" /> Morago ga gore sefofane se dikologe Gaborone dioura tse pedi, Phatswe o ne a se thudisa ka lobelo lwa 200 knots (370 km/h) mo difofaneng tse dingwe tse pedi tsa ATR 42, tse di neng di batlelwa mo phororong, a senya difofane tsotlhe tse tharo.[ Tiragalo e ne ya tlogela khamphane e na le BAe 146 e le nngwe fela, e e neng e sa kgone go dirisiwa ngwaga otlhe ka ntlha ya mathata a setegeniki, go pateletsa khamphane go hira sefofane go dira difofane tse di rulagantsweng. Go ne ga senolwa gore Phatswe o ne a kgaotswe ka ntlha ya mabaka a bongaka, a ganwa go busediwa gape mo tirong, mme a kgaolwa gape go fitlha ka Tlhakole ngwaga wa dikete pedi.<ref>[https://aviation-safety.net/asndb/323656 "Criminal Occurrence description"]. ''Aviation Safety Network''. 18 November 2005. Retrieved 16 July 2026</ref> === Maiteko a go ikemela === [[Setshwantsho:Air Botswana ATR 42-500 (A2-ABO) taxiing at OR Tambo International Airport (1).jpg|left|thumb|Air Botswana ATR42-500 kwa maemelong a difofane a OR Tambo, kwa Johannesburg ka ngwaga wa dikete pedi le botlhano]] Ka difofane tse di ne di itemogela tatlhegelo ya madi, e bontlha jwa yone e neng e le ka ntlha ya go dirisa babereki ba bantsi, go dirisa sefofane se segologolo se se sa tshwareng lookwane sentle, koketsego ya madi a tsamaiso, go tlhoka kitso ga baokamedi le go retelelwa ke go tshegetsa le go kgatlha bakgweetsi ba difofane ba ba rutegileng, puso e ne ya tlhopha Air Botswana go nna lephata la ntlha go nna mo mohameng o o ikemetseng. Madi a difofane di a dirisang, ga mmogo le tsamaiso ya boleng jo bo kwa tlase, go tlhoka go rekisa sentle, le go nna bonya go ikgolaganya le maranyane a masha, go thibela kgolo ya difofane.<ref>African Development Bank (2009). [https://books.google.co.bw/books?id=mnyUL7Fql0MC&redir_esc=y "Botswana". ''African Economic Outlook 2008'']. Paris: OECD Publishing. p.&nbsp;161. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-92-64-04585-9|<bdi>978-92-64-04585-9</bdi>.]] Retrieved 15 July 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20120223123156/http://www.mmegi.bw/index.php?sid=1&aid=43&dir=2007%2FApril%2FThursday12 "Airlink still in running to buy stake in Air Botswana".] [[:en:Johannesburg|Johannesburg]]: Mmegi. 12 April 2007. Archived from [https://www.mmegi.bw/sport/bvf-boss-challenges-critics/news the original] on 23 February 2012. Retrieved 16 July 2026</ref><ref>Monnane, Monnane; Sesinyi, Magdeline (April 2001). [https://web.archive.org/web/20041223215327/http://www.archipress.org/capas/docs/pdf/monnane.PDF "Measures Affecting Trade in Services in Botswana"] (PDF). Gaborone: Botswana Institute for Development Policy Analysis. p.&nbsp;4. Archived from [http://www.archipress.org/capas/docs/pdf/monnane.PDF the original] (PDF) on 23 December 2004. Retrieved 16 July 2026</ref> Le fa go ntse jalo, mo dingwageng tse tlhano pele ga ngwaga wa dikete pedi le boraro, puso e ne e ise ke e tlhoke go fokotsa madi a Air Botswana, mo dingwageng tse tlhano tse di fitileng e ne e dirile dipoelo. Tsamaiso ya gore e nne mo mohameng o o ikemetseng e simologile ka Moranang a le lesome le borobabongwe ngwaga wa dikete pedi, fa puso e baya monwana tumalano le koporase ya mafatshefatshe ya madi e e ikgolagantseng le World Bank, e e neng ya baka gore IFC e thapiwe e le mogakolodi wa puso mo tsamaisong e.<ref>[https://web.archive.org/web/20050210133100/http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20000721 "Government to be majority shareholder in privatisation of Air Botswana".] Botswana Press Agency. 21 July 2000. Archived from the original on 10 February 2005. Retrieved 16 July 2026</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi, le boraro, puso e ne ya leka go dira gore difofane tse di nne mo mohameng o o ikemetseng, Air Mauritius le Comair e ne ya nna bapati. Tsamaiso e ka bo e bone mofenyi a amogela masome a mane mo lekgolong mo Air Botswana, puso e tshwere masome a mane mo lekgolong a mangwe, fa babereki ba tshwara lesome le le setseng.<ref>[https://web.archive.org/web/20041211192105/http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20031008 "Air Botswana privatisation to go on".] Botswana Press Agency. 8 October 2003. Archived from the original on 10 February 2005. Retrieved 16 July 2026</ref> Go ne go rulagantswe gore fa difofane di sena go itshetlela mo beng ba tsone ba basha, di tlaa kwalwa mo Botswana Stock Exchange.<ref>[https://web.archive.org/web/20061003014838/http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20040121 "AB privatisation race to end".] Botswana Press Agency. 21 January 2004. Archived from the original on 3 October 2006. Retrieved 16 July 2026</ref> Air Mauritius e ne ya ikgogela morago mo tsamaisong e ka Lwetse ngwaga wa dikete pedi le boraro. Comair e ne ya ikgogela morago ka Morule ngwaga wa dikete pedi le boraro, e le ka ntlha ya go oketsega ga go phadisana le difofane tse di tlhwatlhwa tlase mo mmarakeng wa Aforika Borwa. Puso e ne ya emisa go batla mopati ka Tlhakole ngwaga wa dikete pedi le bone.<ref>[https://www.gale.com/page-not-found "Search for Air Botswana partners suspended".] Associated Press. 3 February 2004. Retrieved 16 July 2026</ref><ref>Mokgoabone, Kabo; Malema, Prof (2 February 2004). [https://web.archive.org/web/20120223123209/http://www.mmegi.bw/2004/February/Monday2/1627497168.html "Comair Pull-Out Stalls AB Privatisation Process"]. Mmegi. Archived from the original on 23 February 2012. Retrieved 16 July 2026</ref> == Mokgatlho wa Teemane == Mokgatlho wa Teemane wa Air Botswana o ikaeletse go go duela le go go leboga ka ntlha ya boikanyego ba gago. Iponele dikilometara mo setilong sengwe le sengwe se se leng teng mo sefofaneng sengwe le sengwe sa Air Botswana se se nang le thekete le se se dirisiwang, nako le nako fa o tlhopha go fofa le rona. Maloko a a letleletsweng ke naga nngwe le nngwe e mo go yone dithulaganyo tse di ntseng jalo di leng kafa molaong, di sa duelelwe e bile go se na madi a go ikwadisa kgotsa a ngwaga le ngwaga. == Metswedi == {{Reflist}} 32agxk610i9t07pzfz87men0l5zrd7z Bechuanaland 0 8799 52610 52257 2026-07-16T13:27:58Z JudithShe 9421 Ke okeditse thanolo, metswedi le go tsenya infobox #Wikipedia25BW 52610 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Bechuanaland Protectorate | common_name = [[Bechuanaland]] | status = le le sireleditsweng | empire = [[United Kingdom]] | year_start = Ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a robabobedi le botlhano | year_end = Ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro | event1 = [[Ditso tsa Botswana]] # Go tlhamiwa ga tshireletso | date_event1 = Mopitlo a le masome mararo le motso | today = [[Botswana]] [[Aforika Borwa]] | capital = [[Mafikeng ]](1885 - 1965) [[Gaborone]] (1965 - 1966) | official_languages = [[Sekgowa]] | common_languages = [[Setswana]] [[Sekalaka]] | currency = Ponto (1885 - 1961) Ranta ya Aforika Borwa (1961 - 1966) }} '''Bechuanaland''' e ne e le lefatshe mo borwa jwa [[Aferika|Aforika]] le le neng le le mo tshireletsong le tlhokomelo ya lefatshe la [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]] go simolola ka Mopitlo a le masome a mararo le motso ngwaga wa sekete , makgolo a robobobedi le masome a robabobedi le botlhano (1885) kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo le bongwe. Le ne la fetoga go nna [[Botswana|Republic of Botswana]] ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a marataro le borataro (1966) kgwedi ya Lwetse e le malatsi a le masome a mararo, dingwaga di le thataro morago ga phathi ya sepolotiki ya [[Bechunaland Democratic Party]] e sena go tlhomamisiwa mo boeteledipeleng jwa ga [[Seretse Khama]].<ref>[https://www.botswanaembassy.org/page/history-of-botswana "History of Botswana | Embassy of the Republic of Botswana in Washington, D.C."] ''www.botswanaembassy.org''. Retrieved 16 July 2026</ref><ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-13041658 "Botswana profile"]. BBC News. 9 August 2012.</ref> == Ditso == Morongwa wa lotso lwa [[:en:Scottish_people|Scottish]] [[John Mackenzie (missionary)|John Mackenzie]] o o tshotsweng ka ngwaga wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a mararo le botlhano (1835) a tlhokafala ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le borobabongwe (1899), o a neng a tsena kereke ya [[:en:London_Missionary_Society|London Missionary Society]] (LMS),<ref>McKenna, Amy (2023). [https://www.britannica.com/biography/John-Mackenzie "John Mackenzie British Missionary".] ''Britannica''. Retrieved 28/09/2023</ref> a nna kwa motseng wa [[Shoshong]] go tswa ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a marataro le bobedi (1862) go tsena ka wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a supa le borataro (1876), o ne a dumela gore [[Bangwato]] le ma [[Aferika|Aforika]] a mangwe ba a neng a bereka le bone ba ne ba tshosediwa ke batho ba ba itsege e le ba lotso lwa Seburu go tswa kwa borwa. O ne a bolotsa letsholo la go simolodisa lefatshe la Bechuanaland mo tlhokomelong ya [[:en:United_Kingdom|Britain.]]<ref>Northcott, Cecil (1972). [https://www.historytoday.com/archive/john-mackenzie-and-southern-africa "John Mackenzie and Southern Africa".] ''History Today''. Retrieved 28-09-2023</ref> Mo lokwalong lwa gagwe lwa ''Austral Africa: losing it or Ruling it'', Mackenzie o ranola ditiragalo tse di bakileng go simolodisiwa ga lefatshe le la tshireletso. Ka thotloetso ya ga Mackenzie, ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabobedi le botlhano (1885) kgwedi ya Ferikgong, palamente ya Britain e ne ya tsaya tshwetso ya go romela setlhopha sa masole kwa [[Aforika Borwa]] ba ya go gatelela bolaodi jwa Britain mo lefelong leo. [[:en:Charles_Warren|Sir Charles Warren]] o ne a etelela pele sesole sa batho ba le dikete di le nne go tswa kwa [[Cape Town|Cape Town.]] Morago ga go diragatsa ditumalano le magosi a mafatshe a Aforika a le mmalwa, Warren o ne a bolela fa tshireletso ya lefatshe e simologa ka ngwaga wa 1885 kwegi ya Mopitlo.<ref>Former deputy attorney-general Tendekani Malebeswa paints a different picture: "The imposition of a protectorate in 1885 by the British was a purely unilateral act to secure their own interests, and it was not in direct response to any request made by any person in what later became Bechuanaland Protectorate. On the contrary, evidence shows that Chiefs Bathoen I of Bangwaketse and Sechele I of Bakwena were sceptical about the protection, whilst Chief Khama III of Bangwato was most receptive to the idea (Morton and Ramsay). ... Warren informed Chiefs Bathoen of Bangwaketse, Khama of Bangwato and Sebele of Bakwena about the protection in May 1885 (Mogalakwe, 2006)." (from T. E. Malebeswa (2020): ''Tribal Territories Act, indirect rule, chiefs and subjects'')</ref> Ka kgwedi ya Lwetse gone mo ngwageng o o, lefatshe la [[Batho ba letso la Setswana|Batswana]] kwa borwa jwa noka ya [[Noka ya Molopo|Molopo]] le ne la tsewa ke puso ya bokolone ya [[:en:British_Bechuanaland|British Bechuanaland]]. Mackenzie o ne a na le Warren , mme lokwalo lwa Austral Africa lo fa tlhaloso ya ditiragalo tse.<ref>Mackenzie, John (1887)[https://web.archive.org/web/20180412145903/https://www.wdl.org/en/item/2525/ . ''Austral Africa: Losing It or Ruling It; Being Incidents and Experiences in Bechuanaland, Cape Colony, and England''.] London: Sampson Low, Marston, Searle & Rivington. Archived from the [https://www.loc.gov/collections/world-digital-library/about-this-collection/ original] on 12 April 2018. Retrieved 19 June 2014 &#x2013; via World Digital Library.</ref> Bechuanaland o ne a raya "lefatshe la Batswana" mme le ne la kgaogangwa gabedi. Kwa bokone go ne ga tsamaisiwa e le lefatshe la Bechanaland fa kwa borwa go ne ga tsamaisiwa e le kolone ya British Bechuanaland. British Bechuanaland o ne a tsenngwa mo koloneng ya [[:en:Cape_Colony|Cape Colony]] ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le botlhano (1895) mme janong ke bontlha bongwe jwa lefatshe la Aforika Borwa.<ref>Morton, Fred; Ramsay, Jeff, eds. (1987). ''The Birth of Botswana: A history of the Bechuanaland Protectorate from 1910 to 1966''. Gaborone, Botswana: Longman Botswana. [[:en:ISBN|ISBN]]&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-582-00584-6|<bdi>978-0-582-00584-6</bdi>.]]</ref> Bokone jwa lefatshe e bong Bechuanaland Protectorate, bo ne bo le botona jwa 225,000 miles le palo ya batho ya dikete di le lekgolo, masome a mabedi le makgolo a supa, masome a supa le borataro. Lefelo leo le ne le nniwa ke merafe e metona ya Batswana e le meraro: [[Bangwato]], [[:en:Koena_tribe|Bakwena]] le [[:en:Bangwaketse|Bangwaketse]], ga mmogo le merafe e mebotlana jaaka [[:en:Balete_people|Balete]] le [[Bakgatla]]. Ba bangwe ba ba neng ba nna foo e ne e le ditlogolwana tsa ba ba simolotseng go nna foo e bong [[Basarwa]] le [[:en:Makalaka|Bakalaka]] ba ba neng ba gapetswe lefatshe ke Batswana ka nako ya fa go fudugelwa kwa borwa.<ref>Peters (1947), p. 1</ref> Puso ya Britain e ne e solofetse go neela lefatshe la [[:en:Company_rule_in_Rhodesia|Rhodesia]] kgotsa Aforika Borwa tsamaiso ya lefatshe, mme baganetsi ba Batswana ba tsaya tshetswo ya go sala mo tlhokomelong ya molao wa Britain go fitlhelela leaftshe le tsaya boipuso ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabongwe le masome a marataro le borataro (1966). Bechuanaland Protectorate e ne lefatshe le le sireleditsweng le ikemetse e seng le le ka fa tlase ga puso ya lefatshe le lengwe. Kwa tshimologong baeteledipele ba Batswana ba ne ba neetswe nonofo mme tsamaiso ya lefatshe e neetswe sepodisi go sireletsa melelwane kgatlhanong le mafatshe a mangwe a [[:en:Europe|Europe]] a a neng a ka tsaya lefatshe a le busa. Ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le bongwe (1891), ka kgwedi ya Motsheganong a le malatsi a ferabongwe, puso ya Britain e ne ya neela tsamaiso ya lefatshe [[:en:List_of_high_commissioners_of_the_United_Kingdom_to_South_Africa|High Commissioner for South Africa]], o a neng a simolola go tlhopha babusi kwa Bechuanaland.<ref>{{harvnb|Morton|Ramsay|1987|page=needed}}</ref> Lefatshe le ne le tsamaisiwa go tswa kwa Mafikeng, seo se ne se tsala seemo se se sa tlwaelegang gore toropokgolo ya lefatshe e nne kwa ntle ga lefatshe leo. Kgaolo ya Mafikeng(gotswa ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980) ene e tsentswe mo [[Bophuthatswana]] Mfikeng, ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010) ya nna [[Mahikeng|Mahikieng]]) e ne e bidiwa 'The Imperial Reserve'. Ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabobedi le botlhano (1885), ha Bechunalnd a bolelwa jaaka kgaolo e e sireleditsweng, one a tshwaragane le bokone ka ditekanyo tsa mola tsa equator ka [[22° south]].Molelwane wa bokone wa lefelo le le sireleditsweng on wa okediwa ke Ba-Boritshe go ya kwa bokone go akaretsa [[Ngamiland]], e ka nako eo e neng e buswa ke Ba-Tawana ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe (1890),<ref>[https://web.archive.org/web/20020419180253/http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20020308 "Builders of Botswana: The Northern Border".] ''Daily News''. Botswana. 8 March 2002. Archived from the original on 19 April 2002.</ref> kgwedi ya Seetebosigo ele masome a mararo. Kgang eo, ene ya amogelwa semmuso ke lefatshe la Jeremane le le latelang ka karolo ya Boraro ya Tumalano ya Heligoland-Zanzibar, e e neng ya tlhomamisa molelwane wa bophirima wa lefelo la itshireletso la Britain la Bechunalnd le la Jeeremane la Itshireletso la Aforika Borwa-Bophirima gape le go bopa kgaolo ya Caprivi e e setseng e amogetswe ke [[Namibia]] ya segompieno.<ref>[http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/pdf/eng/606_Anglo-German%20Treaty_110.pdf "Anglo-German Treaty &#x5B;Heligoland-Zanzibar Treaty&#x5D; (July 1, 1890)"] (PDF). ''German History in Documents and Images, Volume 5. Wilhelmine Germany and the First World War, 1890-1918''. Washington, D.C.: German Historical Institute.</ref> Kwa Borwa- bophirima jwa Aforika, lefelo le le laolwang ke Jeremane le tlhalosiwa jaana: # kwa borwa go kgaolwa ke mola o simologang kwa molomong wa Noka ya Orange o bo o ya ntlheng ya bokone jwa yone fo fitlha e kopana le mola wa bogare wa boleele wa ditekanyo ts equator wa masome a mabedi kwa botlhaba. # Kwa bolhaba ke tsela e e simololang kwa lefelong le le builweng pele o bo o latela bogareng jwa mola wa ntlha ya botlhabanng jwa masome a bobedi go ya kwa o kopanang le mola wa ntlha ya borwa ta bo 22°. Mola o o tswa foo o latela tekanyo e bophara jwa lefatshe goya botlhabeng go fitha o kgatlhana le mola o boleele jwa lefatshe wa degre tse di masome a mabedi le bongwe (21) botlhaba, o bo o o latela mola o wa boleele oya kwa bokone go fitlha o kgatlhana le mola wa bophara jwa lefatshee wa digre tse lesome le boferabobedi(18), mme o tsamae le mola o bophara go ya kwa botlhabeng go fitlha o kgatlhana le [[Noka ya Chobe]].Go tswa fano e welela ko tlase go fitlha e kopana le [[noka ya Zambezi]] ko e felang teng . Go tlhaloganysesa gore tumalano e , efa lefatshe la Jeremane tetla ya go tsena ka kgololesego go tswa mo kgaolong ye e sireleditswng (protectorate) go ya kwa Zambezi ka mokgwa wa mola wa lefatshe o o seng kwa tlase ga dikilimetara dile masome a mararo le bobedi (2omiles) ka bophara ntlha nngwe le nngwe. Mafelo a a laolwang ke Great Britain a kgoreleditswe ka fa bophirima le bokone-bophirima ke mola o o builweng pele, mme a akaretsa [[letsha la Ngami]]. Badiredi ba puso yaga Mmamosadinyana ba gorogile mo kgaolong ya Ngamiland mo ngwageng wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le bone (1894).<ref>[https://web.archive.org/web/20020224094916/http://www.gov.bw/cgi-bin/news.cgi?d=20010907 "Builders of Botswana".] ''Daily News''. Botswana. 7 September 2001. Archived from the original on 24 February 2002.</ref> Molao wa Tati Concessions Land Act wa Firikgong a tlhola masome a mabedi le motso ka ngwaga wa sekete, makolo a robabongwe le lesome le motso (1911) one wa fetisetsa lefelo le lesha la botlhaba kwa tshireletsong. Go tswa fa [[noka ya Shashe]] e simolgang teng go ya kwa thulanong ya yone le dinoka tsa Tati le Ramokgwebana , go ya ka [[Noka ya Ramokgwebana]] go ya kwa e simologang teng, mme go tswa foo go latela mogopo wa metsi wa dinoka tseo. Kgaolo eno e kile yabo ele ya [[Matebeleland]]. Ka ngwaga wa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe le botlhano (1895), ba (British South Africa Company) ba ne ba leka go tsaya kgaolo eno, mme dikgosi tsa Botswana e bong [[Bathoen I|Bathoen 1]], [[Khama lll]] le [[Kgosi Sebele I|Sebele l]] bane ba ya kwa Lontone go ka ngongorega mme ba atlega go thibela BSAC. Kgaolo eno gompieno ke yone kgaolo ya Bokone-Botlhaba ya Botswana. Go feta moo, lefelo la borwa jwa Bechunaland lene la amiwa thata ke bolwetsejwa leruarua jwa Aforika (bolwane) jwa dingwaga tsa wa sekete ,makgolo a robabobedi le masome a robabongwe (1890), jo bo neng jwa senya itsholelo ya lefatshe ka nakwana.<ref>Marquardt, Gary (4 March 2017). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2017.1291162 "Building a Perfect Pest: Environment, People, Conflict and the Creation of a Rinderpest Epizootic in Southern Africa".] ''Journal of Southern African Studies''. '''43''' (2): 349–363. doi:[https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2017.1291162 10.1080/03057070.2017.1291162.] ISSN&nbsp;[https://search.worldcat.org/search?q=n2:0305-7070 0305-7070.]</ref> == Polotiki == Kitsiso ya tshireletso e e neng e bolelwa ke kgaolo ye ntsha ya puso yaga Mmamosadinyana Bechunaland Protectoraye ( eleng Botswana) kwa borwa, di ne di diretswe segolo bogolo go thibela mafatshe a Jeremane, Portugal , le Maburu go atolosa madbelo a bone.<ref>"Germany established its presence in Namibia in 1884. This worried the British, as any further German expansion to the east would hinder the growth of British trade.&nbsp;... in The declaration of a Protectorate, apart from preserving trade corridors into the African hinterland, was being used by the British to stop the expansion of Germany which was already also present in Tanganyika, as well as Portugal in Angola and Mozambique." (T. E. Malebeswa (2020): ''Tribal Territories Act, indirect rule, chiefs and subjects'')</ref> Go fapana le se se neng se begwa ke Warren le ba bangwe ka nako eo, gase dikgosi tsotlhe ts di neng di amegile mo tshireletsong ya Mmamosadinyana (protectorate) tse di neng di e batla.<ref>"On the contrary, evidence shows that Chiefs Bathoen I of Bangwaketse and Sechele I of Bakwena were sceptical about the protection, whilst Chief Khama III of Bangwato was most receptive to the idea (Morton and Ramsay) ... Sechele's tribe proved by no means unanimous in welcoming the Protectorate. Sebele, the eldest son of the chief, protested against their country being taken from them without their consent." (T. E. Malebeswa (2020): ''Tribal Territories Act, indirect rule, chiefs and subjects'')</ref> Kgosi e e neng ena le thata go di feta tsotlhe , e ne ele Kgosi [[Khama III]], yo o neng a na le tshegetso e kgolo go tswa kwa pusong yaga Mmamosadinyana. Mme a ratiwa thata bogolo jang ke batho ba ba neng ba rera enfagedi kwa Borithane. O ne a dirisana thata le masole a Boritane, mme a thibela lefatshe la gagwe le le legolo, le le se nang batho ba bantsi gore le seka la tsenwa ke batswa kwa, go tswa Aforika Borwa.<ref>J. Mutero Chirenje, ''Chief Kgama and his times c. 1835–1923: the story of a Southern African ruler'' (1978).</ref> Morwa Khama , e bong [[Sekgoma II]], o mogolwane one a nna kgosi ya [[Bangwato|Bamangwato]] morago ga leso lwa ga Khama ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe, masome a mabedi le boraro. Morwa o mogolo wa ga Sekgoma II o ne a bidiwa Seretse. Mo botshelong jwa gagwe, Khama one a tlogelwa ke mosadi ( a na ale motlholagadi)mme a nyala gape makgetho ale mmalwa. Mosadi mongwe , e bong [[Semane Setlhoko Khama|Semane]], o ne a nna le morwa yo o bidiwang [[Tshekedi Khama II|Tshekedi]].<ref>Professor Henry Louis Gates Jr.; Professor Emmanuel Akyeampong; Mr. Steven J. Niven (2012). ''Dictionary of African Biography''. OUP USA. p.&nbsp;355. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-19-538207-5|<bdi>978-0-19-538207-5</bdi>.]]</ref> Puso ya ga Sekgoma II ene ya nna ngwaga fela , mme ya tlogela morwae e bong Seretse, yo o neng a santse a le lesea ka nako eo, jaaka mojalefa yo o tshwanetsweng wa bogosi (Tshekedi one a se mo molaong wa bogosi ka ane a sa tswa mo go morwa yo mogolo waga Khama e bong Sekgoma II). <ref>Morton, Barry; Ramsay, Jeff (13 June 2018). ''Historical dictionary of Botswana''. Rowman & Littlefield. p.&nbsp;245. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/9781538111338|<bdi>9781538111338</bdi>.]]</ref>Ka jalo , go ya ka ngwao, Tshekedi one a nna motshwarelela bogosi go fitlhela Seretse a gola mo a ka kgonang go tsaya bogosi. Phetisetso ya boikarabelo go tswa go Tshekedi go ya go Seretse ene ya rulaganngwa go diragala morago ga gore Seretse a boele gae a tswa dithutong tsa mlao kwa mafatsheng a sele a Boritane. Sebaka se Kgosi Tshekedi Khama a se tserenng ele motshwarelela bogosi wa Bamangwato , o gakologelwa thata ka go oketsa mephato go agela morafe dikolo tsa dithuto tse di botlana, matlo a piolokelo ya mabele, le didiba tsa metsi. o ne a lwa le puso ya ga Mmamosadinyana ka ga tsamaiso le taolo ya ga Ngwato . le go rarabolola kgaogano e kgolo ya morafe fa Serete a ne a nyala mosadi wa lekgowa, [[Ruth Williams Khama|Ruth Williams.]] Tshekedi one ale kgatlhanong le lenyalo leo ka mabaka a gore , goya ka ngwao ya Setswana, kgosi ga e kake ya itseela tshwetso ya go nyala ka fa e ratang ka teng. Ene e le motlhanka wa morafe, bogosi jone bone bo aperwe ke kobo e ntsho.<ref>Harragin; et&nbsp;al. (1 December 1949), "Report of the judicial enquiry Re Seretse Khama of the Bamangwato tribe", ''Botswana Notes and Records'', '''17''': 53–64, JSTOR[https://www.jstor.org/stable/40979736 &nbsp;40979736]</ref> Seretse o ne a fapaana le mafoko a bone mme a nyala Ruth, one a mo nyala jalo nako ya fa a leleketswe Britain ka ngwaga wa 1948. Megopolo ya morafe ka lenyalo e ne ya farologana ka bogare ka go latelana ga dingwaga: bagolo ba ne ba dumalana le Tshekedi, fa ba bannye bone ba ema Seretse nokeng. Kwa pheleletsong, balaodi ba ga Mmamosadinyana ba ne ba leleka banna ba babedi bano ( Tshekedi mo kgaolong ya Mmangwato, mme Seretse mo Botswana otlhe). Dikgoberego dine tsa tsoga mme batho ba bangwe ba ne ba latlhegelwa ke matshelo. Seretse le Ruth ba ne ba letlelelwa go boela mo lefatsheng, Seretse le Tshekedi ba kgona go baakanya dilo fa gare ga bone. Gompieno le fa go ntse jalo, Seretse o ne a bona bokamoso jwa gagwe e se go nna kgosi wa morafe wa Bamangwato, mme a ipona e le moeteledipele wa Botswana Democrtic Party, gape e le tautona wa lefatshe la Botswana le le neng le tloga le tsaya boipuso ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro. O ne a tswelela ka go nna tautona wa lefatshe la Botswana go fitlhelela a tlhokafala ka ntlha ya kankere ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, le masome a robabobedi. Polelo ya ga Seretse le Ruth e tlhama boremelelo jwa setshwantsho a motshikhinyego sa ngwaga wa dikete pedi lesome le borataro sa ''[[A United Kingdom.]]''<ref>[https://filmsandfestivals.britishcouncil.org/projects/a-united-kingdom "A United Kingdom"]. ''Film''. British Council. Retrieved 16 July 2026</ref> == Metswedi == pimvciiub88fc8ypvs3mahudlf7rre8 Ntwa ya Dimawe 0 8800 52647 47070 2026-07-17T07:49:08Z JudithShe 9421 Ke tsentse metswedi mengwe le ditshwantsho #Wikipedia25BW 52647 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Dimawe Hill 20200627a.jpg|thumb|Lentswê la Dimawe]] Ntwa ya '''Dimawe''' e lolwe gareng ga merafe e le mmalwa ya [[Batho ba letso la Setswana|Batswana]] le batho ba lotso lwa Seburu ka ngwaga wa sekete makgolo a robabobedi masome a matlhano le bobedi kgwedi ya Phatwe. Batswana ba ne ba fenya ntwa kwa thabeng ya Dimawe ka taelo ya ga [[:en:Sechele_I|Kgosi Sechele I]] wa [[:en:Koena_tribe|Bakwena]].<ref name=":0">Kruger, Paul;Teixeira de Mattos. [https://library.si.edu/digital-library/book/memoirsofpaulkr00krug "The memoirs of Paul Kruger".] ''library.si.edu''. Retrieved 15 June 2020.</ref><ref>Fysh, Graham (2018). "1". [https://www.amazon.com/Massacre-Dimawe-Hill-ignited-Stories-ebook/dp/B07FZDSG8F/ref=sr_1_1?crid=11777ZU4P5LAP&keywords=massacre+at+dimawe+hill&qid=1642456369&s=books&sprefix=massacre+at+dimawe+hill%2Cstripbooks%2C130&sr=1-1 ''Massacre at Dimawe Hill''.]</ref><ref>Leonard, Andrew (8 September 2006). [https://web.archive.org/web/20160307213128/http://www.salon.com/2006/09/08/botswana/ "The battle of Dimawe".] ''Salon''. Archived from the original on 7 March 2016. Retrieved 17 July 2026</ref> == Motheo == Go ya ka [[:en:Paul_Kruger|Paul Kruger,]] kgosi ya Bakgatla-ba-ga-Mmanaana, [[Kgosi Mosielele]] o ne a bolaile batho ba le bantsi kwa lefatsheng la [[Aforika Borwa]] mme a siela kwa go [[Sechele I]], o a neng a gana go mo neela batho ba lotso lwa Seburu are "o o batlang Mosielele o ka tla go mo tsaya mo mpeng ya me". Se e ne e le go supa fa a ne a fitlhile Mosielele fela jaaka dijo tse a di jeleng.<ref name=":0" /> Fa batho ba lotso lwa Seburu ba ne ba goroga, Sechele I o ne a romela morongwa kwa moeteleding wa bone Commandant Scholtz go tlhalosa fa a ka se dire sepa mo letsatsing la kamoso ka e tla bo e le letsatsi la Tshipi mme o tla buisana le bone ka Mosupologo. O ne a bolela le gore ba mo neele kofi le sukiri. Commandant Scholtz o ne a tlhalosa fa a na le kofi le sukiri mme go sena tse a ka di abang. O ne a tshepisa go ba fa pepere ka Mosupologo.<ref name=":0" /> == Ntwa == === Tshimologo ya Ntwa === Ntwa e simologile mo mosong wa Mosupologo. Fa ntwa e ntse e tsweletse Paul Kruger o ne a gobadiwa ke lerumo le le neg le sa mo lebagana,<ref name=":0" /> mme le ne la kgagolaka baki ya gagwe mo sehubeng.<ref name=":0" /> Bakwena ba ne ba na le kitso ka dithaba tse di gaufi ka jalo ba di dirisa go lebelela ntwa le go iphitlha.<ref name=":1">Legodimo.2012</ref> Kgosi Sechele o ne a laola gore basadi le bana ba iphitlhe; mosadi wa ga Sechele o ka nako e o a neng a itsholofetse o ne a fitlhiwa mo logageng lwa Mmasechele lo lo kgakajana.<ref name=":1" /> Fa masole a lotso lwa Seburu ba ne ba pagama dithaba, bagaka ba ga Sechele ba ne ba reledisa majwe a matona mo thabeng gore a thule ba ba neng ba lwa le bone.<ref name=":1" /> Go ya ka dipego, Batho ba lotso lwa Seburu ba ne ba gapa Dimawe ba dirisa ma [[Aferika|Aforika]] ba ba neng ba ba tshwere go iphitlha ba bo ba pateletsa Batswana go emisa ntwa, ka jalo ba pateletsa Sechele go sia.<ref name=":2">Morton, Barry; Ramsay, Jeff (13 June 2018). [https://books.google.co.bw/books?id=VslaDwAAQBAJ&dq=battle+of+dimawe&pg=PA44&redir_esc=y#v=onepage&q=battle%20of%20dimawe&f=false ''Historical Dictionary of Botswana''.] Rowman & Littlefield. [[:en:ISBN|ISBN]]&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-1-5381-1133-8|<bdi>978-1-5381-1133-8</bdi>.]]</ref> Ba ne ba tshwara beng ga e ba ka tshwara makgolo a mane, bontsi e le bana le basadi, ba ba neng ba ba dirisa go bereka kwa ditshimong tsa bone,<ref name=":2" /> mo go yang ka [[:en:David_Livingstone|David Livingstone]] e neng e le bokgoba.<ref name=":3">Ross, Andrew C. (15 September 2006). ''[https://books.google.co.bw/books?id=6R9gf-lAhPUC&dq=battle+of+dimawe&pg=PA74&redir_esc=y#v=onepage&q=battle%20of%20dimawe&f=false David Livingstone: Mission and Empire]''. A&C Black. [[:en:ISBN|ISBN]]&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-1-85285-565-9|<bdi>978-1-85285-565-9</bdi>.]]</ref> Morago ga moo ba ne ba tsena mo ntlong ya ga David Livingstone kwa [[Kolobeng Mission|Kolobeng mission]],<ref name=":2" /> mme ba fitlhela lefelo la go baakanya ditllhobolo, le didirisiwa tsa ntwa.<ref name=":0" /> === Tlhaselo ya Batswana === [[Setshwantsho:Battle of Dimawe 1852.jpg|thumb|Setshwantsho se se supang Sechele fa godimo ga thaba a lebeletse ntwa ya Dimawe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a matlhano le bobedi]] Le ntswa Batswana ba ne ba fentswe pele, Sechele o ne a boa mme a tlhasela ka ditlhobolo tsa ma Europa,<ref name=":4">Shillington.2005</ref>mo go neng ga bolaya batho ba le mmalwa, mme ba ba le kgatlhanong le bone ba boela morago, se sa baka gore Batswana ba boelwe ke lefatshe la bone.<ref name=":3" /> Batswana ba ne ba tloga ba ya go tlhasela ditshimo tsa baba ba bone go fitlhela tumalano e bewa monwana.<ref>[https://books.google.co.bw/books?id=OKcvAQAAIAAJ&q=battle+of+dimawe&redir_esc=y ''History and African Studies Seminar Series''.] University of Natal, History and African Studies Seminar. 1997.</ref> == Ditlamorago == Morago ga ntwa, merafe ya [[Batswana]] e ne ya kgaogana, [[Bakwena]] ba ne ba ya Ditlhakane le Dithubaruba fa Bahurutshe ba ne ba thibelela kwa nokeng ya Kolobeng gaufi le thata ya Dimawe.<ref name=":3" /> Tumalano gareng ga Batswana le Maburu e ne ya bewa mowana ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a matlhano le boraro kgwedi ya Firikgong.<ref name=":4" /> Sechele o ne a leka go tsena mo mosepeleng wa go ya [[:en:United_Kingdom_of_Great_Britain_and_Ireland|Great Britain]] go kopa tshireletso gape kgatlhanong le bone, mme o ne a busiwa fa a goroga kwa [[Cape Town]].<ref name=":3" /> Ba Britain ba ne ba sa batle go dira tumalano epe le Batswana ka seo se ne se tla bo se le kgatlhanong le botsalano jwa bone le Maburu.<ref>Generated from: Sfn</ref>Le fa go ntse jalo maiteko a a ntlha a ne a rotloetsa mosepele wa bobedi o o neng wa atlega go tsamaile [[Khama III|Kgosi Khama III]], [[:en:Sebele_I|Kgosi Sebele I]] le [[Bathoen I|Kgosi Bathoen I]] ba ba neng ba kopa gore Botswana a tsenngwe mo [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Bechuanaland Protectorate]].<ref>Generated from: [[:en:Template:Sfn|Sfn]]</ref> Fa Sechele a ne a le mo tseleng go ya Britain, masole a gagwe a ne a kopana le setlhophana sa Maburu ba ba neng ba tshoga mme ba rulaganya go busa bana ba gagwe ba ba neng ba tshwerwe ke molaodi wa bone.<ref name=":1" /> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Ditso tsa Gaborone]] == Metswedi == t2rpl0gqzu6xlju70uwgktm4pt4cmyv Sefikantswe Sa Dikgosi Tse Tharo 0 9141 52648 35743 2026-07-17T08:15:21Z JudithShe 9421 Ke baakantse thanolo ya tsebe ya Sefikantswe sa dikgosi tse tharo #Wikipedia25BW 52648 wikitext text/x-wiki '''Sefikantswe sa dikgosi tse tharo''' ke [[:en:Bronze_sculpture|mmetlwa oo dirilweng ka tshipi ya bronze]] mo [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Gaborone_Central_Business_District&action=edit&redlink=1 bogare] jwa toropo kgolo [[Gaborone]] mo [[Botswana]]. Mmetlwa o o supa [[:en:Kgosi|dikgosi]] tse tharo( kgosi tsa morafe) ebong [[Khama III]] wa [[Bangwato]], [[:en:Sebele_I|Sebele I]] wa [[:en:Koena_tribe|Bakwena]] le [[Bathoen I]] wa [[Bangwaketse]]. Dikgosi tse tharo di nnile le seabe se setona mo boipusong jwa Botswana. Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a robabongwe le botlhano, banna ba bararo ba ne ba tsaya loeto go ya Great Britain go kopa [[Joseph Chamberlain]], mokwaledi mogolo wa lefatshe la dikolone le [[Queen Victoria]] go kgaoganya [[Bechuanaland]] Protectorate le kompone ya ga [[Cecil Rhodes]] ya British South African Company le [[Southern Rhodesia]]. Ba ne ba diwa tetla e e neng ya dira gore lefatshe la Botswana le nne ka fa tlase ga taolo ya Britain go fitlhelela le tsaya boipuso, Go na le dirala di le thataro tse di fang dintlha ka boipuso jwa Botswana le dikgwetlho. Sekano sa coat of arms se supilwe fa pele ga difikantswe tse tharo. Kompone ya [[North Korea]] ya Mansudae Overseas Projects e ne ya fiwa konteraka go aga difikantswe, mo go neng ga swabisa batho ba ba bopang mo Botswana, Merafe mengwe e mebotlana mo Botswana ba bona fa se e le go supa taolo ya Batswana. == Tlhaloso == [[Setshwantsho:Dikgosis on the 3 dikgosi monument.jpg|thumb|Molema: [[Kgosi Sebele I]]; Legare: Kgosi [[Bathoen I]], Moja: [[Khama III]]. Dikgosi tse tharo tse di mo sefikantsweng<ref>Seretse, Gasebalwe (17 October 2008). [https://web.archive.org/web/20111120061356/http://mmegi.bw/index.php?sid=7&aid=14&dir=2008/October/Friday17 "Monuments worth visiting".] ''Mmegi''. Archived from [https://www.mmegi.bw/sport/naughty-boys-gets-another-chance/news the original] on 20 November 2011. Retrieved 17 July 2026</ref>]] Sefikantswe se se akaretsa mmetlwa wa [[:en:Kgosi|dikgosi]] tse tharo sa boleele jwa dimethara di le masome a matlhano le borobabobedi se se dirilweng ka tshipi ya bronze. Dikgosi tse ebong  kgosi [[Khama III|KhamaIII]], [[:en:Sebele_I|Sebele I]] le [[Bathoen I]]<ref name=":0">Seretse, Gasebalwe (17 October 2008). "[https://www.mmegi.bw/sport/naughty-boys-gets-another-chance/news Monuments worth visiting"]. ''Mmegi''. Archived from the original on 20 November 2011. Retrieved 22 June 2012</ref> ba  tshamekile karolo e tona mo go batleng kgololesegong ya lefatshe la Botswana. Ka ngwaga wa 1895,dikgosi tse tharo tse, baile ba tsamaya go kopana le [[:en:Secretary_of_State_for_the_Colonies|mokwaledi wa makoko a mafatshe]] rre [[:en:Joseph_Chamberlain|Joseph Chamberlain]] le [[:en:Queen_Victoria|Oueen Victoria]] kwa [[:en:United_Kingdom_of_Great_Britain_and_Ireland|Great Britain]] go ba kopa go kgaoganya [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Bechuanaland Protectorate]] le [[:en:Cecil_Rhodes|Cecil Rhodes]] [[:en:British_South_Africa_Company|British South Africa Company]] le [[:en:Southern_Rhodesia|Southern Rhodesia]] (eleng [[Zimbabwe]] gompieno). Kopo ene ya atlega mme teseletso  ya letlelelwa, mme se sa raa gore lefatshe la Botswana le tswelela go nna kafa tlase ga mmuso wa Britain go fitlhela  ka ngwaga tsabo 1960s le tsaa boipuso.<ref>Parsons, Neil (1998). ''[[iarchive:kingkhamaemperor0000pars|King Khama, Emperor Joe and the Great White Queen: Victorian Britain through African Eyes]]''. University of Chicago Press. ISBN <bdi>9780226647456</bdi>.</ref> Mealo e merataro ee ekwa maotong a mmetlwa, e na le tlhaloso ya dkgosi tse tharo tse.<ref name=":0" /> == Ditso == Sefikantswe se seile sa bulwa semmuso ka kgwedi ya Lwetsi e tlhola malatsi ale masome a mabedi le boferabongwe ngwaga wa 2005, ke tautona wa nako eo wa lefatshe la [[Botswana]] ebong rre [[Festus Mogae]]. Letsatsi la ntlha la pulo semmuso sefikantswe se seile sa amogela baeng ba le makgolo a ferabobedi.<ref name=":0" /> Go na le dikiletso ka sefikantswe se.  Go ne gona le ngangisano mabapi le go neela tiro kompone ya [[:en:Mansudae_Overseas_Projects|Mansudae Overseas Project]] ya [[:en:North_Korea|North Korea]] gona le kompone ya kago ya mo gae.<ref name=":0" /> Merafe e mengwe mo Botswana e bona kago ya sefikantswe se ele kgantelelo ya batho ba ba buang “[[Setswana|Tswana]]” mo merafeng e mengwe.<ref>Gulbrandsen, Ørnulf (March 2012). "Chapter 1: The Development of Tswana Merafe and the Arrival of Christianity and Colonialism". ''[https://books.google.co.bw/books?id=eniuf95lUVMC&redir_esc=y The State and the Social: State Formation in Botswana and Its Pre-Colonial and Colonial Genealogies]''. New York City: Berghahn Books. p. 29. ISBN <bdi>9780857452979</bdi>. LCCN 2011037469. Retrieved 22 June 2012.</ref> Lenaneo la go ipha sefikantswe le ne la ngoka kopone tse pedi ebong [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=GH_Holdings&action=edit&redlink=1 GH Holdings] le [[:en:Komatsu_Limited|Komatsu Botswana]] go thusa  [[:en:Botswana_National_Museum|Botswana National Museum]] go  tlhokomela tiro e. Kompone tse di tla tlisa manno a itapoloso le matshwao mo lefelong kana mo sefikantswe se.<ref>Molefe, Thato (1 March 2009). "[https://archive.today/20130218070843/http://www.sundaystandard.info/print_article.php?NewsID=4465 Private sector responding to the Adopt a Monument campaign"]. Sunday Standard. Archived from the original on 23 June 2012. Retrieved 23 June 2012.</ref> === North Korea mo Botswana === [[:en:North_Korea|North Korea]] eo e itsagaleng ka leina la  Democratic People’s Republic of Korea (DPRK), ene e eme nokeng mafatshe a Aforika ale mokawana morago ga [[:en:World_War_II|ntwa ya lefatshe ya bopedi]], mo maitekong ago batla goikopanya le mafatshe a mangwe morago ga [[:en:Korean_War|ntwa ya Korea]]( Korean War). Tautona wa ntlha wa lefatshe la Botswana rre Seretse Khama oile a etela Pyongyang dingwaga dile lesome morago ga tumalano kana tirisano mmogo mogo tsa sepolotiki ka ngwaga wa 1976. Mafatshe a Aforika ale lesome le botlhano goakaretsa le la Botswana, a neetse kompone ya [[:en:Mansudae_Overseas_Projects|Mansudae Overseas Projects]]  kompone ya mafatshe eo  bontlha bongwe jwa yone eleng karolo ya Tumalano e feletse e neelwa kompone ya Mansudae  go aga sefikantswe sa dikgosi tse tharo.<ref>[https://www.worldcat.org/title/1051240896 ''People for profit : North Korean forced labour on a global scale / edited by Remco E. Breuker & Imke B.L.H. van Gardingen ; contributors Jan Blinka, Britt C.H. Blom, Marte C.H. Boonen, Klara Boonstra, Rosa Brandse, Remco E. Breuker, Imke B.L.H. van Gardingen, Larissa van den Herik, Tycho A. van der Hoog, Marieke P. Meurs, Cedric Ryngaert, Shannon R. Stewart, Anoma P. van der Veere''.] Remco E. Breuker, Imke B. L. H. van Gardingen, Jan Blinka, Britt C. H. Blom, Marte C. H. Boonen, Klara Boonstra. Leiden, The Netherlands. 2018. ISBN <bdi>978-90-826167-1-2</bdi>. OCLC 1051240896.</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Ditso tsa Gaborone]] * [[Difikantswe tse ditelele]] == Metswedi == jicbpanwxn5wmqf0h4npuatwa0d3xi0 Tshelang Masisi 0 9160 52633 34438 2026-07-16T18:17:44Z Lucrucia98 12161 52633 wikitext text/x-wiki '''Tshelang Walter Masisi'''( o tshotswe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro (1960) a bo a thokafala ka kgwedi ya Phatwe e le masome a mabedi le borobabobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013) ene ele lepolotiki mo Botswana. Ene ele mogolowe Tautona Mokgweetsi Masisi wa monna, mme o dirile jaaka leloko la [[:en:Pan-African_Parliament|Pan African Parliament]], gammogo le [[palamente ya Botswana]] a emetse kgaolo ya botlhophi ya [[:en:Francistown|Francistown bophirima]] mo lekokong la  sepolotiki la [[:en:Botswana_Democratic_Party|Botswana Democratic Party]] gotswa ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabongwe (1999) go fitlhela a tlhokafala ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013). Masisi ene ele morwa [[:en:Edison_Masisi|Edison Masisi]] (yo o tshotswe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mabedi le bongwe (1921) a bo a thokafala ka ngwga wa dikete tse pedi le boraro (2003) yoo dirileng jaaka mopalamente wa [[Moshupa]] ka lobaka le leleele le leloko la khabinete(cabinet). Mongwe wa barwa rraagwe ba bararo, Mokgweetsi Masisi ke [[:en:President_of_Botswana|tautona ya lefatshe la Botswana]] gotswa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018) , fa yo mongwe a tlogetse tiro ka bogodi jaaka lesole. Bana le kgaitsadi A bone ebong Phadi.<ref>[https://mg.co.za/article/2018-04-03-who-is-botswanas-new-president-mokgweetsi-masisi/ Who is Botswana's new President Mokgweetsi Masisi]?". ''The Mail & Guardian''. 2018-04-03. Retrieved February 6, 2023</ref> === Leso === Ka ngwaga wa dikete tse pedi (2000) oile a tshwarwa ka bolwetsi jwa [[:en:Kidney|diphilo]] mme mosadi wa gagwe ebong Ntetleng amo abela philo. Morago ga loaro oile a bula setlamo se se thusang bao ba tlhokang thuso ya dikarolo tsa mmele.<ref name=":0">Mosikare, Leogang. "[https://www.mmegi.bw/ampArticle/55004 Tshelang Masisi dies]". ''Mmegi Online''. Dikgang Publishing Company. Retrieved February 6, 2023</ref> <ref>Piet, Bame. "[https://allafrica.com/stories/200708230435.html Botswana: Call for Organ Donations]". ''allAfrica''. AllAfrica. Retrieved February 4, 2023</ref>Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012), ngwaga fela pele  ga loso lwa gagwe, Masisi le mosadi wa gagwe baile ba bona kotsi ee masisi ee batlileng go felela e baka dintsho mo [[:en:A1_road_(Botswana)|tseleng ya A1]] fa [[Palapye]] baya [[Francistown|Francistown.]]<ref name=":0" /> Ene yare ka ngwaga wa  dikete tse pedi le lesome le boraro (2013), kgwedi ya Phatwe e tlhola malatsi ale masome a mabedi le botlhano a ragogesediwa kwa  kokelong ee ikemetseng ka nosi ya  Bokamoso (Bokamoso Private Hospital ) mo [[Mmopane]]( sa gape go tweng semo [[Metsimotlhabe]]) pele ga a fetisediwa kwa [[Johannesburg]] kwa [[:en:Milpark_Hospital|kokelong ya Milpark]] go ya go dira loarwa, mme loaro la pala a busediwa Bokamoso morago ga makgoreletsi aa neng a itemogetswe. Masisi oile a tlhokafala letsatsi fela morago gago goroga mo Botswana ka ntlha ya [[:en:Stroke|stroke]] mme ene yare morago mo tshokologong sebueledi sa lelwapa ebong Thulaganyo Masisi a tlhomamisa se.<ref name=":0" /><ref>"[https://m.facebook.com/BotswanaGovernment/posts/504359956313334 THE LATE TSHELANG MASISI]". ''Facebook''. BWgovernment. Retrieved February 6, 2023</ref> == Metswedi == ir8857mm43raoezygrubsm9qm4176g9 Kasane Airport 0 9170 52600 37002 2026-07-16T12:32:37Z JudithShe 9421 Ke okeditse, ke baakantse gape ke tsentse ditshwantsho mo tsebeng ya Kasane Airport #Wikipedia25BW 52600 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Air Botswana new ATR 72 at Kasane International Airport on a cloudy day.jpg|thumb|Kasane International Airport]] [[Setshwantsho:Kasane Airport international arrivals.jpg|thumb|'''Kasane Airport international''']] '''Kasane International  Airport''' ( [[:en:IATA_airport_code|IATA]]: '''BBK''', [[:en:ICAO_airport_code|ICAO]]:'''FBKE''') ke lebala la difofane le le thusang toropo ya [[Kasane]] e e mo [[:en:Chobe_District|kgaolong ya Chobe]] mo Botswana. Lebala le la difofane le agilwe go bapa le [[Tsela ya A33 (Botswana)|tsela ya A33]] dikilomethara di le nne mo borwa jwa toropo le dikhilomithara di le nne mo borwa jwa molelwane le lefatshe la [[Namibia]]. Kompone e tona ya difofane mo [[Botswana]] ya [[Air Botswana]] e tlisa ditirelo tse di rulaganyeditsweng ma gareng ga toropo tsa [[Kasane]] le [[Gaborone]] ka Labobedi, Labotlhano le Tshipi. Ditlamo tsa difofane ka go farologana di thusa ka ditirelo tsa difofane go ya kwa mafelong a farologaneng a a mo tikologolong. Ka lebala le le gaufi le lefelo la diphologolo la [[Chobe National Park]], le dirisediwa thata bojanala. Bontsi jwa ditirelo tsa go ja le go robala mo mo Kasane di na le dipalamo tse di tsayang le go isa batho kwa lefelong le. Go na gape le base ee tsayang batho go ya kwa diphororong tsa [[:en:Victoria_Falls|Victoria Falls]] kwa [[Zambia]] le [[Zimbabwe]]. == Ditso == Maemelo a gompieno a selekanyo sa di square mithara di le dikete di supa,le makgolo a robabobedi (84 000sq ft) a butswe ka kgwedi ya Tlhakole e tlhola malatsi a le masome a mabedi le bobedi ngwaga wa dikete pedi, lesome le borobabboedi, a emisetsa kago ya pele ya selekanyo sa 1.300m2 (14,000sq ft) e e neng e butswe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le motso.<ref>Unathi, Nkanjeni (22 February 2018). "[https://www.businessinsider.com/ PICS: Upgraded Kasane International Airport in Botswana ready to welcome visitors]". ''Traveller24''. Retrieved 12 June 2019</ref> Mafelo a mafaratlhatlha a ditlhaeletsanyo la VOR le ADF a kwa maemelong a. == Difofane le Bogorogelo/Mafelo == {| class="wikitable" |+ !Airlines !Destinations |- |[[Air Botswana]] |[[Cape Town]]<ref name=":0">[https://www.aeroroutes.com/eng/240903-bpsep24 "Air Botswana Network Expansion From Sep 2024".] ''Aeroroutes''. Retrieved 16 July 2026</ref> [[Gaborone]], [[:en:O._R._Tambo_International_Airport|Johannesburg - O.R Tambo]], [[Maun]], [[Mbombela]]<ref name=":0" />, [[Windhoek-Hosea Kutako]]<ref name=":0" /> |- |[[:en:Airlink|Airlink]] |[[:en:OR_Tambo_International_Airport|Johannesburg -O.R. Tambo]] |} == Charter Operators == * [[:en:Wilderness_Air|Wilderness Air]]- [[:en:Eros_Airport|Windhoek]] go ya Kasane<ref>[https://web.archive.org/web/20180820141031/http://www.wilderness-air.com/where-we-are/botswana/ Wilderness Air  » Botswana]". ''www.wilderness-air.com''. Retrieved 20 August 2018</ref> * Moremi Air Services [[Setshwantsho:Kasane International Airport, Botswana.jpg|left|thumb|Sesupo sa o le mo sefofaneng sa Livingtsone, Zambia le Noka ya Chobe]] [[Setshwantsho:Kasane Airport international arrivals.jpg|thumb|Bapagami ba mafatshefatshe ba goroga kwa kgorong]] == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Dipalamo tsa lefatshe la Botswana]] * [[Maemelo a difofane mo Botswana]] == Metswedi == <references /> == Magokaganyi a a kwa Ntle == * [https://ourairports.com/airports/FBKE/runways.html#general OurAirports- Kasane] * [https://skyvector.com/airport/FBKE/Kasane-Airport Skyvector- Kasane] * [https://www.chobe.com/kasane-chobe-airport.php Kasane Airport information] * [https://aviation-safety.net/database/airport/airport.php?id=BBK Accident history for Kasane Airport] at [[:en:Flight_Safety_Foundation#Aviation_Safety_Network|Aviation Safety Network]] * [https://tgftp.nws.noaa.gov/weather/current/FBKE.html Current weather for Kasane Airport] at [[:en:National_Oceanic_and_Atmospheric_Administration|NOAA]]/[[:en:National_Weather_Service|NWS]] c7traelumv24nxqnowxea49j2pqupu4 Vivianne Miedema 0 9471 52637 52040 2026-07-16T18:58:56Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52637 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Vivianne Miedema|full_name=Anna Margaretha Marina Astrid Miedema<ref name="fifa">{{cite web|title=List of Players – Netherlands|url=http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|publisher=[[FIFA]]|access-date=31 May 2015|page=16|date=30 May 2015|archive-date=10 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|url-status=dead}}</ref>|birth_date={{Birth date and age|1996|07|15|df=y}}|birth_place=[[Hoogeveen]], Netherlands|height=177 cm<ref name="fifa" />|position=[[Forward (association football)|Forward]]|currentclub=[[Arsenal W.F.C.|Arsenal]]|youthclubs1=HZVV|youthyears1=2001–2009|youthclubs2=VV de Weide|youthyears2=2009–2011|clubs1=[[SC Heerenveen (women)|SC Heerenveen]]|clubs2=[[FC Bayern Munich (women)|Bayern Munich]]|clubs3=[[Arsenal W.F.C.|Arsenal]]|nationalteam1=Netherlands U15|nationalteam2=Netherlands U16|nationalteam3=[[Netherlands women's national under-17 football team|Netherlands U17]]|nationalteam4=[[Netherlands women's national under-19 football team|Netherlands U19]]|nationalteam5=[[Netherlands women's national football team|Netherlands]]|medaltemplates={{Medal|Sport|Women's [[Association football|football]]}} {{Medal|Country|the {{NED}}}} {{Medal|Competition|[[FIFA Women's World Cup]]}} {{Medal|RU|[[2019 FIFA Women's World Cup|2019 France]]|}} {{Medal|Competition|[[UEFA Women's Championship]]}} {{Medal|Winner|[[UEFA Women's Euro 2017|2017 Netherlands]]|}}|image=Miedemavliverpool.jpg|caption=Miedema in 2023|clubnumber=11|years1=2011–2014|goals1=78|years2=2014–2017|goals2=35|years3=2017–2024|goals3=80 <!-- LEAGUE APPEARANCES & GOALS ONLY-->|nationalyears1=2010–2011|nationalyears2=2010–2012|nationalgoals1=10|nationalgoals2=4|nationalyears3=2011–2012|nationalgoals3=22|nationalyears4=2013|nationalgoals4=7|nationalyears5=2013–|nationalgoals5=[[List of international goals scored by Vivianne Miedema|95]]}} '''Anna Margaretha Marina Astrid''' "'''Vivianne'''" '''Miedema''' (peleto ya se-Dutch: [ˈɑnaː mɑrɣaːˈreːtaː maːˈrinaː ˈʔɑstrɪt ˈmidəmaː]; yo o tshotsweng ka Phukwi a le lesome le botlhano ka 1996) ke motshameki wa moporofeshenale yo o tshamekileng e le motshameka pele kwa setlhopheng sa kgwele ya dinao ya bomme sa [[Arsenal W.F.C.|Arsenal]] le setlhopha sa bosetshaba sa Netherlands. O tshameketse gape le ditlhopha tsa Bayern Munich and SC Heerenveen. O nna a supiwa gantsi ele mongwe wa batshameka pele ba ba gaisang mo kgweleng ya dinao ya bomme, Miedema ke ene yo o digogang kwa pele mo go noseng dino kwa FA WSL ebile gape o nositse dino go gaisa batshameki botlhe mo seemong sa mafatshetshefatshe kwa setlhopheng sa Netherlands, go akaretsa ditlhopha tsa bomme le borre.<ref>Ruszkai, Ameé (18 October 2020). "[https://www.goal.com/en-us/news/vivianne-miedema-the-most-prolific-goal-scorer-and-possibly/t3l0cj2dxtnr1oqsidcpk54e0 Vivianne Miedema: The most prolific goalscorer and possibly the greatest player in Women's Super League history]". ''Goal''. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref>Devonport, Jack (21 June 2020). "[https://herfootballhub.com/vivanne-miedema-the-best-in-the-world/ Opinion: Why Vivianne Miedema is the Best Striker in the World]". ''Her Football Hub''. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref>Tomas, Fiona (18 October 2020). "[https://www.telegraph.co.uk/football/2020/10/18/arsenal-vs-tottenham-wsl-live-score-latest-goal-updates/ Vivianne Miedema makes WSL history as ruthless Arsenal punish sorry Spurs]". ''[[:en:The_Daily_Telegraph|The Daily Telegraph]]''. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref>Wrack, Suzanne (4 December 2019). "[https://www.theguardian.com/football/2019/dec/04/vivianne-miedema-arsenal-six-goals-netherlands-forward Vivianne Miedema: Arsenal's six-goal headline stealer who hates limelight]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 27 October 2020.</ref> O fentse UEFA Women's Euro ka 2017 le setlhopha sa bosetshaba sa Dutch, bommampodi jwa Frauen-Bundesliga gabedi ka go tlhomagana le Bayern Munich ka 2015 le 2016, le 2018-19 bommampodi jwa FA WSL le Arsenal. Ka 2019, a etelela Netherlands go fetsa mo maemong a bobedi kwa 2019 FIFA Women's World Cup kwa France. Miedema o fentse seetsele sa BBC Women's Footballer of the Year ka Ngwanatsele wa 2021. Ka 2020, o ne a kaiwa e le motshameki wa ngwaga wa kgwele ya bomme kwa London Football Awards le Football Writers' Association ya kwa Enyelane. O ne a kaiwa e le PFA Women's Players' Player of the Year ka 2019. O ne a tlhophiwa mo lenaaneng la Ballon d'Or Féminin kwa 2019, 2021, le 2022. O ne a tsenngwa mo go ba ba kwa godimo ba ba lesome mo ''The 100 Best Female Footballers In The World'' ya ''The Guardian'' ka 2017, 2019, 2020, 2021, le 2022. == Botshelo jwa pele == A tshotswe ebile a godisediwa kwa Hoogeveen, Miedema o godile a lebelela rraagwe a tshameka kgwele ya dinao mme ya re a le dingwaga tse tlhano le ene a simolola go e tshamekwa kwa setlhopheng sa HZVV kwa motseng o a tlholegang teng.<ref name=":0">Reuvers, Jörn (4 August 2017). "[https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/124543/Vivianne-Miedema-van-HZVV-tot-EK-finale Vivianne Miedema: van HZVV tot EK-finale]" [Vivianne Miedema: from HHVV to European Championship final]. ''[[:en:RTV_Drenthe|RTV Drenthe]]'' (in Dutch). Retrieved 27 October 2020.</ref><ref name=":1">"[https://www.arsenal.com/news/vivianne-miedema-in-my-own-words Vivianne Miedema: In My Own Words]". [[:en:Arsenal_F.C.|Arsenal]]. 19 October 2020. Retrieved 20 October 2020.</ref> Kgopolo ya gagwe ya ntlha ya go tshameka kgwele ya dinao e akaretsa meno a gagwe a a fa pele a mabedi a kgolwa ke motshwara dinno yo monnye fa a le dingwaga tse thataro.<ref name=":1" /> E ne ele monosa dino wa kgapetsakgapetsa go tswa bonyennyaneng ebile a tshamekela ditlhopha tsa basimane.<ref name=":1" /> Fa baganetsi ba tshega fa ba bona mosetsana mo lebaleng, ne go mo gwetlha go nosa dinno tse dintsi, mo a neng a go dira gantsi.<ref name=":7">"[https://www.bbc.co.uk/sport/av/football/61236034 MOTDx In The Making: How Arsenal's Vivianne Miedema became a football icon]". ''[[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]''. 28 April 2022. Retrieved 28 April 2022.</ref> Morago ga dingwaga a tshamekela HZVV,<ref>Guélé-Chauvin, Florian (20 June 2019). "[https://foot123.fr/football/article/208799-vivianne-miedema-la-canonniere Vivianne Miedema, la canonnière]" [Vivianne Miedema, the gunboat]. ''Foot 123'' (in French). Retrieved 27 October 2020.</ref> o ne a inaakanya le VV De Weide ka 2009 mme a nna koo go fitlhela ka 2011.<ref>"[https://web.archive.org/web/20230715121829/https://dvhn.nl/drenthe/Voetbalvereniging-de-Weide-in-Hoogeveen-vertoont-finale-Miedema-op-groot-scherm-22405366.html Voetbalvereniging De Weide in Hoogeveen vertoont finale Miedema op groot scherm]" [Football club De Weide in Hoogeveen shows the final Miedema on a big screen]. ''[[:en:Dagblad_van_het_Noorden|Dagblad van het Noorden]]'' (in Dutch). 4 August 2017. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref name=":0" /> Le borraagwe le kgaitsadie yo monnye Lars, Miedema o ne a tsamaya gantsinyana go ya kwa Rotterdam dikhilomithara di le 190 (120 mi) go ya go lebelela Feyenoord e tshameka.<ref name=":11">Sanders, Emma (12 September 2019). "[https://www.bbc.com/sport/football/49645658 Vivianne Miedema: Arsenal's striker on Virgil van Dijk & Dutch success]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. Retrieved 20 October 2020.</ref> Fa a le dingwaga dile lesome le bone, Miedema o ne a pateletswa go dira tshwetso ya gore a o batla go tswelela a tshameka le ditlhopha tsa basimane ko a neng a twaetse go ba fenya, kana a fetolele kwa go tshamekeng kwa liking e e kwa godimo ya bomme.<ref name=":1" /> == Tiro ya setlhopha == <big>'''2011–2014: SC Heerenveen'''</big> Fa a sena go amogela taletso go tswa kwa SC Heerenveen, Miedema a saena tumalano ya porofeshionale ya gagwe ya ntlha a le dingwaga tse lesome le bone mme a iphitlhela a tshameka mo Eredivisie, liki e kgolo ya basadi ba maDutch, le batshameki ba ba neng ba le batona mo go ene go menaganye.<ref name=":1" /> O dirile tshimologo ya gagwe ye kgolwane a le dingwaga tse lesome le botlhano mo motshamekong kgatlhanong le FC Utrecht ka Lwetse a le gabedi ka 2011, a fetoga go nna motshameki yo monyenyane go gaisa mo liking eo.<ref name=":17">"[https://www.bbc.co.uk/newsround/54529876 WSL: Miedema breaks goal record, scoring 52 goals in 50 games]". BBC. 19 October 2020. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref name=":2">"[https://uk.women.soccerway.com/players/vivianne-miedema/195616/ Netherlands – V. Miedema – Profile with news, career statistics and history]". ''Soccerway''. Retrieved 9 September 2021.</ref> Mo setlheng sa gagwe sa ntlha sa 2011–12 Eredivisie, a nosa dino tse lesome mo metshamekong e le lesome le botlhano a nosetsa Heerenveen, se se neng sa fetsa kwa mogatleng mo ditlhopheng tse supa. Le fa e ne e le mosha, o ne a arogana sekgele sa go nna monosi wa dinno wa bobedi kwa godimo mo liking eo.<ref name=":2" /><ref name=":3">Laverty, Rich (28 February 2020). "[https://thesefootballtimes.co/2020/02/28/the-inside-story-of-how-sam-kerr-and-vivianne-miedema-became-some-of-the-games-deadliest-strikers/ The inside story of how Sam Kerr and Vivianne Miedema became some of the game's deadliest strikers]". ''These Football Times''. Retrieved 31 October 2020.</ref> Ka 2012–13, a tshameka mo liking e ntsha ya go kgabaganya melelwane ya BeNe League, a tokafatsa palogotlhe ya dino tsa gagwe go ya kwa dinong tse masome a mabedi le bosupa mo metshamekong e le masome a marataro. Dino tsa gagwe tse masome a mane le bongwe mo metshamekong e le masome a mabedi le borataro kwa Heerenveen mo liking ya BeNe mo setlheng sa 2013–14 tsa mo tisetsa tlotla ya monosi yo o kwa godimo a le dingwaga tse lesome le bosupa.<ref name=":5">Saffer, Paul (29 December 2014). "[https://www.uefa.com/womensunder19/news/0253-0d0425d4ba74-eee55d76f3cc-1000--star-of-2014-vivianne-miedema/ Star of 2014: Vivianne Miedema]". [[:en:UEFA|UEFA]]. Retrieved 5 June 2015.</ref><ref>"[https://www.arsenal.com/women/players/vivianne-miedema Vivianne Miedema]". [[:en:Arsenal_F.C.|Arsenal]]. Retrieved 20 October 2020.</ref> Palogotlhe ya dino tsa gagwe e ne e feta ya yo o motshameki yo o mo tlhatlhamang ka dinno di le lesome le botlhano.<ref name=":3" /> '''<big>2014–2017: Bayern Munich</big>''' [[Setshwantsho:Vivianne Miedema BL FCB gg. 1. FFC Frankfurt Muenchen-5.jpg|left|thumb|370x370px|Miedema with Bayern in November 2016]] Ditlhopha tse di farologanyeng di le masome a mararo le boferabongwe di ne tsa batlisisa ka go saena Miedema pele ga a saena tumalano ya dingwaga tse tharo le Bayern Munich mo liking e kgolo ya Jeremane, ya Frauen-Bundesliga ka Seetebosigo wa 2014.<ref>"[https://web.archive.org/web/20140702140725/http://www.fcbayern-frauenfussball.de/news/FC+Bayern+verpflichtet+Vivianne+Miedema+und+Katie+Stengel,25762.htm FC Bayern verpflichtet Vivianne Miedema und Katie Stengel]" [FC Bayern sign Vivianne Miedema and Katie Stengel] (in German). [[:en:FC_Bayern_Munich|Bayern Munich]]. 6 June 2014. Archived from [http://www.fcbayern-frauenfussball.de/news/FC+Bayern+verpflichtet+Vivianne+Miedema+und+Katie+Stengel,25762.htm the original] on 2 July 2014.</ref> Mo setlheng sa 2014–15 ene e le karolo ya setlhopha sa Bayern se se neng sa tlhoka go fenngwa mo Bundesliga sabo sa fenya bosimega e le lantlha fa e sale ka 1976.<ref>"[http://www.nu.nl/voetbal/4046591/vivianne-miedema-kampioen-met-bayern-munchen.html Vivianne Miedema kampioen met Bayern München]" [Vivianne Miedema champion with Bayern Munich]. ''[[:en:NU.nl|NU.nl]]'' (in Dutch). 10 May 2015. Retrieved 14 June 2015.</ref><ref>"[https://uk.soccerway.com/national/germany/frauen-bundesliga/20142015/regular-season/r26443/ 2014–15 Frauen Bundesliga]". Soccerway. Retrieved 8 November 2020.</ref> Miedema o nositse nno ya gagwe ya ntlha ya liki kwa Jeremane ka Phalane a le ga tlhano 2014 mo motshamekong kgatlhanong le MSV Duisburg, a isa Bayern kwa phenyong ya dino tse thataro go lefela.<ref>"[https://www.voetbal.com/wedstrijdverslag/frauen-bundesliga-2014-2015-bayern-muenchen-msv-duisburg/liveticker/ Bayern Munich – MSV Duisburg 6: 0]". Voetbal.com. Retrieved 31 October 2020.</ref> Mo motshamekong kgatlhanong le SGS Essen ka Ngwanatsele a le maasome a mararo, Miedema a kgagoga bokwantle ja lenyenyana mo go neng ga dira gore a nne kwa ntle ga lebala lebakanyana. O ne a tlhagelela gape mo liking ya Jeremane ka Tlhakole a le masome a mabedi le bobedi ka 2015 kgatlhanong le VfL Wolfsburg, a nosa gape mo motshamekong o o latelang, kgatlhanong le Bayer Leverkusen.<ref name=":2" /><ref>"[https://www.voetbalcentraal.nl/nieuws/113571/miedema-scheurt-buitenband-van-enkel-in-bij-bayern-mnchen Miedema scheurt buitenband van enkel in bij Bayern München]" [Miedema tears the outer tire of an ankle at Bayern Munich] (in German). Voetbal Centraal. 6 December 2014. Retrieved 2 November 2020.</ref> Miedema a fetsa setlha seo ka dino di le supa mo metshamekong e le lesome bosupa.<ref name=":2" /> A thusa Bayern Munich go sireletsa bommampodi mo setlheng se se lateng ka dino di le lesome le bone mo metshamekong e le masome a mabedi le bobedi.<ref name=":2" /> Miedema o ne a sa itumella mo dikgweding tsa ntlha tsa gagwe tse tharo kwa Jeremane ka o ne a sa kgone go bua seJeremane kana sekgoa. Le fa a ne a go fenya mathata ao, o ne ya re moragonyana a sa kgotsofalele tiriso ya dikgwele tse ditelele ya Bayern.<ref name=":12">Abdul, Geneva (28 February 2020). "[https://www.nytimes.com/2020/02/28/sports/soccer/vivianne-miedema.html Vivianne Miedema Lets Her Goals Do the Talking]". ''[[:en:The_New_York_Times|The New York Times]]''. Retrieved 30 October 2020.</ref> Ka setlha sa Frauen-Bundesliga sa 2016–17, Miedema a nosa dino tse lesome le bone mo metshamekong e le masome a mabedi le bobedi mme Bayern e ne ya tlosiwa ke VfL Wolfsburg mo bosimegeng.<ref name=":2" /><ref>"[https://web.archive.org/web/20201029223502/https://www.copa90.com/en/all/2017/6/despite-a-domestic-double-wolfsburg-women-kept-waiting Despite a Domestic Double, Wolfsburg Women Kept Waiting]". Copa90. 14 June 2017. Archived from [https://www.copa90.com/en/all/2017/6/despite-a-domestic-double-wolfsburg-women-kept-waiting the original] on 29 October 2020. Retrieved 10 November 2020.</ref> O ne aoketsa ka dinno di ferabobedi mo UEFA Champions League ya 2016–17 fa Bayern e goroga kwa di quarter-finaleng, kwa ba neng ba betswa 4–1 palogotlhe ke Paris Saint-Germain.<ref name=":2" /><ref>"[https://web.archive.org/web/20220323225656/https://www.jwsports1.com/ngozi-eberes-psg-bury-bayern-to-advance-to-champions-league-semis/ Ngozi Ebere's PSG bury Bayern to advance to Champions League semis]". JWsports1. 19 March 2017. Retrieved 2 November 2020.</ref> Miedema e ne e le monosi yo o kwa godimo wa setlha seo sa Champions League.<ref name=":18">Saffer, Paul (1 June 2017). "[https://www.uefa.com/womenschampionsleague/news/023a-0e1686acdfcc-19f4a3ea2f3b-1000--jakabfi-and-miedema-the-top-scorers/ Jakabfi and Miedema the top scorers]". [[:en:UEFA|UEFA]]. Retrieved 2 November 2020.</ref> Miedema o ne a tsena mo dipuisanong tsa ditumalano le ditlhopha tse dingwe tse di kwa godimo kwa Yuropa le Amerika ka 2017. Le fa Bayern e nne e batla gore a nne, ba ne ba sa ipaakanyetsa go ka tlhatlhamolola ka fa ba duelang ka teng. Le fa motsamaisi Karin Danner a ne a eteletse pele dipuisano tse di thata le Miedema, o ne a inneela mo go tsamaeng ga gagwe: "o ne a batla go fetoga mme rona re ne re sa batle go tlhatlhamolola ka fa re duelang ka teng kwa bofelong." Bayern e ne ya kwadisa balekane ka ene ebong Jill Roord le Lineth Beerensteyn go mo emisetsa.<ref>"[https://web.archive.org/web/20201107232647/https://uefafrauenem.sportschau.de/niederlande2017/nachrichten/Oranje-Star-Miedema-Naechste-Ausfahrt-London-,miedema114.html Oranje-Star Miedema: Nächste Ausfahrt London]" [Oranje-Star Miedema: Next exit London]. ''[[:en:Sportschau|Sportschau]]'' (in German). 21 June 2017. Archived from [https://uefafrauenem.sportschau.de/niederlande2017/nachrichten/Oranje-Star-Miedema-Naechste-Ausfahrt-London-,miedema114.html the original] on 7 November 2020. Retrieved 30 October 2020.</ref> '''<big>2017–2024: Arsenal<br /></big>'''Ka Motsheganong wa 2017, Miedema a fudugela kwa setlhopheng sa seesemane sa [[Arsenal W.F.C.|Arsenal]].<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/40018786 Vivianne Miedema: Bayern Munich striker joins Arsenal Ladies]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 23 May 2017. Retrieved 2 November 2020.</ref> Ka Phalane a le masome a mabedi le boferabongwe, a nosa nno ya gagwe ya ntlha ya FA Women's Super League (FA WSL) kwa Arsenal mo motshamekong kgatlhanong le Everton mo motsotsong wa masome a mabedi le boraro.<ref>Theivam, Kieran (3 February 2020). "[https://theathletic.com/1569222/2020/02/04/inside-miedemas-mind-arsenal-striker-on-how-she-scored-five-of-her-greatest-goals/ Inside Miedema's mind: Arsenal striker on how she scored five of her greatest goals]". ''[[:en:The_Athletic|The Athletic]]''. Retrieved 20 October 2020.</ref> Mo motshamekong kgatlhanong le Liverpool, a nosa nno ya go bula motshameko mo motsotsong wa masome a mabedi le boferabongwe abo a thusa Dominique Janssen go nosa ya gagwe ya motsotso wa masome a mane le boferabongwe ba isa Arsenal kwa phenyong ya dino tse tharo go lefela.<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/42882981 Liverpool Women 0–3 Arsenal Women]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 7 February 2018. Retrieved 30 October 2020.</ref> Miedema a fetsa setlha sa 2017–18 ka dino tse nne mo metshamekong e le lesome le bongwe e a e tshamekileng, e e neng e akaretsa go simolola metshameko e ferangbongwe.<ref name=":2" /> Arsenal e ne ya fetsa mo maemong a boraro mo setlheng sa tlwaelo ka rekote ya <abbr>11–3–4.</abbr><ref>"[https://www.skysports.com/womens-super-league-table/2017 FA Women's Super League: 2017/2018 Season]". [[:en:Sky_Sports|Sky Sports]]. Retrieved 2 November 2020.</ref> Setlhopha seo se ne sa fenya FA WSL Cup ya setlha sa 2017–18, Miedema a nosa nno e e neng e fenya motshameko o o wa makgaolakgang mo phenyong ya nno go lefela kgatlhanong le Manchester City.<ref>MacInnes, Paul (14 March 2018). "[https://www.theguardian.com/football/2018/mar/14/arsenal-women-manchester-city-women-continental-tyres-cup-final-match-report Vivianne Miedema seals cup glory for Arsenal against Manchester City]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 30 October 2020.</ref> [[Setshwantsho:2020-02-23 Arsenal WFC v Lewes L.F.C. 166.jpg|thumb|Miedema during a match for Arsenal, February 2020]] Mo motshamekong wa ntlha wa setlha sa 2018–19, Miedema a nosa dino tse tharo fa Arsenal e fenya Liverpool ka nno tse tlhano go lefela.<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/45383041 WSL: Arsenal Women beat Liverpool Women 5–0 as Vivianne Miedema stars]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 9 September 2018. Retrieved 29 October 2018.</ref> O ne a tsisa palogotlhe ya dinno tsa gagwe ko dipalong tse di menaganeng gabedi fa a nosa nno tse pedi kgatlhanong le Bristol City fa Arsenal e fenya ka nno tse nne go lefela.<ref>Garry, Tom (28 October 2018). "[https://www.bbc.com/sport/football/45930489 Women's Super League: Bristol City Women 0–4 Arsenal Women]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. Retrieved 29 October 2018.</ref> Miedemma o feditse setlha seo ele monosi wa dino yo o kwa godimo ka dino tse masome a mabedi le bobedi mme a bidiwa e le motshameki yo o tlhophilweng ke batshameki ka ene wa PFA Women.<ref name=":19">"[https://www.bbc.com/sport/football/48065752 Virgil van Dijk and Vivianne Miedema win PFA Player of the Year awards]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 28 April 2019. Retrieved 16 October 2019.</ref> Arsenal ya fetsa mo maemong a ntlha mo setlheng sa tlwaelo ka rekote ya <abbr>20–2–0,</abbr><ref name=":2" /> seo se kaa nako ya ntlha ya setlhopha seo se fenya bommampodi fa e sale ka 2012.<ref>"[https://talksport.com/football/534477/arsenal-women-win-fa-womens-super-league/ Arsenal Women win FA Women's Super League for first time since 2012 with 4–0 thrashing of Brighton]". talkSport. 28 April 2019. Retrieved 8 November 2020.</ref><ref name=":13">Ruzkal, Ameé (15 December 2019). "[https://www.goal.com/en-us/news/53-goals-a-wsl-title-and-a-world-cup-final-miedema-finishes/tsb8wf293zt81upxm1cgns5mw 53 goals, a WSL title and a World Cup final: Miedema finishes superb 2019 in style]". ''[[:en:Goal_(website)|Goal]]''. Retrieved 30 October 2020.</ref> Ka Phalane a le lesome le borataro 2019, Miedema a nosa dino di le nne fa Arsenal e fenya Slavia Praha ka dinno di le tlhano go lefela mo UEFA Champions League ya 2019–20.<ref>"[https://www.theguardian.com/football/2019/oct/16/arsenals-vivianne-miedema-hits-four-in-champions-league-win-at-slavia-prague Arsenal's Vivianne Miedema hits four in Champions League win at Slavia Prague]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. 16 October 2019. Retrieved 16 October 2019.</ref> Malatsi a le matlhano a a latelang, o ne a tsenngwa mo lenaaneng le lekhutshwane la Ballon d'Or Féminin la 2019,<ref>"[https://www.theguardian.com/football/2019/oct/21/six-liverpool-players-on-ballon-dor-shortlist-bronze-and-white-nominated Seven Liverpool players on Ballon d'Or shortlist, Bronze and White nominated]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. 21 October 2019. Retrieved 22 October 2019.</ref> kwa a ileng a bona maemo a botlhano.<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/50637974 Megan Rapinoe wins Women's Ballon d'Or, Lucy Bronze second]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 2 December 2019. Retrieved 2 November 2020. <q>...while Arsenal and Netherlands forward Vivianne Miedema rounded out the top five.</q></ref> Ka setlha 2019–20, o ne a nosa dino tse lesome le borataro mo metshamekong e le lesome le bone.<ref name=":2" /> Miedema o ne a le botlhokwa thata mo phenyo e tona go di feta tsotlhe mo ditsong tsa WSL ka Sedimonthole a rogwa 2019 – mo dinnong tse lesome le bongwe tse Arsenal e neng ya di nosa kgatlhanong le Bristol City, o ne a nosa tse thataro mme gape a rulaganya tse nne. Ya bo lesome le bongwe e ne e le yone fela e a neng a sa amege mo go yone; o ne a se mo lebaleng fa e nosiwa.<ref name=":20">"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/50534277 Arsenal Women 11–1 Bristol City Women]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 1 December 2019. Retrieved 2 December 2019.</ref><ref>Wrack, Suzanne (4 December 2019). "[https://www.theguardian.com/football/2019/dec/04/vivianne-miedema-arsenal-six-goals-netherlands-forward Vivianne Miedema: Arsenal's six-goal headline stealer who hates limelight]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 27 October 2020.</ref> FA e ne ya kgaosetsa setlha seo ka ntata ya segajaja sa COVID-19, ba swetsa kgaisanyo eo ka dintlha motshameko mongwe le mongwe.<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/52907395 Chelsea named Women's Super League champions, Liverpool relegated]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 5 June 2020.</ref> Arsenal ya fetsa mo maemong a boraro ka rekote ya 12–3–0 ebile ba tshameka mo koping ya FA WSL ya 2019–20, kwa ba feletseng ba latlhegelwa 2–1 kgatlhanong le Chelsea kwa makgaolakgannyeng a FA Women's League Cup ya 2020.<ref>Wrack, Suzanne (29 February 2020). "[https://www.theguardian.com/football/2020/feb/29/chelsea-women-arsenal-womens-league-cup-final Beth England strikes late to win Continental Cup final for Chelsea]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 31 October 2020.</ref> Ka Phalane a le lesome le boferabobedi 2020, Miedema o ne a nna motshameki wa ntlha go nosa dino tsa WSL tse masome a matlhano,<ref>"[https://www.espn.com/soccer/arsenal-women/story/4206745/arsenals-vivianne-miedema-breaks-all-time-wsl-goal-record Arsenal's Miedema breaks WSL goal record]". ''ESPN.com''. 18 October 2020. Retrieved 23 February 2022.</ref> a feta mo tseleng rekote ya liki eo ya nako tsotlhe ya dino tse masome a mane le boferabongwe (e e neng e beilwe ke Nikita Parris) fa a nosa dino tse tharo mo phenyong ya 6–1 kgatlhanong le Tottenham Hotspur.<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/54496416 Women's Super League: Arsenal 6–1 Tottenham Hotspur – Vivianne Miedema becomes WSL record scorer with hat-trick]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 18 October 2020. Retrieved 18 October 2020.</ref> Ka Tlhakole a supa 2021, motshameka pele wa Manchester City Ellen White ya nna e nne monosi wa dino wa nako tshotlhe yo o gaisang, a sena go nose dino tse masome a matlhano le botlhano go tsa ga Miedema tse masome a matlhano le bone.<ref>Wrack, Suzanne (7 February 2021). "[https://www.theguardian.com/football/2021/feb/07/arsenal-manchester-city-wsl-match-report Lauren Hemp lifts Manchester City but Arsenal retain title hopes]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 7 February 2021.</ref> Ka Mopitlo a supa, Miedema a feta White mo tseleng gape, a nositse tse masome a matlhano le borataro.<ref>Roberts, Olly (7 March 2021). "[https://www.givemesport.com/1657342-wsl-review-5-things-we-learned-from-today-as-chelsea-maintain-their-gap-at-the-top-of-the-table WSL Review: 5 things we learned from today as Chelsea maintain their gap at the top of the table]". Give Me Sport. Retrieved 9 March 2021.</ref> Mo dinong tsa ga Miedema tsa ntlha tse masome a matlhano le bobedi, o nositse masome a mararo le bone ja tsone ka lenao la gagwe la moja, tse lesome le bone ka la molema, le tse nne ka tlhogo. Dipe mo dinnong tseo di nositswe ka tlhago ya penaliti. Mo magareng a dipalo, o nositse gangwe mo metsotsong e le masome a ferabongwe le boraro, fa a tshwantshanngwa le e le lekgolo le metso e le masome a supa le bongwe ya ga Parris.<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/54569942 Vivianne Miedema: Arsenal striker breaks all-time WSL goals record with hat-trick against Tottenham]". BBC Sport. 20 October 2020.</ref> Ka 2021 Lwetse a ferabongwe, Miedema a nosa nno ya gagwe ya bo lekgolo ya Arsenal, a nosa dino tse tharo mo phenyong ya nno tse nne go lefela la Slavia Prague mo motshamekong wa go ipatlela phatlha kwa Champions League. Miedema o tlhokile metshameko e le lekgolo le lesome mo dikgaisanong tsotlhe go goroga kwa legatong leo.<ref>@arsenalwfc (9 September 2021). "[https://web.archive.org/web/20241229033217/https://x.com/arsenalwfc/status/1436026223860322306 WELCOME TO THE 100 CLUB VIVIANNE MIEDEMA! 🐐 ⚪️ 0–3 💛 (72) | @UWCL 🏆 LIVE on http://Arsenal.com 📺]" ([[:en:Tweet_(social_media)|Tweet]]) – via [[:en:Twitter|Twitter]].</ref> Ka Ngwanatsele wa 2021 o ne a nna motshameki wa ntlha mo ditsong tsa WSL go nosa kgatlhanong le setlhopha sengwe le sengwe se a kileng a lebagana naso, morago ga go nosa kgatlhanong le Manchester United.<ref name=":21">Wrack, Suzanne (21 November 2021). "[https://www.theguardian.com/football/2021/nov/21/manchester-united-arsenal-wsl-match-report Arsenal's Vivianne Miedema sets WSL record in win over Manchester United]". ''[[:en:The_Guardian|the Guardian]]''. Retrieved 21 November 2021.</ref> Ka Motsheganong wa 2022 malatsi a le masome a mabedi, Miedema a bega fa a okeditse tumalano ya gagwe le Arsenal. O ne a nnile le dipuisano le Barcelona le Paris Saint-Germain ba ba neng ba eletsa go mo saena.<ref>Garry, Tom (20 May 2022). "[https://www.telegraph.co.uk/football/2022/05/20/vivianne-miedemas-new-arsenal-deal-major-coup-whole-wsl/ Why Vivianne Miedema's new Arsenal deal is a major coup for the whole WSL]". ''[[:en:The_Daily_Telegraph|The Daily Telegraph]]''. Retrieved 20 May 2022.</ref> O ne a re go fenya bommampodi le Arsenal go ka raya go le gontsi mo go ene go na le go tsena mo setlhopheng se se setseng se fenya bommampodi.<ref>"[https://nos.nl/artikel/2429543-miedema-verlengt-contract-bij-arsenal-en-laat-wereldtop-nog-even-links-liggen Miedema verlengt contract bij Arsenal en laat wereldtop nog even links liggen]". ''[[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]'' (in Dutch). 20 May 2022. Retrieved 20 May 2022.</ref> Tumalano eo e e madi mantsi e ntshae ne ya mo dira motshameki wa mme yo o duelwang kwa godimo kwa Enyelane.<ref>Vlietstra, Bart (20 May 2022). "[https://www.theguardian.com/football/2022/may/20/vivianne-miedema-im-staying-at-arsenal-but-we-have-to-do-better Vivianne Miedema: 'I'm staying at Arsenal – but we have to do better]'". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 21 May 2022.</ref> Ka Sedimonthole a le lesome le botlhano wa 2022, Miedema a tswa mo motshamekong wa UEFA Champions League kgatlhanong le Lyon ka nako ya go ikhutsa ka kgobalo, e ka Sedimonthole a le lesome le boferabongwe e neng ya rurifadiwa fa e le go kgaoga mosiha wa anterior cruciate. O ne a solofetswe go dirwa loaro le go tlolwa ke metshameko mo sebakeng se se leele.<ref>"[https://www.reuters.com/lifestyle/sports/miedema-suffers-acl-injury-world-cup-campaign-doubt-2022-12-19/ Miedema suffers ACL injury, World Cup campaign in doubt]". ''[[:en:Reuters|Reuters]]''. 19 December 2022. Retrieved 19 December 2022.</ref> O ne a dira iponagatso ya gagwe ya ntlha morago ga kgobalo ka Phalane a le masome a mabedi le bobedi wa 2023, a tsena a emisetsa yo mongwe mo karolong ya bobedi mo phenyong ya 2–1 kgatlhanong le Bristol City.<ref>Miller, Ben (22 October 2023). "[https://www.bbc.co.uk/sport/football/67114461 Bristol City 1-2 Arsenal: McCabe double secures Arsenal win in front of record Robins crowd]". ''BBC Sport''. Retrieved 23 October 2023.</ref> O nositse nno ya gagwe ya ntlha morago ga kgobalo ka Firikgong a le masome a mabedi le boferabongwe 2024 mo phenyong ya nno tse pedi go lefela la Liverpool.<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/68045668 Miedema on target as Arsenal beat Liverpool in WSL]". ''BBC Sport''. Retrieved 28 January 2024.</ref> Fa Mopitlo a rogwa go ne ga begiwa fa a tlhokana le loara le le seng kalo la lengole le le tla a mo paledisang go tshameka dibekenyana.<ref>Burhan, Asif. "[[Vivianne Miedema Sidelined For Several Weeks Due To Minor Knee Surgery]]". ''Forbes''. Retrieved 1 March 2024.</ref> O ne a boa ka Moranang a le masome a mabedi le bongwe mo phenyong ya nno tse tharo go lefela kgatlhanong le Leicester City.<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/68810599 Arsenal beat Leicester to secure Champions League place]". ''BBC Sport''. Retrieved 6 May 2024.</ref> Ka Motsheganong a le lesome le boraro 2024, Arsenal ya netefatsa fa Miedema a tla tlogela setlhopha seo kwa bofelong ja setlha sa 2023–24 fa tumalano ya gagwe e fela.<ref>"'[https://www.theguardian.com/football/article/2024/may/13/vivianne-miedema-to-leave-arsenal-end-of-season Wonderful memories': Vivianne Miedema to leave Arsenal in summer]". ''[[The Guardian]]''. 13 May 2024. Retrieved 13 May 2024.</ref><ref>"[https://www.skysports.com/football/news/11095/13135064/vivianne-miedema-arsenal-confirm-women-s-super-league-all-time-top-goalscorer-will-leave-at-end-of-the-season Vivianne Miedema: Arsenal confirm Women's Super League all-time top goalscorer will leave at end of the season]". ''[[:en:Sky_Sports|Sky Sports]]''. 13 May 2024. Retrieved 13 May 2024.</ref><ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/articles/c2e00peq3m2o Vivianne Miedema: Striker to leave Arsenal at end of WSL season]". ''[[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]''. 13 May 2024. Retrieved 13 May 2024.</ref> == Tiro ya boditshabatshaba == '''<big>Bonana</big>''' Ka Phalane wa 2012, Miedema o ne a roba rekote ya go nosa dino ya setlhopha sa Netherlands sa U-17, fa a nosa dino tse thataro kgatlhanong le Montenegro go tswa fa a nosa di ferabobedi kgatlhanong le Kazakhstan kwa kgaisanyong e potlana ya go ipatlela phatlha kwa UEFA Under-17 ya 2013.<ref name=":22">"[https://www.onsoranje.nl/nieuws/jeugd-vrouwen-onder-17/43802/unieke-score-miedema-bij-o-17 Unieke score Miedema bij O-17]" [Unique Miedema score at O-17]. ''Ons Oranje'' (in Dutch). [[:en:Royal_Dutch_Football_Association|Royal Dutch Football Association]]. 22 October 2012. Retrieved 31 October 2020.</ref> Dinno tse di ferangbobedi mo phenyong ya 15–0 kgatlhanong le Kazakhstan di ne tsa baa rekote ya kgaisano eo ya dinno tse di nositsweng mo motshamekong o le mongwe, dinno tse nne gape mo motshamekong o o latelang kgatlhanong le Ukraine tsa mo dira monosi wa dino yo o kwa godimo wa nako tsotlhe mo kgaisanong ya UEFA ya basadi ya UEFA Under-17.<ref name=":23">"[https://www.uefa.com/womensunder17/news/0252-0ce2a0e6d622-c1e031bac3e4-1000--awesome-miedema-leads-netherlands-through/?referrer=%2Fwomensunder17%2Fnews%2Fnewsid%3D1881974 Awesome Miedema leads Netherlands through]". [[:en:UEFA|UEFA]]. 25 October 2012. Retrieved 31 October 2020.</ref> O nositse palogotlhe ya dino tse masome a mabedi le bobedi fa a tshamekela U-17, mo diponagalong tsa gagwe tse lesome le bongwe fa gare ga Phalane 2011 le Phalane 2012.<ref name=":24">"[https://www.onsoranje.nl/teams/210486/speler/3038 Vivianne Miedema – Jeugd vrouwen onder 17"] [Vivianne Miedema – Youth women under 17]. ''Ons Oranje'' (in Dutch). [[:en:Royal_Dutch_Football_Association|Royal Dutch Football Association.]] Retrieved 31 October 2020.</ref> Ka Mopitlo wa 2013, Miedema a simolola tshameko mo setlhopheng sa Netherlands sa under-19, a simolola ka tatlhegelo ya 3–1 kgatlhanong le Iceland.<ref name=":4">"[https://www.onsoranje.nl/teams/210484/speler/3038 Vivianne Miedema – Jeugd vrouwen onder 19]" [Vivianne Miedema – Youth women under 19]. ''Ons Oranje'' (in Dutch). [[:en:Royal_Dutch_Football_Association|Royal Dutch Football Association]]. Retrieved 31 October 2020.</ref> Ka kgaisano ya 2014 ya UEFA Under-19, o ne a le botlhokwa thata mo katlegong ya baDutch, dinno tsa gagwe tse thataro mo kgaisanong tsa isa Netherlands kwa bommampoding ja yone ja ntlha mo kgweleng ya dinao ya bomme.<ref name=":6">"[https://web.archive.org/web/20150311023325/http://www.fifa.com/womensworldcup/news/y=2015/m=3/news=miedema-i-play-very-differently-to-robben-2556714.html Miedema: I play very differently to Robben]". [[:en:FIFA|FIFA]]. 10 March 2015. Archived from [https://www.fifa.com/womensworldcup/news/y=2015/m=3/news=miedema-i-play-very-differently-to-robben-2556714.html the original] on 11 March 2015. Retrieved 5 June 2015.</ref> O ne a nosa dino tse tharo mo phenyong ya 4–0 ya sekamakgaolakgang ba fenya Republic of Ireland,<ref>"[https://www.irishtimes.com/sport/soccer/international/ireland-women-bow-out-of-under-19-european-championships-1.1877355 Ireland women bow out of Under-19 European Championships]". ''[[:en:The_Irish_Times|The Irish Times]]''. 24 July 2014. Retrieved 25 November 2018.</ref><ref>"[https://www.rte.ie/sport/soccer/2014/0724/632920-fairytale-ends-for-ireland-u-19s/ Republic of Ireland Under-19s 0–4 Netherlands Under-19s]". [[:en:RTÉ|RTÉ]]. 24 July 2014. Retrieved 25 November 2018.</ref> le nno e le nosimo phenyong ya makgaolakgang ba fenya Spain. E ne e le ene monosi yo o gaisitseng mo kgaisanong eo ka molelwane wa dino tse nne ebile a tsaa tlotla ya Golden Player e e neng e fiwa ke UEFA ba e fa motshameki yo o gaisitseng mo kgaisanong eo.<ref>"[https://web.archive.org/web/20150706125537/http://www.uefa.com/womensunder19/history/season=2014/goldenplayer/index.html UEFA.com Golden Player 2014: Vivianne Miedema]". [[:en:UEFA|UEFA]]. 1 August 2014. Archived from [http://www.uefa.com/womensunder19/history/season=2014/goldenplayer/index.html the original] on 6 July 2015.</ref> E setse e le motshameki wa setlhopha se segolo sa bosetshaba, o ne a fetsa tiro ya gagwe ya bosetshaba ka dino tse supa mo iponagatsong tse lesome.<ref name=":4" /> <big>'''Bogolo'''</big> [[Setshwantsho:20170716 WEURO NED NOR 3652.jpg|thumb|Miedema (right) playing for the Netherlands during the [[:en:UEFA_Women's_Euro_2017|UEFA Women's Euro 2017]]]] Ka Lwetse a le masome a mabedi le borataro ka 2013, Miedema a simolola tshameko kwa setlhopheng sa setshaba sa Netherlands. O tsene mo leemong la ga Lieke Martens mo phenyong ya 4–0 mo motshamekong wa go ipatlela phatlha kwa sejaneng sa lefatshe sa FIFA sa 2015 le setlhophana sa botlhano sa UEFA kgatlhanong le Albania kwa Tirana.<ref name=":25">"[https://www.onsoranje.nl/teams/207834/speler/3038 Vivianne Miedema – Nederlands vrouwenelftal]" [Vivianne Miedema – Dutch women's team]. ''Ons Oranje'' (in Dutch). [[:en:Royal_Dutch_Football_Association|Royal Dutch Football Association]]. Retrieved 23 December 2017.</ref> Kgwedi moragonyana a nosa dino tsa gagwe tsa ntlha tsa maemo a magolo, a nosa dino tse tharo mo metsotsong e le lesome le borataro, fa Netherlands e fenya Portugal 7–0 mo motshamekong wa go ipatlela phatlha kwa sejaneng sa lefatshe sa FIFA sa 2015 le setlhophana sa botlhano sa UEFA.<ref>"[https://www.fifa.com/news/numbers-add-up-for-free-scoring-miedema-2901306 Numbers add up for free-scoring Miedema]". [[:en:FIFA|FIFA]]. 15 July 2017. Retrieved 31 October 2020.</ref> Ka Phalane 2014, Miedema a tshameka seabe sa botlhokwa mo phenyong ya motshameko wa go iponna phatlha kwa sejaneng sa lefatshe kgatlhanong le Scotland. Mo legatong lantlha kwa Tynecastle Stadium, tlhago ya gagwe e telele ya kgopiwa ke motshwaradino wa Scotland Gemma Fay pele ga Martens a nosa kgwele e e neng e bowa. MaDutch ba ne ba fiwa tlhago ya penaliti fa Miedema a sena go kgopakgopediwa ke Frankie Brown mo lebokosong. Manon Melis a nosa tlhago eo ya penaliti a isa maDutch kwa phenyong ya 2–1 pele ga legato la bobedi in Rotterdam.<ref>"[https://web.archive.org/web/20160304123228/http://sport.stv.tv/football/international/297161-scotland-1-2-netherlands-little-penalty-gives-scots-world-cup-hope/ Scotland 1–2 Netherlands: Little penalty gives Scots World Cup hope]". ''STV''. 26 October 2014. Archived from [http://sport.stv.tv/football/international/297161-scotland-1-2-netherlands-little-penalty-gives-scots-world-cup-hope/ the original] on 4 March 2016.</ref> Mo motshamekong wa bofelo wa go ipatlela phatlha kgatlhanong le Italy, Miedema a nosa dino tsotlhe tsa Dutch fa Netherlands e fenya ka palogotlhe ya 3–2 mme ba fetela kwa sejaneng sa lefatshe sa 2015.<ref>"[https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf List of Players – Netherlands]" (PDF). [[:en:FIFA|FIFA]]. 30 May 2015. p. 16. Archived from [http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf the original] (PDF) on 10 April 2016. Retrieved 31 May 2015.</ref> O ne a fetsa e le ene monosi wa dino tse di kwa godimo gotlhegotlhe mo metshamekong eo ya go ipatlela phatlha ka dino tse lesome le borataro.<ref name=":6" /> Mokatisi Rojer Reijners o ne a galaletsa tlholego ya ga Miedema ya go feleletsa.<ref name=":8">Laverty, Richard (23 July 2017). "[https://www.ourgamemag.com/2017/07/23/miedema-netherlands-thriving-underdog-role/ Miedema, Netherlands Thriving as Underdogs]". ''Our Game Magazine''. Retrieved 27 October 2020.</ref> Le fa a ne a santse a le mosha, o ne a kaiwa fa e le motshameka pele yo o abetsweng thata wa Yuropa pele ga Netherlands e iponna phatlha e le lantlha ka FIFA Women's World Cup.<ref>Taylor, Louise (5 June 2015). "[https://www.theguardian.com/football/blog/2015/jun/05/womens-world-cup-2015-football-10-players-to-watch Women's World Cup 2015: 10 players to watch]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 14 June 2015.</ref> Fa a le dingwaga tse lesome le boferabobedi, dino tsa gagwe tse lesome le borataro tssa metshameko ya go ipatlela phatlha di ne tsa lekana le tsa rekote ya pele e e neng e beilwe ke Adriana Martin mme ya baya Miedema e le monosi yo o ko godimo wa bosupa mo ditsong tsa dikgaisano tsa boditshaba tsa basadi tsa UEFA.<ref name=":5" /> Miedema o gorogile kwa makgaolakgannyeng kwa Canada ka tlhogo e e opang thata le lenao le le gobetseng.<ref name=":9">Kassouf, Jeff (15 June 2015). "[https://equalizersoccer.com/2015/06/15/vivianne-miedema-netherlands-womens-world-cup-interview/ Dutch wunderkind Miedema still finding game at WWC]". ''The Equalizer''. Retrieved 31 October 2020.</ref> Le fa go ne go solofetswe thata, yo o neng a se mo seemong<ref>Gleeson, Mark (22 June 2015). "[https://web.archive.org/web/20201104075406/https://uk.reuters.com/article/uk-soccer-women-dutch/dutch-look-to-womens-messi-for-upset-result-versus-japan-idUKKBN0P216420150622 Dutch look to women's Messi for upset result versus Japan]". [[:en:Reuters|Reuters]]. Retrieved 31 October 2020.</ref> Miedema a palelwa ke go boeletsa fomo ya gagwe ya pele ga kgaisano abo a palelwa ke go nosa fa Netherlands e fetela kwa karolong ya tsa bofelo tse lesome le borataro ka go fetsa mo maemong a boraro mo setlhophaneng sa bone,<ref>"[https://in.news.yahoo.com/dutch-look-women-messi-upset-result-versus-japan-111816852--sow.html Dutch look to women's Messi for upset result versus Japan]". ''Yahoo! News''. Reuters. 22 June 2015. Retrieved 10 November 2020.</ref> mme ba latlhegelwa ka dino tse pedi go e le kgatlhanong le Japan.<ref>"[https://www.espn.com/soccer/report?gameId=422270 Japan beat the Netherlands 2–1 to advance to quarterfinals]". ''ESPN''. Associated Press. 23 June 2015. Retrieved 10 November 2020.</ref> O ne a kgobiwa marapo ke go tlhoka go tisetswa dikgwele se se neng sa fokotsa ditshono tsa gagwe tsa go ka nosa.<ref name=":9" /> Dingwaga tse pedi moragonyana ga foo, Miedema a dumalana le gore kgatelelo e e neng e le mo go ene ka sejana sa lefatshe sa 2015 e ne e utwala e tlhakatlhakanya tlhogo, mme o ne a itumedisitswe ke gore bangwe ba batshameki ba maDutch ba ba nang le talente ba ne ba epologa morago go fokotsa tebo e ntsi e e neng e le mo go ene.<ref name=":8" /> Ka 2022 o ne a senola fa a ratile go tlogela kgwele ya porofeshionale morago ga makgaolakgang a sejana sa lefatshe sa 2015.<ref name=":7" /> Ka 2017 UEFA European Championship a tswelela a tswerefala ka fa tlase ga kgatelelo, a nosa fa batshegetsi ba fenya Enyelane mo sekamakgaolakgannyeng ka dino tse tharo go lefela.<ref>Murray, Scott (3 August 2017). "[https://www.theguardian.com/football/live/2017/aug/03/holland-v-england-euro-2017-semi-final-live Holland 3–0 England: Euro 2017 semi-final – as it happened]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 2 November 2020.</ref><ref>Magowan, Alistair (3 August 2017). "[https://www.bbc.com/sport/football/40772081 Women's Euro 2017: England knocked out in semi-finals by Netherlands]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. Retrieved 2 November 2020.</ref> Miedema o ne a nosa gape dino tse pedi mo makgaolakgang kgatlhanong le Denmark, se se neng se lekane go ka a fa maDutch sekgele sa ntlha sa bone sa Euro.<ref>Farrell, Dom (6 August 2017). "[https://www.goal.com/en/amp/news/miedema-fires-netherlands-to-euro-2017-title/1vnuc2rl4qtma13gdrv6nizyfo Miedema fires Netherlands to Euro 2017 glory]". ''[[:en:Goal_(website)|Goal]]''. Retrieved 2 November 2020.</ref> Morago ga kgaisano eo, setlhopha sotlhe se ne sa tlotliwa ke Prime Minister Mark Rutte le tona wa tsa metshameko Edith Schippers ebile ba dirwa bagale ba Order of Orange-Nassau.<ref name=":26">"[https://nos.nl/artikel/2199703-voetbalsters-oranje-geridderd-in-den-haag.html Voetbalsters Oranje geridderd in Den Haag]" [Football players Orange knighted in The Hague] (in Dutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. 25 October 2017. Retrieved 2 November 2020.</ref> Ka Seetebosigo a le lesome le botlhano 2019, Miedema ya nna monosi yo o kwa godimo wa nako tsotlhe wa setlhopha sa setshaba sa Netherlands sa bomme morago ga go nosa nno ya gagwe ya masome a marataro mo phenyong ya dino tse tharo go e le nngwe kgatlhanong le Cameroon kwa sejaneng sa lefatshe sa 2019 kwa France.<ref>"[https://web.archive.org/web/20190627092304/https://nos.nl/wk2019/artikel/2289197-recordhouder-miedema-na-dubbelslag-blij-dat-ik-dit-aan-het-team-kan-geven.html Recordhouder Miedema na dubbelslag: 'Blij dat ik dit aan het team kan geven]'" [Record holder Miedema after double hit: 'Glad I can give this to the team'] (in Dutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Archived from [https://nos.nl/wk2019/artikel/2289197-recordhouder-miedema-na-dubbelslag-blij-dat-ik-dit-aan-het-team-kan-geven.html the original] on 27 June 2019. Retrieved 2 November 2020.</ref> O ne a feta rekote e e neng e tshwerwe ke Melis ebile a oketsa ketelelo pele ya gagwe fa godimo ga monosi wa dino wa setlhopha sa borre, Robin van Persie.<ref>van Warmerdam, Hidde; Reedijk, Tim (18 June 2019). "[https://www.ad.nl/wk-vrouwenvoetbal/miedema-zonde-dat-van-persie-niet-nog-tien-jaar-voetbalt~aae2bed7 Miedema: Zonde dat Van Persie niet nog tien jaar voetbalt]" [Miedema: It's a shame that Van Persie doesn't play football for another ten years]. ''[[:en:Algemeen_Dagblad|Algemeen Dagblad]]'' (in Dutch). Retrieved 30 June 2019.</ref> Ka phenyo ya Netherlands ya 2–0 kwa di quarter-finaleng kgatlhanong le Italy, a nosa dino tsotlhe, a bidiwa e le ene motshameki wa motshameko o o, ebile a is setlhopha sa maDutch kwa sekamakgaolakgang a sejana sa lefatshe e le lantlha.<ref>"[https://www.euronews.com/2019/06/29/dutch-head-into-world-cup-semis-after-2-0-win-over-italy Dutch head into World Cup semis after 2–0 win over Italy]". ''[[:en:Euronews|Euronews]]''. Retrieved 30 June 2019.</ref><ref>Bunting, Joshua (30 June 2019). "[https://web.archive.org/web/20201126124242/https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-s-miedema-helps-dutch-into-world-cup-semi-1-6134473 Arsenal's Miedema helps Dutch to first World Cup semi-final]". ''[[:en:Islington_Gazette|Islington Gazette]]''. Archived from [https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-s-miedema-helps-dutch-into-world-cup-semi-1-6134473 the original] on 26 November 2020. Retrieved 2 November 2020.</ref> Tiragatso ya ga Miedema go ralala kgaisano e ne ya nna botlhokwa thata mo go iseng Netherlands kwa makgaolakgang, kwa ba ileng ba fenngwa 2–0 ke basireletsi ba sejana ebong Amerika.<ref>"[https://www.cnbc.com/2019/07/07/us-defeats-netherlands-2-0-in-fifa-womens-world-cup.html US defeats Netherlands to win record 4th Women's World Cup title]". [[:en:CNBC|CNBC]]. 7 July 2019. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref>Mashiter, Nick (1 July 2020). "[https://www.independent.co.uk/sport/football/womens_football/vivianne-miedema-arsenal-fwa-award-womens-footballer-year-goals-video-a9595336.html Arsenal striker Vivianne Miedema named 'FWA Women's Footballer of the Year]". ''[[:en:The_Independent|The Independent]]''. Retrieved 2 November 2020.</ref> Kwa diolimpiking tsa selemo sa 2020 tse di neng di tshwaretswe kwa Tokyo ka 2021, Miedema a roba rekote ya di Olympic ka go nosa dino tse some mo metshamekong e le mene.<ref name=":10">"[https://www.theguardian.com/sport/2021/jul/30/usa-netherlands-olympic-soccer-quarter-finals-uswnt-alyssa-naeher Naeher the hero as USWNT avoid Olympic shootout heartbreak against Netherlands]". ''The Guardian''. 30 July 2021. Retrieved 30 July 2021.</ref> Mo metshamekong ya ditlhophana o ne a nosa gane kgatlhanong le Zambia mme a nosa gabedi kgatlhanong le Brazil le kgatlhanong le China.<ref>"[https://www.onsoranje.nl/nieuws/nederlands-vrouwenelftal/79276/oranjeleeuwinnen-halen-bij-olympisch-debuut-uit-tegen-zambia ORANJELEEUWINNEN HALEN BIJ OLYMPISCH DEBUUT UIT TEGEN ZAMBIA: 10–3]". ''Ons Oranje'' (in Dutch). 21 July 2021. Retrieved 21 July 2021.</ref><ref>"[https://web.archive.org/web/20210725055436/https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/en/results/football/results-women-gpf-000400-.htm Football – Netherlands vs Brazil]". ''Olympics.com''. 24 July 2021. Archived from [https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/en/results/football/results-women-gpf-000400-.htm the original] on 25 July 2021. Retrieved 24 July 2021.</ref><ref>"[https://web.archive.org/web/20210726212637/https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/en/results/football/results-women-gpf-000500-.htm Football – Netherlands vs China]". ''Olympics.com''. 27 July 2021. Archived from [https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/en/results/football/results-women-gpf-000500-.htm the original] on 26 July 2021. Retrieved 27 July 2021.</ref> Mo quarter-finaleng kgatlhanong le Amerika, motshameko wa gagwe wa bo lekgolo wa Netherlands, Miedema o ne a nosa dino tsotlhe tsa maDutch mo malekeng a bobedi-bobedi. Mo tlhagong ya dipenaliti, motshwaradino wa Amerika Alyssa Naeher a thiba penaliti ya ga Miedema, mme maDutch ba ntshiwa.<ref name=":10" /> Mo motshamekong wa ntlha wa 2022 UEFA European Championship kwa Enyelane kgatlhanong le Sweden, Miedema a tsaya bokapotene fa Sari van Veenendaal a tswa mo lebaleng ka ntata ya kgobalo.<ref>Buddenberg, Fred (11 July 2022). "[https://www.trouw.nl/sport/de-band-om-de-arm-gaat-vivianne-miedema-niet-veranderen-anders-ben-je-geen-goede-aanvoerder~b3afcf40/?referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F De band om de arm gaat Vivianne Miedema niet veranderen. 'Anders ben je geen goede aanvoerder.]'" [The captain's armband is not going to change Vivianne Miedema. 'Otherwise you are not a good captain']. ''[[:en:Trouw|Trouw]]'' (in Dutch). Retrieved 23 July 2022.</ref> Miedema a tlolwa ke metshameko e mebedi ya ditlhophana ka ntata ya bokoa jwa COVID-19.<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/62185887 Euro 2022: Who are the big hitters England need to fear?]". ''[[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]''. 20 July 2022. Retrieved 23 July 2022.</ref> O ne a apara lebante la lebogo la mokapotene gape mo motshamekong wa quarter-finale kgatlhanong le France, o Netherlands e neng ya latlhegelwa ka nno go lefela.<ref>"[https://nos.nl/collectie/13906/artikel/2438049-van-domselaar-buigt-alleen-voor-franse-strafschop-oranjevrouwen-uitgeschakeld Van Domselaar buigt alleen voor Franse strafschop, Oranjevrouwen uitgeschakeld]" [Van Domselaar only bows for French penalty, Oranje women eliminated]. ''[[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]'' (in Dutch). 23 July 2022. Retrieved 24 July 2022.</ref> Miedema o ne a palelwa ke go tsenelela sejana sa lefatshe ka 2023 morago ga go kgagoga mosiha wa anterior cruciate ka Sedimonthole wa 2022.<ref>"[https://www.espn.com/soccer/story/_/id/37637690/injured-vivianne-miedema-rules-world-cup-return Injured Netherlands star Vivianne Miedema predicts more ACL injuries at Women's World Cup]". ''[[:en:ESPN|ESPN]]''. 19 July 2023. Retrieved 7 August 2022.</ref> == Tsela ya tshameko == Miedema o godile a morotloetsi wa Feyenoord mme a tsamaisa tshameko ya gagwe jaaka Robin van Persie.<ref name=":11" /> Fa e le moDutch ebile a apara nomore ya lesome kwa Bayern Munich o ne a tshwantshanngwa le Arjen Robben.<ref name=":6" /> Mmegadikgang David Winner, mokwadi wa buka ka ga kgwele ya dinao ya Dutch, o bona tshameko ya gagwe e le tlhakano ya ga Marco van Basten le Dennis Bergkamp.<ref>Wieten, Jesse (31 December 2019). "[https://nos.nl/artikel/2316810-oranje-en-ajax-worden-weer-bewonderd-totaalvoetbal-5-0-of-zoiets.html Oranje en Ajax worden weer bewonderd: 'Totaalvoetbal 5.0 of zoiets]'" [Orange and Ajax are admired again: 'Total football 5.0 or something'] (in Dutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved 2 November 2020.</ref> A kaiwa e le monosi wa dino yo o kgonang mo go tseneleng, Miedema ga a ipeele seelo sa go nosa.<ref name=":14">Dunn, Carrie. "[https://www.goal.com/story/vivianne-miedema-superhero/index.html Superhero]". ''[[:en:Goal_(website)|Goal]]''. Retrieved 30 October 2020.</ref> Motshameka pele wa pele wa Arsenal Kelly Smith fa a bua ka Miedema o ne a re, "o nosa dino ka lenao la gagwe la molema le lenao la moja, ka tlhogo, o thusa go dira dino. Ka fa go nna, ke motshameka pele yo o feletseng ebile ke ene yo o gaisang mo lefatsheng gompieno. O nna e le motshosetsi go sa kgatlhalesege gore ke motsotso wa bokafe mo tshamekong. Fa a le fa pele ga dipale go nna le boiketlo, go itsaa ka ledula mo a nang nago."<ref>Medlicott, Phil. "[https://web.archive.org/web/20220323225624/https://ca.finance.yahoo.com/news/arsenal-striker-vivianne-miedema-best-165032152.html Arsenal striker Vivianne Miedema is best player in world, says Kelly Smith]". [[:en:Yahoo!_Finance|Yahoo! Finance]]. Retrieved 30 October 2020.</ref> Motshameki wa pele wa setlhopha sa setshaba sa Sweden, Nila Fischer o tlhalositse Miedema e le motshameki yo o kitso le botlhale: "O nna a leka go ya ka fa a sa bonweng ka teng a bo a dira motsamao fa wena o sa ipaakanya."<ref name=":12" /> Ka 2019, Miedema o ne a re o tshameka thata jaaka motshamekagare yo o tlhaselang: "Ke a itse gore ke na le bokgoni jwa go nosa dino, mme ke rata go thusa batho. Ke rata go boa ke ya go tsaya kgwele a bo ke bona gore a nka se romele mongwe ko pele ga dipale."<ref name=":13" /> Ka 2022 a simologa a simolola go tshameka fa gare go na le kwa pele.<ref>Rampling, Ali (3 March 2022). "[https://web.archive.org/web/20220309205629/https://www.90min.com/posts/jonas-eidevall-praises-vivianne-miedema-s-performance-in-number-10-role Jonas Eidevall praises Vivianne Miedema's performance in number 10 role"]. ''90min''. Archived from [https://www.90min.com/posts/jonas-eidevall-praises-vivianne-miedema-s-performance-in-number-10-role the original] on 9 March 2022. Retrieved 2 May 2022.</ref> Motshameki wa pele wa Arsenal le Enyelane Ian Wright o ne a mmitsa motshamekapele yo o gaisang le motshamekisi yo o gaisang.<ref name=":7" /> O itsiwe ka go tlhoka go ipelela dino ebile o bolela gore bori ja gagwe botswa kwa go nneng bori ga kwa a tswang teng: "ga ke rate go nna motho yo mongwe le mongwe a mo lebelelang. Ke tiro yame. Ke itumela fa mongwe o sele a nosa. Ke ipela go fetisa."<ref>Steinberg, Jacob (17 November 2017). "[https://www.theguardian.com/football/2017/nov/17/vivianne-miedema-womens-football-equal-pay-arsenal-holland Vivianne Miedema: 'We put the same effort in – we deserve the same pay]'". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 30 October 2020.</ref> == Botshelo ja gagwe == Miedema o mo kgolaganong ya lorato le motshameki wa kgwele ya dinao wa Enyelane le motshameki ka ene wa pele wa Arsenal [[Beth Mead]].<ref>Mulkerrins, Jane (26 August 2022). "[https://www.thetimes.co.uk/article/beth-mead-i-play-my-best-football-when-im-angry-t0p7sqqxq Beth Mead: 'I play my best football when I'm angry]'". ''The Times Magazine''.</ref> Miedema o ne a le mo kgolagano le motshameki wa kgwele ya dinao wa moScottish le motshameki ka ene wa pele, Lisa Evans, dingwaga tse thataro.<ref>Bosgraaf, Mirjam (24 May 2019). "[https://www.volkskrant.nl/gs-b117b227 The best thing in London, tipped by Vivianne Miedema]". ''[[:en:De_Volkskrant|de Volkskrant]]'' (in Dutch). Retrieved 7 July 2019.</ref><ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/58215296 Lisa Evans: West Ham sign Scotland midfielder on loan from Arsenal]". ''BBC Sport''. BBC. 14 August 2021. Retrieved 7 September 2021.</ref> Miedema le Mead ba itseela ntsa mmogo e ba e biditseng Myle Meadema ka Ngwanatsele 2023.<ref>Sohaam, Mukherjee (22 November 2023). "[https://www.goal.com/lists/beth-mead-vivianne-miedema-new-dog-myle/blt1dcdb34f6d0c99f0#csd78cafdb5f72dc5f Beth Mead and Vivianne Miedema have an adorable new family member! Lionesses star posts cute pictures of new dog Myle]". goal.com. Retrieved 24 November 2023.</ref> Kgaitsadie yo monnye mo go ene, Lars, le ene ke motshameki wa kgwele ya dinao, yo ka 2020 a neng a tshamekela FC Den Bosch.<ref name=":15">"[https://web.archive.org/web/20200222155606/https://www.rtlnieuws.nl/nieuws/artikel/4750466/wk-vrouwenvoetbal-frankrijk-vivianne-miedema-koprol-broer-lars-zus Lars Miedema over zus Vivianne: 'Scoren is gewoon haar job']" [Lars Miedema about sister Vivianne: 'Scoring is just her job'] (in Dutch). [[:en:RTL_Nederland|RTL Nederland]]. 27 August 2019. Retrieved 2 November 2020.</ref> A itsewe ka go tlhoka go ipelela dino tsa gagwe mo pepeneng, o ne a dira mo eseng ka fa tlwaelong fa a nna monosi yo o kwa godimo wa Netherlands ka 2019 morago ga gore monnawe a rotloetse gore a tshwae phitlhelelo eo.<ref name=":15" /> Miedema ke mokwadi-mmogo wa ''Vivianne voetbalt'', metseletsele ya dibuka tsa bana tsa metlae tse di nang le ene, di kwadile ka puo ya segabone ya seDutch.<ref name=":14" /><ref>Whyatt, Katie (27 April 2019). "[https://www.telegraph.co.uk/football/2019/04/27/comic-book-hero-vivianne-miedema-wants-fairytale-finish-season/ Comic-book hero Vivianne Miedema wants a fairytale finish to a season for Arsenal]". ''[[:en:The_Daily_Telegraph|The Daily Telegraph]]''. Retrieved 30 October 2020.</ref> Miedema o ithutela UEFA-B coaching licence.<ref name=":16">Vissers, Willem (29 December 2020). "[https://www.volkskrant.nl/sport/topschutter-vivianne-miedema-voetbal-niet-voor-het-geld-leer-ik-jonge-meiden~b27b2994/ Topschutter Vivianne Miedema: 'Voetbal niet voor het geld, leer ik jonge meiden]'" [Top scorer Vivianne Miedema: 'Don't become a football player for the money, that's what I teach young girls'] (in Dutch). [[:en:De_Volkskrant|de Volkskrant]]. Retrieved 7 November 2021.</ref> Ka 2021, o ne a amogela digrata tsa gagwe tsa Masters mo thutong ya Football Business go tswa kwa Johan Cruyff Institute.<ref>"[https://johancruyffinstitute.com/en/blog-en/football-business/vivianne-miedema-womens-football/ Vivianne Miedema, an example of values for the new generations of women's football]". ''[[:en:Johan_Cruyff_Institute|Johan Cruyff Institute]]''. 2 July 2021. Retrieved 7 November 2021.</ref> Ka 2019, Miedema e ne ya nna moemedi wa War Child, ba bopelotlhomogi ba ba emelang bana ba ba tshelelang kwa go leng dintwa teng.<ref name=":16" /> Ka Ngwanatsele wa 2021, Miedema a tsenelela mokgatlho wa bopelotlhomogi wa Common Goal, a tlama 1% ya dituelo tsa gagwe go re e ye kwa mekgatlhong ya setshaba e e berekang le banana. Miedema o ne a re"Ke lesego gobo ke tshela toro ya me mme ke ikutlwa ke na le tshwanelo ya go thusa ba bangwe go tshela toro ya bone le bone. Ke itumetse go tsenelela Common Goal le go atlolosa thuso e nka e dirang kwa ntle ga lebala."<ref>Wrack, Suzanne (4 November 2021). "'[https://www.theguardian.com/football/2021/nov/04/vivianne-miedema-and-lisa-evans-join-common-goal-movement-arsenal Time for action is now' – Miedema and Evans join Common Goal movement]". ''[[:en:The_Guardian|The Guardian]]''. Retrieved 7 November 2021.</ref> Ka Mopitlo wa 2022 o ne a etelela thuso ya potlako e e neng e tlhokwa ke batswasetlhabelo ba ntwa ya Russia kwa Ukraine, ga mmogo le motshameki wa Juvetus, Paulo Dybala.<ref>McLaughlin, Luke (10 March 2022). "[https://www.theguardian.com/football/2022/mar/10/vivianne-miedema-paulo-dybala-arsenal-juventus-common-goal-ukraine-war Miedema and Dybala back Common Goal's emergency Ukraine response]". ''[[:en:The_Guardian|the Guardian]]''. Retrieved 12 March 2022.</ref> Ka September 2022, Miedema a bula lebala la Cruyff Court le le biditsweng ka ene kwa Hoogeveen; kwa lefelong le a neng a tshameka kwa go lone e sale ngwana.<ref>"[https://www.rtvdrenthe.nl/nieuws/14943773/vivianne-miedema-heropent-cruyff-court-in-hoogeveen Vivianne Miedema heropent Cruyff Court in Hoogeveen]". ''RTV Drente''. 7 September 2022. Retrieved 11 September 2022.</ref> == Dipalopalo tsa tiro == '''<big>Setlhopha</big>''' : ''Esale ka Motsheganong a le lesome le boferabobedi 2024'' {| class="wikitable" |+Iponagatso le dino go ya ka setlhopha, setlha le kgaisano ! rowspan="2" |Setlhopha ! rowspan="2" |Setlha ! colspan="3" |Liki ! colspan="2" |Dikopi ! colspan="2" |Tsa kontinente ! colspan="2" |Palogotlhe |- !Karolo !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino |- | rowspan="4" |SC Heerenveen |2011–12 |Eredivisie |17 |10 |2 |2 | colspan="2" |— |19 |12 |- |2012–13 | rowspan="2" |BeNe League |26 |27 |2 |2 | colspan="2" |— |28 |29 |- |2013–14 |26 |41 |1 |1 | colspan="2" |— |27 |42 |- ! colspan="2" |Palogotlhe !69 !78 !5 !5 !0 !0 !74 !83 |- | rowspan="4" |Bayern Munich |2014–15 | rowspan="3" |Bundesliga |17 |7 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |8 |- |2015–16 |22 |14 |4 |4 |2 |0 |28 |18 |- |2016–17 |22 |14 |3 |4 |6 |8 |31 |26 |- ! colspan="2" |Palogotlhe !61 !35 !9 !9 !8 !8 !78 !52 |- | rowspan="8" |Arsenal |2017–18 | rowspan="7" |Super League |11 |4 |8 |4 | colspan="2" |— |19 |8 |- |2018–19 |20 |22 |8 |9 | colspan="2" |— |28 |31 |- |2019–20 |14 |16 |7 |3 |5 |10 |26 |29 |- |2020–21 |22 |18 |4 |6 | colspan="2" |— |26 |24 |- |2021–22 |22 |14 |4 |2 |12 |7 |38 |23 |- |2022–23 |8 |4 |0 |0 |7 |3 |15 |7 |- |2023–24 |9 |2 |5 |0 |0 |0 |14 |2 |- ! colspan="2" |Total !106 !80 !36 !24 !24 !20 !166 !124 |- ! colspan="3" |Palogotlhe ya tiro !236 !193 !50 !38 !32 !28 !318 !259 |} '''<big>boditshabatshaba</big>''' Main article: Lenaane la dino tsa boditshabatshaba tse di nositsweng ke Vivianne Miedema : ''Esale ka motshameko o tshamekilweng ka Tlhakole a le masome a mabedi le boraro 2024'' {| class="wikitable" |+Iponagatso le dino go ya ka setlhopha sa setshaba le ngwaga !Selhopha sa setshaba !Ngwaga !Iponagatso !Dino |- | rowspan="12" |Netherlands |2013 |4 |7 |- |2014 |14 |11 |- |2015 |12 |3 |- |2016 |10 |8 |- |2017 |21 |20 |- |2018 |7 |4 |- |2019 |19 |16 |- |2020 |4 |1 |- |2021 |13 |15 |- |2022 |11 |10 |- |2023 |2 |0 |- |2024 |1 |0 |- ! colspan="2" |Palogotlhe !118 !95 |} == Ditlotla == '''Bayern Munich''' * Bundesliga: 2014–15, 2015–16<ref name=":2" /> '''Arsenal''' * FA WSL: 2018–19;<ref name=":2" /> * FA WSL Cup/FA Women's League Cup: 2017–18,<ref name=":2" /> 2022–23, 2023–24;<ref>"[https://www.arsenal.com/news/vivianne-miedema-leave-club Vivianne Miedema to leave the club]". ''Arsenal F.C''. 13 May 2024. Retrieved 13 May 2024.</ref> maemo a bobedi: 2018–19, 2019–2 [[Setshwantsho:België - Nederland (14203469573).jpg|thumb|Miedema at age 17 during a match against [[:en:Belgium_women's_national_football_team|Belgium]] in 2014]] * FA Women's Cup maemo a bobedi: 2017–18, 2020–21 '''Netherlands U19''' * UEFA Women's Under-19 Championship: 2014<ref name=":2" /> '''Netherlands''' * UEFA Women's Championship: 2017<ref name=":2" /> * FIFA Women's World Cup maemo a bobedi: 2019<ref name=":2" /> * Tournoi de France: maemo a bobedi 2020<ref>"[https://web.archive.org/web/20201128192930/https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-trio-named-in-dutch-squad-1-6529611 Arsenal trio named in Netherlands squad for Tournoi de France]". ''Islington Gazette''. 24 February 2020. Archived from [https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-trio-named-in-dutch-squad-1-6529611 the original] on 28 November 2020. Retrieved 2 December 2020.</ref> '''Individual''' * UEFA Women's Under-19 Championship Golden Player: 2014<ref name=":27">Aitken, Nick (25 February 2016). "[https://web.archive.org/web/20230715121833/https://www.womenssoccerunited.com/vivianne-miedema-interview/ Miedema: "Any player would want to go to Rio Olympics]"". Women's Soccer United. Archived from [https://www.womenssoccerunited.com/vivianne-miedema-interview/ the original] on 15 July 2023. Retrieved 27 October 2020.</ref> * UEFA Women's Under-19 Championship-monosi wa dino yo o kwa godimo: 2014<ref name=":27" /> * BeNe League-monosi wa dino yo o kwa godimo: 2013–14<ref name=":27" /> * UEFA Women's Champions League-monosi wa dino yo o kwa godimo: 2016–17,<ref name=":18" /> 2019–20<ref>"[https://web.archive.org/web/20201108101605/https://www.uefa.com/womenschampionsleague/statistics/ UEFA Womens Champions League in numbers]". [[:en:UEFA|UEFA]]. Archived from [https://www.uefa.com/womenschampionsleague/statistics/ the original] on 8 November 2020. Retrieved 2 November 2020.</ref><ref>Saffer, Paul (30 August 2020). "[https://www.uefa.com/womenschampionsleague/news/0256-0e16aa197ee5-2e17a0fcaa4d-1000--hegerberg-reigns-as-all-time-top-scorer/ Hegerberg reigns as all-time top scorer]". [[:en:UEFA|UEFA]]. Retrieved 2 November 2020.</ref> * UEFA Women's Championship Silver Boot: 2017<ref>"[http://www.uefa.com/womenseuro/news/newsid=2490097.html Jodie Taylor wins Women's EURO adidas Golden Boot]". ''UEFA.com''. Union of European Football Associations. 6 August 2017. Retrieved 31 July 2022.</ref> * BBC Women's-motshameki wa kgwele ya dinao wa ngwaga: 2021<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/59400691 Vivianne Miedema named BBC Women's Footballer of the Year 2021]". BBC World Service. 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> * FIFA Women's World Cup-setlhopha sa All-Star: 2019<ref name=":28">The all-star squad in 2019 was named "Players who Dared to Shine".<sup>[https://digitalhub.fifa.com/m/6bd2fa3c769ee09c/original/lnpeuvaoc1v5tih9rf7p-pdf.pdf 120]</sup> </ref> * FIFA FIFPro Women's World11: 2020,<ref>"[https://web.archive.org/web/20201217185908/https://fifpro.org/en/industry/world-11/the-fifa-fifpro-women-s-world-11-of-2020 The FIFA FIFPRO Women's World 11 of 2019–2020 – FIFPRO World Players' Union]". ''FIFPRO''. 17 December 2020. Retrieved 17 December 2020.</ref> 2021<ref>"[https://web.archive.org/web/20220118145524/https://fifpro.org/en/industry/world-11/2020-2021-women-s-fifa-fifpro-world-11-revealed 2020–2021 Women's FIFA FIFPRO World 11 Revealded]". ''FIFPRO''. 17 January 2022. Retrieved 19 January 2022.</ref> * IFFHS Women's-setlhopha sa lefatshe: 2020<ref>"[https://web.archive.org/web/20210613010326/https://www.iffhs.com/index.php/posts/809 IFFHS WORLD AWARDS 2020 – THE WINNERS]". IFFHS. 4 December 2020. Retrieved 4 December 2020.</ref> * PFA Women's Players'-motshameki wa ngwaga: 2018–19<ref name=":19" /><ref>"[https://www.youtube.com/watch?v=dB1JYv6IoAc PFA Awards 2019 live stream | Van Dijk wins POTY]". ''Evening Standard''. [[:en:YouTube|YouTube]]. 28 April 2019. Retrieved 7 July 2019.</ref> * FA Women's Super League Golden Boot: 2018–19,<ref>Small, Aidan (6 June 2019). "[https://www.arsenal.com/news/201819-stats-behind-our-title-winning-season 2018/19: The stats behind our title-winning season]". [[:en:Arsenal_F.C.|Arsenal]]. Retrieved 2 November 2020. <q>There's only one place to start – and that's with the Golden Boot winner, Vivianne Miedema.</q></ref> 2019–20<ref>"[https://womenscompetitions.thefa.com/en/Article/chelsea-take-individual-honours-160720 Blues take Barclays' honours]". [[:en:The_Football_Association|The Football Association]]. 17 July 2020. Retrieved 2 November 2020.</ref><ref>Bunting, Josh (16 July 2020). "[https://web.archive.org/web/20201028230507/https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-s-miedema-collects-golden-boot-award-1-6750314 Arsenal's Miedema collects Golden Boot]". ''[[:en:Islington_Gazette|Islington Gazette]]''. Archived from [https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-s-miedema-collects-golden-boot-award-1-6750314 the original] on 28 October 2020. Retrieved 2 November 2020.</ref> * FWA Women's-motshameki wa kgwele ya dinao wa ngwaga: 2019–20<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/53247330 Vivianne Miedema: Arsenal & Netherlands striker named FWA Women's Footballer of Year]". [[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]. 1 July 2020. Retrieved 27 October 2020.</ref><ref>"[http://footballwriters.co.uk/editorial/vivianne-miedema-is-womens-footballer-of-the-year/ Vivianne Miedema is Women's Footballer of the Year]". [[:en:Football_Writers'_Association|Football Writers' Association]]. 1 July 2020. Retrieved 27 October 2020.</ref> * London Football Awards Women's-motshameki wa ngwaga: 2018–19, 2019–20<ref>"[https://londonfootballawards.org/the-winners/ The Winners Past & Present]". London Football Awards. Retrieved 27 October 2020.</ref> * Football Supporters' Association-motshameki wa ngwaga: 2019,<ref>"[https://www.theguardian.com/football/2019/dec/17/guardian-wins-football-supporters-association-newspaper-of-the-year-award-seventh-time-in-row Guardian wins FSA newspaper of the year award for seventh time in a row]". ''The Guardian''. 17 December 2019. Retrieved 2 November 2022.</ref> 2020,<ref>"[https://thefsa.org.uk/news/fsa-awards-in-association-with-begambleaware/ FSA Awards in association with BeGambleAware]". The FSA. 12 March 2021. Retrieved 2 November 2022.</ref> 2021<ref>Gillen, Nancy (30 November 2021). "[https://www.givemesport.com/1793971-alex-scott-becomes-first-woman-to-be-named-fsa-pundit-of-the-year-after-public-vote Alex Scott becomes first woman to be named FSA Pundit of the Year after public vote]". ''GiveMeSportW''. Retrieved 2 November 2022.</ref> * WSL PFA Fans'-motshameki wa ngwaga: 2019–20<ref>Bunting, Josh (24 August 2020). "[https://web.archive.org/web/20201129102921/https://www.islingtongazette.co.uk/sport/football/arsenal/arsenal-striker-vivianne-miedema-named-player-of-the-year-1-6806420 Arsenal striker Vivianne Miedema voted WSL PFA player of the year]". ''[[:en:Islington_Gazette|Islington Gazette]]''. Archived from [https://www.islingtongazette.co.uk/news/arsenal-striker-vivianne-miedema-named-player-of-the-year-3843054 the original] on 29 November 2020. Retrieved 29 November 2020.</ref> * Her Football Hub-motshameki wa ngwaga: 2020<ref>Bunting, Joshua (15 December 2020). "[https://www.islingtongazette.co.uk/sport/vivianne-miedema-player-of-the-year-6754288 Arsenal's Miedema scoops Player of the Year award]". ''Islington Gazette''. Retrieved 11 November 2021.</ref> * PFA-setlhopha sa ngwaga: 2018–19, 2019–20, 2021–22<ref>"[https://www.thepfa.com/news/2022/6/9/pfa-awards-22-wsl-toty 2021–22 PFA WSL Team Of The Year]". ''The Professional Footballers' Association''. 9 June 2022. Retrieved 12 November 2022.</ref> * FA Women's Super League-motshameki wa kgwedi: October 2018,<ref>"[https://www.arsenal.com/news/miedema-named-october-wsl-player-month Miedema named October WSL Player of the Month]". ''www.arsenal.com''. Retrieved 14 May 2019.</ref> December 2019,<ref>"[https://twitter.com/BarclaysFAWSL/status/1213384573536624640 December Player of the Month]". Barclays FA WSL. 4 January 2020.</ref> October 2020<ref>Ambrose, Lewis (9 November 2020). "[https://onefootball.com/en/news/fa-wsl-reveal-player-and-manager-of-the-month-for-october-31715985 FA WSL reveal Player and Manager of the Month for October]". ''OneFootball''.</ref> * FA Women's Super League-nno ya kgwedi: December 2022<ref>"[https://www.arsenal.com/news/miedema-wins-wsl-goal-month-december Miedema wins WSL Goal of the Month for December]". ''Arsenal F.C''. 12 January 2023. Retrieved 12 January 2023.</ref> * Arsenal-motshameki wa setlha: 2019–20<ref>"[https://www.arsenal.com/news/vote-your-2021-womens-player-season Vote for your 20/21 Women's Player of the Season]". Arsenal F.C. 18 June 2021. Retrieved 5 May 2023.</ref> '''Orders''' * Knight of the Order of Orange-Nassau: 2017 == Direkote == : ''Esale ka Phukwi a le masome a mararo 2021'' '''Eredivisie''' * Motshameki yo monnye: age 15<ref name=":17" /> '''WSL''' * Dino tse di nositsweng go gaisa mo ditsong tsa liki: 79<ref>Bunting, Josh (15 April 2021). "[https://www.islingtongazette.co.uk/sport/miedema-voted-wsl-greatest-ever-player-7901992 Vivianne Miedema voted Women's Super League's greatest ever player]". ''[[:en:Islington_Gazette|Islington Gazette]]''. Retrieved 16 April 2021.</ref> * Go amega mo dinong mo go kwa godimo: 112<ref>Bunting, Joshua (15 December 2020). "[https://www.islingtongazette.co.uk/sport/vivianne-miedema-player-of-the-year-6754288 Arsenal's Miedema scoops Player of the Year award]". ''[[:en:Islington_Gazette|Islington Gazette]]''.</ref> * Go nosa dino tse tharo mo karolong ya ntlha mo go gaisang: 2<ref>Ruszkai, Ameé (24 October 2020). "[https://www.goal.com/en-gb/news/vivianne-miedema-the-most-prolific-goal-scorer-and-possibly/t3l0cj2dxtnr1oqsidcpk54e0 Vivianne Miedema: The most prolific goalscorer and possibly the greatest player in Women's Super League history]". goal.com.</ref> * Dino tse dintsi mo setlheng se le sengwe: 22<ref>McElwee, Molly (28 June 2019). "[https://www.telegraph.co.uk/world-cup/2019/06/28/vivianne-miedemas-record-breaking-goals-can-take-holland-way/ Vivianne Miedema's record-breaking goals can take Holland all the way to World Cup glory]". The Telegraph.</ref> * Dino tse dintsi mo motshamekong o le mongwe: 6<ref>"[https://web.archive.org/web/20201121172449/https://arsenal.news/2019/12/01/arsenal-11-1-bristol-city-vivianne-miedema-becomes-first-wsl-player-to-score-double-hat-trick/ Arsenal 11–1 Bristol City: Vivianne Miedema becomes first WSL player to score double hat-trick]". ''Arsenal.com''. 1 December 2019. Archived from [https://arsenal.news/2019/12/01/arsenal-11-1-bristol-city-vivianne-miedema-becomes-first-wsl-player-to-score-double-hat-trick/ the original] on 21 November 2020. Retrieved 15 November 2020.</ref> * Go amega mo dinong go hetisa botlhe mo motshamekong o le mongwe: 10 (dino tse 6, 4 assists)<ref name=":20" /> * Motshameki wa ntlha go amega mo dino tse lekgolo<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/av/football/60639543 WSL Arsenal v Birmingham: Arsenal's Vivianne Miedema reaches record 100 goal contributions in WSL]". ''[[:en:BBC_Sport|BBC Sport]]''. 6 March 2022. Retrieved 6 March 2022.</ref> * Motshameki wa ntlha go nosa kgatlhanong le ditlhopha tsotlhe<ref name=":21" /> '''Netherlands''' * Dino tse dintsi mo setlhopheng sa Under-17: 14<ref name=":22" /> * Dino tse dintsi mo setlhopheng se segolo: 95<ref name=":26" /><ref name=":25" /> '''Continental''' * Dino tse dintsi mo motshamekong o le mongwe wa metshameko ya UEFA Under-17: 8<ref name=":23" /> * Dino tse dintsi mo metshamekong ya UEFA Under-17: 22<ref name=":23" /><ref name=":24" /> * Dino tse dintsi mo metshamekong ya Yuropa ya go ipatlela phatlha kwa sejaneng sa lefatshe: 16 (a lekana le Adriana Martín)<ref name=":5" /> '''Olympics''' * Dino tse dintsi mo kgaisanong ya diOlimpiki e le nngwe: 10<ref name=":10" /> == Bona gape == * ''[[:en:The_100_Best_Female_Footballers_In_The_World|The 100 Best Female Footballers In The World]]'' * [[:en:List_of_foreign_FA_Women's_Super_League_players|List of foreign FA Women's Super League players]] * [[:en:List_of_FA_WSL_hat-tricks|List of FA WSL hat-tricks]] == Dintlha == # The all-star squad in 2019 was named "Players who Dared to Shine".<ref name=":28" /> == Metswedi == 71rryjhz4ynxkmouyqolchmafl68tdj Salma Paralluelo 0 9529 52625 52317 2026-07-16T16:24:17Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52625 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Salma Paralluelo|image=|caption=|full_name=Salma Celeste Paralluelo Ayingono|birth_date={{Birth date and age|df=y|2003|11|13 }}<ref name=LL>{{cite web|url=https://www.laliga.com/en-ES/player/salma-paralluelo|title=Salma Paralluelo Women's First Division|website=[[La Liga]]|accessdate=20 March 2022|archive-date=22 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422000717/https://www.laliga.com/en-ES/player/salma-paralluelo|url-status=dead}}</ref>|birth_place=[[Zaragoza]], Spain<ref name=LL/>|height=1.74 m<ref name=LL/>|position={{ublist|[[Forward (association football)|Forward]]}}|currentclub=[[FC Barcelona Femení|Barcelona]]|clubnumber=7|youthclubs1=San José|clubs1=[[Zaragoza CFF|Zaragoza CFF B]]|youthclubs2=[[Zaragoza CFF]]|clubs2=[[Zaragoza CFF]]|clubs3=[[Villarreal CF (women)|Villarreal]]|years3=2019–2022|caps3=37|goals3=23|years4=2022–2026|clubs4=[[FC Barcelona Femení|Barcelona]]|caps4=36|goals4=29|nationalteam-update=20:12, 13 April 2024 (UTC)|club-update=22:02, 14 May 2024 (UTC)|nationalteam1=[[Spain women's national under-17 football team|Spain U17]]|nationalyears1=2018–2019|nationalcaps1=20|nationalgoals1=9|nationalteam2=[[Spain women's national under-19 football team|Spain U19]]|nationalyears2=2022|nationalcaps2=3|nationalgoals2=1|nationalyears3=2022|nationalteam3=[[Spain women's national under-20 football team|Spain U20]]|nationalcaps3=5|nationalgoals3=3|nationalteam4=[[Spain women's national football team|Spain]]|nationalyears4=2022–2026|nationalcaps4=22|nationalgoals4=12|medaltemplates={{Medal|Sport|[[Women's association football|Women's football]]}} {{Medal|Country|{{fbw|ESP}}}} {{Medal|Comp|[[FIFA Women's World Cup]]}} {{Medal|W|[[2023 FIFA Women's World Cup|2023 Australia–New Zealand]]|}} {{Medal|Comp|[[UEFA Women's Nations League]]}} {{Medal|W|[[2024 UEFA Women's Nations League Finals|2024 France–Netherlands–Spain]]|}} {{Medal|Comp|[[FIFA U-20 Women's World Cup]]}} {{Medal|W|[[2022 FIFA U-20 Women's World Cup|2022 Costa Rica]]|}} {{Medal|Comp|[[FIFA U-17 Women's World Cup]]}} {{Medal|W|[[2018 FIFA U-17 Women's World Cup|2018 Uruguay]]|}} {{Medal|Comp|[[UEFA Women's Under-17 Championship]]}} {{Medal|W|[[2018 UEFA Women's Under-17 Championship|2018 Lithuania]]|}} {{Medal|Sport|Women's [[Sport of athletics|athletics]]}} {{Medal|Country|{{ESP}}}} {{MedalCompetition |[[European Youth Olympic Festival]]}} {{Medal|Gold|[[Athletics at the 2019 European Youth Summer Olympic Festival|2019 Baku]]|[[Athletics at the 2019 European Youth Summer Olympic Festival#Girls|400 m hurdles]]}} {{Medal|Gold|[[Athletics at the 2019 European Youth Summer Olympic Festival|2019 Baku]]|[[Athletics at the 2019 European Youth Summer Olympic Festival#Girls|Medley relay]]}}}} '''Salma Celeste Paralluelo Ayingono''' ([https://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/b/bf/Salma_Paralluelo_Ayingono_audio.mp3 listen<sup>ⓘ</sup>]; yo o tshotsweng ka Ngwanatsele a le lesome le boraro ka 2003) ke motshameki wa moSpanish wa kgwele ya dinao e e porofeshionale ebile e le motabogi wa pele yo o tshamekang e le motshameki wa ka fa molemeng ko setlhopheng sa Liga F sa [[FC Barcelona Femení|Barcelona]] le sa setshaba sa Spain. Ke motshameki wa ntlha go fenya dijana tsa lefatshe tsotlhe ka a fentse sa 2023, sa U-20 sa 2022 le sa U-17 sa 2018.<ref>"[https://www.fifa.com/fifaplus/en/tournaments/womens/womensworldcup/australia-new-zealand2023/articles/spain-salma-paralluelo-womens-world-cup-u-17-u-20-champion-2023 Paralluelo crosses finish line with third winners' medal]". ''FIFA.com''. FIFA. 21 August 2023. [https://web.archive.org/web/20230908180812/https://www.fifa.com/fifaplus/en/tournaments/womens/womensworldcup/australia-new-zealand2023/articles/spain-salma-paralluelo-womens-world-cup-u-17-u-20-champion-2023 Archived] from the original on 8 September 2023. Retrieved 8 September 2023.</ref> == Botshelo ja pele == Paralluelo o tsholetswe kwa Zaragoza ele ngwana wa rraagwe wa moSpanish le mmaagwe wa mo Fang go tswa Equatorial Guinea,<ref>"[https://elpais.com/elpais/2020/10/23/eps/1603442614_907093.html Salma Paralluelo, la futbolista y velocista que bate todos los récords]". El País.</ref><ref name=":0">"[https://arainfo.org/continua-la-busqueda-de-florencio-ayingono-eworo-entrevista-con-su-madre-diosdada-ayingono/ Continúa la búsqueda de Florencio Ayingono Eworo | Entrevista con su madre, Diosdada Ayingono]".</ref> wa bofelo yo o ileng a fuduga go tswa kwa Equatorial Guinea gore morwa wa gagwe go tswa kwa botsalanong ja pele, yo o neng a na le bothata jo bogolo ja go tlhoka pono, a kgone go bona thuso ya bongaka e e botoka kwa Spain.<ref name=":0" /> Ka Sedimonthole wa 2012, fa lekawana leo le le dingwaga tse masome a mabedi le bongwe, le ne la nyelela kwa Zaragoza mme mmele wa gagwe wa bonwa kgwedi e e latelang.<ref>"[https://www.heraldo.es/noticias/aragon/zaragoza/2012/12/17/denuncian-desaparicion-un-joven-universitario-zaragoza-215620-2261126.html Denuncian la desaparición de un joven universitario en Zaragoza]".</ref><ref>"[http://historico.aragondigital.es/noticia.asp?notid=103434 Aparece sin signos de violencia el cadáver del universitario desaparecido en Zaragoza]".</ref> Go tswa mo go se se boletsweng pele, o na le bo kgaitsadie ba le babedi, José Jaime le Lorenzo, botlhe ke batshameki ba kgwele ya dinao.<ref>"[https://www.elperiodicomediterraneo.com/deportes/2019/12/02/hermanos-paralluelo-brillan-fuerza-cantera-40953514.html Los hermanos Paralluelo brillan con fuerza en la 'Cantera Grogueta']". ''El Periódico Mediterráneo''. 2 December 2019.</ref> == Tiro ya setlhopha == Paralluelo ke maduo a UD San José le Zaragoza. Gape o tshameketse Zaragoza CFF le Villareal kwa Spain. Gape ke motlhophiwa wa seetsele sa FIFA Puskás Award sa 2022. O saenetse FC Barcelona kwa bofelong ja setlha sa 2021–22 morago ga gore tumalano ya gagwe le Villareal e te bokhutlong.<ref>"[https://www.fcbarcelona.com/en/football/womens-football/news/2673982/salma-paralluelo-signs-for-fc-barcelona Salma Paralluelo signs for FC Barcelona]". ''www.fcbarcelona.com''. Retrieved 16 August 2023.</ref> Ka setlha sa 2023–24 o ne a nosa dino tse nne mo phenyong ya kwa ntle ga gae ya dino tse supa go e le nngwe kgatlhanong le Real Sociedad.<ref>"[https://www.sport.es/es/noticias/futbol-femenino-barca/salma-presente-futuro-barca-goleada-99282103 Salma fue el presente y el futuro del Barça en la goleada en Zubieta]". ''www.sport.es'' (in Spanish). 10 March 2024. Retrieved 11 March 2024.</ref> == Tiro ya boditshabatshaba == O fentse UEFA Under-17 Championship ya 2018 , FIFA U-17 World Cup ya 2018 le FIFA U-20 World Cup ya 2022, a bo a dira tshameko ya gagwe ya ntlha ya setlhopha se segolo ka Ngwanatsele a le lesome le motso wa 2022, a simolola ebile a nosa dino tse tharo mo phenyong kgatlhanong le Argentina. O ne a tsenngwa mo lenaaneng la setlhopha sa Spain sa sejana sa lefatshe sa FIFA sa 2023.<ref>"[https://rfef.es/es/noticias/oficial-i-esta-es-la-lista-oficial-para-el-mundial-de-australia-y-nueva-zelanda La lista oficial para el Mundial de Australia y Nueva Zelanda]" [The official list for the World Cup in Australia and New Zealand] (in Spanish). [[:en:Royal_Spanish_Football_Federation|Royal Spanish Football Federation]]. 30 June 2023.</ref> Mo motshamekong wa quarter-finale kgatlhanong le Netherlands ka Phatlwe a le lesome le motso, o ne a nosa nno ya phenyo mo phenyong ya dino tse pedi go e le nngwe morago ga nako e e okeditsweng, a fetisetsa Spain e le lantlha mo ditsong, kwa sekamakgaolakgannyeng a sejana sa lefatshe.<ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/66470730 Women's World Cup 2023: 'Great day' as Spain reach first semi-final despite off-field issues]". BBC Sport. 11 August 2023.</ref> Ka Phatlwe a le lesome le botlhano ka 2023 a nosa nno mo phenyong ya Spain ya dino tse pedi go e le nngwe kgatlhanong le Sweden go isa setlhopha sa gagwe kwa makgaolakgannyeng a tse dikgolo e le lantlha.<ref>Downey, Sophie (15 August 2023). "[https://www.theguardian.com/football/2023/aug/15/womens-world-cup-semi-final-spain-sweden-match-report Spain reach their first Women's World Cup final as late winner sinks Sweden]". ''The Guardian''. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [[issn:0261-3077|0261-3077]]. Retrieved 16 August 2023.</ref> Morago ga go fenya makgaolakgang kgatlhanong le Enyelane, o a o tshamekileng e le mosimolodi, o ne a itsisiwe e le motshameki yo monnye yo o gaisitseng mo kgaisanong eo.<ref>"[https://www.marca.com/futbol/futbol-femenino/seleccion/2023/08/20/64e237bd268e3e10378b45a5.html Salma Paralluelo, mejor jugadora joven del torneo: "Soy la mujer más feliz del mundo"]". ''MARCA'' (in Spanish). 20 August 2023. Retrieved 19 April 2024.</ref> == Mabelo == [[Setshwantsho:25th Laureus World Sports Awards - 240422 213934.jpg|thumb|Paralluelo (centre) with Spain teammates [[:en:Aitana_Bonmatí|Aitana Bonmatí]] (left) and [[:en:Ivana_Andrés|Ivana Andrés]] at the 2024 [[:en:Laureus_World_Sports_Awards|Laureus World Sports Awards]]]] Fa ele motabogi, Paralluelo o simolotse tiro ya gagwe kwa San José Athletics club kwa Zaragoza. O fentse lebelo la tsela la Jean Bouin kwa Barcelona ka 2012 go ya go 2016 mo go ba dingwaga tsa gagwe. Ka Seetebosigo wa 2016, Paralluelo a tsaya karolo e le lantlha mo Spanish Championships mo go ba dingwaga tsa gagwe (U14) mme a fenya mo mehameng e meraro (hurdles tsa dimmethara tse masome a ferabobedi, shot put, mmethara tse masome a ferabobedi).<ref>Abad, Anna (25 October 2018). "[https://www.sportaragon.com/una-charla-con-salma-paralluelo/ ▷ Una charla con Salma Paralluelo]". ''SPORTARAGON.com'' (in Spanish). Retrieved 24 April 2024.</ref> Ka 2017 a fenya dihurdles tsa dimmethare tse masome amarataro kwa Spanish Indoor Championships tsa U16 mme a fetsa mo maemong a borataro mo hurdles tsa dimmethara tse lekgolo kwa National Outdoor Championship tsa U16 mo selemong seo. O ne a tsena kwa setlhopheng sa Scorpio-71 se e leng sone setlhopha se segolo sa mabelo kwa Zaragoza.<ref>BARCIA, IGOR (19 February 2019). "[https://www.eldiariomontanes.es/deportes/atletismo/salma-celeste-talento-20190219223152-ntvo.html Salma Celeste, el talento más deseado]". ''El Diario Montañés'' (in Spanish). Retrieved 24 April 2024.</ref> Ka 2018 Paralluelo a fenya dimmethara tse makgolo a mararo kwa Spanish Indoor Championships tsa U16 ka disekonte tse 39.46 mme a fetsa mo maemong a bobedi mo go tloleng triple jump (a tlola dimmethara tse 12.06) mo letsatsing lone leo.<ref>MARTÍ, R. (21 March 2018). "[https://www.elperiodicodearagon.com/deportes/2018/03/21/talento-puro-deporte-46804704.html Talento puro para el deporte]". ''El Periódico de Aragón'' (in Spanish). Retrieved 24 April 2024.</ref> Mo go ba dingwaga tsa gagwe kwa Outdoor championships ka Phukwi, o ne a roba rekote ya nako yotlhe ya Spanish mo hurdles tse eseng tsa Olimpiki mo mohameng wa dimmethara tse makgolo a mararo ka nako e e fentseng ya 42.56.<ref>PERIÓDICO, EL (2 July 2018). "[https://www.elperiodicodearagon.com/deportes/2018/07/02/aragon-obtiene-brillante-repoker-nacional-46766045.html Aragón obtiene un brillante repóker en el Nacional sub-16]". ''El Periódico de Aragón'' (in Spanish). Retrieved 24 April 2024.</ref> Mo setlheng sa outdoor, mo lebelong la boraro la botshelo ja gagwe mo hurdles tsa dimmethara tse makgolo a mane kwa bokopanong ja Ibero-American Athletics Meeting kwa Huelva, Paralluelo a taboga nako ya 57.43, a roba rekote ya nako yotlhe ya Spanish sub-18 gape a roba le nako ya ngwaga o ya go nna yo o gaisitseng mo lefatsheng mo sub-18. Ka maduo ao o ne a iponna phatlha kwa European Youth Summer Olympic Festival ya 2019, kwa a fentseng dietsele tsa gauta di le pedi mo tiragatsong ya hurdles tsa dimmethara tse makgolo a mane, ka nako ya 57.95 le lebelo la neelano la dikgala ka go farologana. Ka 2019 a ya motsubong o ne a ya kwa Playas de Castellón. A fenya seetsele sa gagwe sa ntlha se segolo kwa Spanish Indoor Athletics Championships ka 2019, a fenya bronze mo tekong ya dimmethara tse makgolo a mane ka nako ya 53.83, seo e le rekote mo matlhakoreng a sub-18 le sub-20.<ref>"[https://www.runnersworld.com/es/noticias-running/a26419930/salma-celeste-paralluelo-deportista-total/ La deportista total tiene solo 15 años, es de Zaragoza y se llama Salma Paralluelo]". ''Runner's World'' (in European Spanish). 21 February 2019. Retrieved 24 April 2024.</ref><ref>Cabeza, Gonzalo (17 February 2019). "[https://www.elconfidencial.com/deportes/atletismo/2019-02-17/salma-paralluelo-atletismo-futbol-maria-vicente_1829934/ Salma Paralluelo se carga de razones para ser atleta... pero el fútbol también pide la vez]". ''elconfidencial.com'' (in Spanish). Retrieved 24 April 2024.</ref> Maduo a o a mo letlelela go tsaa karolo kwa European Athletics Indoor Championships ka 2019.<ref>"[https://www.elperiodico.com/es/deportes/20190222/salma-paralluelo-prodigio-campeona-mundial-futbol-estrella-atletismo-elegir-7318314 Salma Paralluelo, un prodigio a dos bandas]". ''www.elperiodico.com'' (in Spanish). 22 February 2019. Retrieved 24 April 2024.</ref> Fa a le dingwaga tse lesome le botlhano le malatsi a le lekgolo le boferabongwe, o ne a nna motsayakarolo yo monnye go gaisa mo European Indoor Championships tse masome a mararo le botlhano, a le fa morago ga motabogi wa motsamai wa moNorwegian Kjersti Tysse (dingwaga tse lesome le botlhano le malatsi a le masome a mararo le bone ka thulaganyo ya 1987) fela.<ref>"[https://www.elespanol.com/deportes/otros-deportes/20190301/salma-paralluelo-anos-despide-debut-europeos/379962725_0.html Salma Paralluelo, con 15 años, se despide en su debut en los 400 en los Europeos]". ''El Español'' (in Spanish). 1 March 2019. Retrieved 24 April 2024.</ref> Ka Phukwi wa 2022 fa a sena go saena tumalano le [[FC Barcelona Femení|FC Barcelona]], Salma Paralluelo a bega fa a batla go lebagana fela le kgwele ya dinao mo bokamosong ka jalo a tlogela tiro ya gagwe ya mabelo.<ref>"[https://www.marca.com/futbol/futbol-femenino/primera-division/2022/12/25/63a3470b46163f7b798b45ac.html Salma Paralluelo: "He flipado mucho con el nivel que hay en el Barça"]". ''MARCA'' (in Spanish). 25 December 2022. Retrieved 24 April 2024.</ref> == Dipalopalo tsa tiro == === Setlhopha === : ''go felela ka metshameko e e tshamekilweng ka Motsheganong a le lesome le boferabobedi''<ref>[https://int.soccerway.com/players/salma-paralluelo-ayingono/540559/ Salma Paralluelo] at Soccerway</ref> {| class="wikitable" |+Iponagatso le dino go ya ka setlhopha, setlha le kgaisano ! rowspan="2" |Setlhopha ! rowspan="2" |Setlha ! colspan="3" |Liki ! colspan="2" |Kopi ! colspan="2" |Tsa kontinente ! colspan="2" |Tse dingwe ! colspan="2" |Palogotlhe |- !Karolo !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino !Iponagatso !Dino |- | rowspan="4" |Villarreal |2019–20 | rowspan="2" |Segunda División Pro |12 |5 |0 |0 | colspan="2" |– | colspan="2" |– |12 |5 |- |2020–21 |17 |15 |0 |0 | colspan="2" |– | colspan="2" |– |17 |15 |- |2021–22 |Primera División |8 |3 |1 |0 | colspan="2" |– | colspan="2" |– |9 |3 |- ! colspan="2" |Palogotlhe !37 !23 !1 !0 ! colspan="2" |– ! colspan="2" |– !38 !23 |- | rowspan="3" |Barcelona |2022–23 | rowspan="2" |Liga F |18 |11 |1 |2 |9 |1 |2 |1 |30 |15 |- |2023–24 |18 |18 |4 |4 |10 |6 |2 |4 |34 |32 |- ! colspan="2" |Palogotlhe !36 !29 !5 !6 !19 !7 !4 !5 !64 !47 |- ! colspan="3" |Palogotlhe ya tiro !73 !52 !6 !6 !19 !7 !4 !5 !102 !70 |} === Tsa boditshabatshaba === : ''E sale ka motshameko o o tshamekilweng ka Moranang a ferabongwe 2024'' {| class="wikitable" |+Iponagatso ledino go ya ka setlhopha sa setshaba le ngwaga !Setlhopha sa setshaba !Ngwaga !Iponagatso !Dino |- | rowspan="3" |Spain |2022 |2 |3 |- |2023 |16 |6 |- |2024 |4 |3 |- ! colspan="2" |Palogotlhe !22 !12 |} : ''Lenaane la dino le maduo a Spain kwa ntlheng, karolo ya dino e supa dino morago ga nno nngwe le nngwe ya ga Paralluelo.'' {| class="wikitable sortable" |+Lenaane la dino tsa boditshabatshaba tse di nositsweng ke Salma Paralluelo !No. !Letsatsi !Lefelo !Moganetsi !Dino !Maduo !Kgaisano |- |1 | rowspan="3" |11 November 2022 | rowspan="3" |Estadio Municipal Álvarez Claro, Melilla, Spain | rowspan="3" |Argentina |3–0 | rowspan="3" |7–0 | rowspan="3" |motshameko wa botsalano |- |2 |4–0 |- |3 |5–0 |- |4 | rowspan="2" |6 April 2023 | rowspan="2" |Estadi Municipal de Can Misses, Ibiza, Spain | rowspan="2" |Norway |3–1 | rowspan="2" |4–2 | rowspan="2" |motshameko wa botsalano |- |5 |4–1 |- |6 |5 July 2023 |Gladsaxe Stadium, Gladsaxe, Denmark |Denmark |2–0 |2–0 |motshameko wa botsalano |- |7 |11 August 2023 |Wellington Regional Stadium, Wellington, New Zealand |Netherlands |2–1 |2–1 |2023 FIFA Women's World Cup |- |8 |15 August 2023 |Eden Park, Auckland, New Zealand |Sweden |1–0 |2–1 |2023 FIFA Women's World Cup |- |9 |5 December 2023 |La Rosaleda Stadium, Málaga, Spain |Sweden |1–1 |5–3 |2023–24 UEFA Women's Nations League |- |10 | rowspan="3" |5 April 2024 | rowspan="3" |Den Dreef, Leuven, Belgium | rowspan="3" |Belgium |1–0 | rowspan="3" |7–0 | rowspan="3" |UEFA Women's Euro 2025 qualifying |- |11 |3–0 |- |12 |4–0 |} == Ditlotla == '''FC Barcelona''' * UEFA Women's Champions League: 2022–23,<ref>Wrack, Suzanne (3 June 2023). "[https://www.theguardian.com/football/2023/jun/03/barcelona-wolfsburg-womens-champions-league-final Rolfö caps Barcelona comeback against Wolfsburg to win thrilling WCL final]". ''The Guardian''. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [[issn:0029-7712|0029-7712]]. Retrieved 7 June 2023.</ref> 2023–24<ref>"[https://edition.cnn.com/2024/05/25/sport/barcelona-lyon-womens-champions-league-2024-spt-intl/index.html Barcelona retains Women's Champions League title, completing historic quadruple]". ''[[:en:CNN|CNN]]''. 25 May 2024. Retrieved 25 May 2024.</ref> * Primera División: 2022–23, 2023–24 * Copa de la Reina: 2023–24 * Supercopa de España: 2022–23, 2023–24 '''Spain''' * FIFA Women's World Cup: 2023 * UEFA Women's Nations League: 2023–24<ref>"[https://www.bbc.co.uk/sport/football/68430599 Women's Nations League final: World Cup winners Spain beat France 2–0 in Seville]". ''BBC Sport''. 28 February 2024. Retrieved 28 February 2024.</ref> '''Spain U20''' * FIFA U-20 Women's World Cup: 2022 '''Spain U17''' * UEFA Women's Under-17 Championship: 2018 * FIFA U-17 Women's World Cup: 2018 '''Tsa gagwe''' * FIFA Women's World Cup Young Player Award: 2023<ref>"[https://web.archive.org/web/20230821130542/https://www.fifa.com/fifaplus/en/tournaments/womens/womensworldcup/australia-new-zealand2023/articles/fifa-womens-world-cup-awards-2023-all-the-winners FIFA Women's World Cup awards: Bonmati wins Golden Ball]". ''FIFA''. 20 August 2023. Archived from [https://www.fifa.com/fifaplus/en/tournaments/womens/womensworldcup/australia-new-zealand2023/articles/fifa-womens-world-cup-awards-2023-all-the-winners the original] on 21 August 2023. Retrieved 21 August 2023.</ref> * 433 – Women's Talent of the Year: 2022–23<ref>"[https://www.instagram.com/p/CwzzJ5grvCf/ This just in... You have voted 𝐒𝐀𝐋𝐌𝐀 𝐏𝐀𝐑𝐀𝐋𝐋𝐔𝐄𝐋𝐎 as the 𝐖𝐈𝐍𝐍𝐄𝐑 of the 433 Awards: 2022-23 Women's Talent of the Year! ✨💎]". ''433''. 5 September 2023. Retrieved 5 September 2023.</ref> * Hija Predilecta de Zaragoza (2023)<ref>Trigo, Iván (7 October 2023). "[https://www.elperiodicodearagon.com/fiestas-del-pilar/2023/10/07/zaragoza-distingue-hijos-predilectos-adoptivos-fiestas-del-pilar-medalla-de-oro-93065067.html Zaragoza distingue a sus hijos predilectos y adoptivos y entrega la Medalla de Oro al Grupo Carreras]". ''[[:en:El_Periódico_de_Aragón|El Periódico de Aragón]]''. [[:en:Prensa_Ibérica|Prensa Ibérica]].</ref> * Ballon d'Or Féminin 3rd place: 2023 * IFFHS Women's World's Best Youth Player: 2023<ref>"[https://web.archive.org/web/20240728040001/https://iffhs.com/posts/3279 IFFHS WOMEN'S WORLD BEST YOUTH (U20) PLAYER 2023]". ''IFFHS''. 28 December 2023. Retrieved 28 December 2023.</ref> * IFFHS Women's World Team of the Year: 2023<ref>"[https://web.archive.org/web/20240105032424/https://iffhs.com/posts/3298 IFFHS WOMEN'S WORLD TEAM 2023]". ''IFFHS''. 4 January 2024. Retrieved 4 January 2024.</ref> * IFFHS Women's UEFA Team: 2023<ref>"[https://web.archive.org/web/20240124183258/https://iffhs.com/posts/3342 IFFHS WOMEN'S UEFA TEAM 2023]". ''IFFHS''. 23 January 2024. Retrieved 24 January 2024.</ref> * IFFHS Women's Youth (U20) UEFA Team: 2023<ref>"[https://web.archive.org/web/20240425103525/https://iffhs.com/posts/3389 IFFHS WOMEN'S YOUTH (U20) UEFA TEAM 2023]". ''IFFHS''. 7 February 2024. Retrieved 19 February 2024.</ref> * Laureus World Sports Award for Breakthrough of the Year Nominee: 2024<ref>"[https://web.archive.org/web/20240409002518/https://www.tennisclubhouse.ca/en/post/novak-djokovic-iga-swiatek-and-coco-gauff-nominated-at-the-25th-laureus-world-sports-awards-all-y Novak Djokovic, Iga Swiatek and Coco Gauff nominated at the 25th Laureus World Sports Awards : All you need to know]". ''Tennis Clubhouse''. 8 April 2024. Retrieved 9 April 2024.</ref> === Direkote === Mo bogompienong, Salma Parallueloo tshwere direkote tsa maSpanish tse di latelang mo dingwageng ka go faralogana:<ref>"[https://atletismorfea.es/ranking/historico/records Ranking]". ''Atletismo RFEA'' (in Spanish). Retrieved 20 April 2024.</ref> ==== Under-18 ==== * 300m (38.60) * 300m hurdles (41.97) * 400m hurdles (57.36) * Medley relay (2:08.53, with Laura Pintiel, Esperança Cladera, and Carmen Avilés) * 400m indoor track (53.83) ==== Under-16 ==== * 300m hurdles (42.56) * 300m indoor track (39.27) == Metswedi == <references /> == External links == * [https://www.fcbarcelona.com/en/football/womens-football/players/2672835/salma-paralluelo Salma Paralluelo] at FC Barcelona * [https://www.bdfutbol.com/en/c/jugador.html?id=10092 Salma Paralluelo] at BDFutbol * [https://www.espn.com/soccer/player/_/id/333582 Salma Paralluelo] at ESPN FC * [https://fbref.com/en/players/aafbcecc/ Salma Paralluelo] at FBref.com * [https://int.soccerway.com/players/-/540559/ Salma Paralluelo] at Soccerway * [https://www.instagram.com/salmaparalluelo/ Salma Paralluelo] on Instagram * [https://worldathletics.org/athletes/-/14813216 Salma Paralluelo] at World Athletics cquab8vq61z4zdmhpndkzy0ax57ekiw Winkie Direko 0 10091 52639 38150 2026-07-16T19:11:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52639 wikitext text/x-wiki '''Isabella Winkie Direko''' (27 Ngwanaitseele 1929 – 17 Tlhakole 2012) e ne e le mmadipolotiki wa [[Aforika Borwa]] yo o belegweng kwa porofenseng ya [[Foreisetata]] mo Aforika Borwa. E ne e le leloko la Khonkerese ya Bosetšhaba ya Aforika mme e ne e le tonakgolo ya Foreisetata go tloga ka ngwaga wa 999 go fitlha ka ngwaga wa 2004. <ref>{{Cite web|url=http://whoswho.co.za/isabella-direko-2181|title=Isabella Direko {{!}} Who's Who SA|website=whoswho.co.za|access-date=2018-01-31}}</ref> == Botshelo jwa ntlha == Isabella Winkie Direko o belegwe ka 27 Ngwanatsele 1929 kwa Botshabelo gaufi le [[Bloemfontein]] . O ne a fetsa nako ya bongwana le batsadi ba gagwe kwa legaeng la ga mmèmogolo wa rraagwe. Batsadi ba gagwe ba ne ba nna kwa Waaihoek kwa tshimologong pele ga go tlosiwa ka dikgoka ka dingwaga tsa bo 1920. <ref>{{Cite web|url=http://www.sahistory.org.za/article/bloemfontein-segregated-city|title=Bloemfontein the segregated city|website=SA History Online|publisher=SAHO|date=30 March 2011|access-date=23 January 2018}}</ref> Ba ne ba patelediwa go boela kwa Botshabelo .Leina la gagwe Winkie e ne e le leina la gagwe la go mo bitsa mme moragonyana o ne a le dirisa jaaka leina la gagwe la semmuso. Mo maemong a sepolotiki o ne a itsege jaaka Ausi Winkie kgotsa Mistress Winkie. O feditse karolo ya moragonyana ya bongwana jwa gagwe kwa motsesetoropong wa Heidedal wa Bloemfontein – bontsi e le lefelo la MaAforika Borwa ba mmala. == Thuto == O ne a simololola dithuto tsa gagwe kwa sekolong se sebotlana sa kereke ya Anglican. Sekolo se, se ne se bitswa St. Alban's kwa Botshabelo mme morago a tsena sekolo se se kwa godimo sa St Patrick. Winkie o weditse katiso ya gagwe ya go nna morutabana kwa Setheong sa Katiso ya Barutabana sa Modderpoort gaufi le Ladybrand .Morago ga moo o ne a boela kwa Bloemfontein go ya go tsaya tiro ya borutabana. O ne a bereka kwa sekolong se segolwane sa Sehunelo jaaka morutabana mme morago a ya kwa godimo a nna mothusa mogokgo mme morago ga moo a nna mogokgo mogolo wa sekolo seo. Direko o bone dikirii ya gagwe ya Masetase mo Thutong kwa Yunibesithing ya Free State. <ref>{{Cite web|url=https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2012-02-18-former-free-state-premier-dies|website=Times LIVE|title=Former Free State Premier Dies|date=18 February 2012|access-date=4 January 2018}}</ref> == Tiro ya sepolotiki == Tiro ya gagwe ya sepolotiki e simolotse ka ngwaga wa 1977 fa a ne a nna karolo ya baemedi ba ba neng ba rotloetsa Tona ya Thuto ya nako eo, Dr F. Hartzenberg, go letlelela baithuti ba bantsho ba Aforika go ikwadisa kwa Yunibesithing ya Orange Free State; maiteko ano ga a ka a atlega. Ka dipuisano tse dingwe le lefapha, baemedi ba ne ba atlega go bona go tlhongwa ga Yunibesithi ya Vista kwa Bloemfontein. Yunibesithi e ne ya tlhongwa go ya ka Molao wa 106 wa 1981 mme ya simolola go nna teng ka 1 Ferikgong 1982. Fa a tlhomiwa Tonakgolo, Direko o ne a na le dingwaga di le 70 mme a na le maitemogelo a dingwaga di le tlhano fela mo dipolotiking tsa nako e e tletseng. O ne a ikanisiwa go nna Tonakgolo ya Foreisetata ka 15 Seetebosigo 1999. == Dikatlego tsa sepolotiki == * Ka ngwaga wa 2000, o ne a kopana le Yuniti ya Tirelosetšhaba ya Kgatlhanong le Bonweenwee kwa Bloemfontein ka maikaelelo a go kumola bonweenwee mo lephateng la puso. * Direko o ne a ganetsa go kopanngwa ga Kgotlatshekelokgolo ya Boikuelo e e kwa Bloemfontein le Kgotlatshekelo ya Molaotheo, le go fudusediwa ga ya morago kwa Gauteng. O ne a tlhalosa gore seno se ne se tla amoga Bloemfontein sereto sa yone se se botlhokwa sa Motsemogolo wa Boatlhodi. * Ka ngwaga wa 2001, o ne a abela Mmasepala wa Selegae wa Maluti-a-Phofung R3 milione go fokotsa botlhokatiro, go tokafatsa mafaratlhatlha, go tlhabolola didirisiwa le go tlhoma Khansele ya [[AIDS]] go ruta batho ba ba tshwaeditsweng le ba ba amilweng ke bolwetse jono. == Ditlotla le botokololo == * Ka ngwaga wa 1993, Direko o ne a tlhophiwa jaaka Bloemfonteiner wa ngwaga. * O ne a nna Moporesidente wa bo 12 wa Khansele ya Bosetšhaba ya Basadi ba Aforika (NCAW) e e tlhomilweng ka ngwaga wa 1937. Mokgatlho o o ne wa tlhomiwa morago ga go atlega ga kopano ya Aforika Yotlhe e e neng e tshwaretswe kwa Bloemfontein mo ngwageng oo. <ref>{{Cite web|url=http://www.ncaw.org/histroy|website=Times LIVE|title=National Council of African Women|publisher=Seriti sa Sechaba Publishers|access-date=4 January 2018}}</ref> * Leloko la Lekgotla la Bosetšhaba la Diporofense go tloga ka ngwaga wa 1994 go fitlha ka ngwaga wa1999 * Leloko la Lekgotla la Yunibesithi ya Vista le Mokanseliri wa Yunibesithi ya Foreisetata * O nnile le seabe se segolo mo Mokgatlhong wa Bakaedi ba Basetsana wa Aforikaborwa * Leloko la Lekgotla la NICRO ( Setheo sa Bosetšhaba sa Thibelo ya Bosenyi le go Kopanya Batlolamolao Gape ) le Mokgatlho wa Boitekanelo jwa Bana <ref>{{Cite web|url=http://www.news24.com/SouthAfrica/Politics/ANC-pays-tribute-to-Winkie-Direko-20120222|website=News24|title=ANC pays tribute to Winkie Direko|date=22 February 2012|access-date=4 January 2018}}</ref> * Kago nngwe kwa Legorong la Thuto kwa Yunibesithing ya Free State e biditswe ka leina go mo tlotla. == Leso == Direko o tlhokafetse ka di 17 Tlhakole 2012 morago ga go tshwarwa ke seterouku. O ne a na le dingwaga tse 82. <ref>{{Cite web|url=http://www.thenewage.co.za/43737-1007-53-Former_Free_State_premier_dies|title=Former Free State premier dies &#124; The New Age Online|website=The New Age|access-date=2012-02-18|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219072705/http://www.thenewage.co.za/43737-1007-53-Former_Free_State_premier_dies|url-status=dead}}</ref> == Ditshupiso == {{Reflist}} [[Category:1929 births]] [[Category:2012 deaths]] [[Category:Premiers of the Free State (province)]] [[Category:South African women in politics]] [[Category:Members of the National Council of Provinces]] [[Category:20th-century South African politicians]] [[Category:Members of the Free State Provincial Legislature]] [[Category:University of the Free State alumni]] 6nepm561sac8796kvk6jvjkkkzqwm1p Botswana Meat Commission 0 10994 52595 42699 2026-07-16T12:07:12Z JudithShe 9421 Ke baakantse mafoko mangwe mo tsebeng ya Botswana Meat Commission#Wikipedia25BW 52595 wikitext text/x-wiki '''Khomišene ya Nama ya Botswana''' (BMC) ke mokgatlho o o sa direng dipoelo o o tlhomilweng ke puso ya [[Botswana]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le botlhano, e e neng e sa tswang go tsaya boipuso. Ditiro tsa yone tse dikgolo ke go reka, go tlhaba, go baakanya le go rekisa nama yotlhe ya kgomo le didirisiwa tsa nama ya kgomo mo Botswana go rekisiwa mo marikesetsong a mo gae le a boditšhabatšhaba<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-1</ref><ref name=":0">https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-bitc-2</ref>. == Ditheo le dikgwebo tse dingwe == Ofisikgolo ya BMC e kwa [[Lobatse]]. Ditheo tsa yone di na le lefelo le le kopaneng le le akaretsang lefelo la go tlhabela, go dira ditlatlana, go dira letlalo le go dira dilo tse dingwe<ref name=":0" />. Go rwalwa dikgomo di le dikete di robabobedi le dikgomo tse dinnye di le lekgolo letsatsi le letsatsi. BMC gape e na le makala a mabedi a go tlhabela, le lengwe kwa [[Maun]] mme le lengwe kwa [[Francistown]], ka bokgoni jwa go tlhaba dikgomo di le lekgolo ka letsatsi le dikgomo di le masome a mane le dikgongwana di le lekgolo le masome a matlhano ka letsatsi.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://www.gobotswana.com/botswana-meat-commission |access-date=2025-09-23 |archive-date=2017-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202014113/http://gobotswana.com/botswana-meat-commission |url-status=dead }}</ref> Mo godimo ga kgwebo ya yone ya konokono, BMC e na le dikompone tsa dipalamo mo Botswana. Mo lefatsheng ka bophara, e na gape le makalana a a rekisetsang mafatshe a Yuropa a akaretsa [[United Kingdom]], [[:en:Germany|Germany]] le [[:en:Netherlands|Netherlands]],<ref name=":0" /> le mafelo a polokelo a a tsididi mo UK le [[Afrika Borwa]]. Gape e na le kompone ya inshorense kwa [[:en:Cayman_Islands|Cayman Islands]]. <ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-4</ref> == Ditirelo == BMC e rulaganya go diriwa ga nama ya kgomo go tswa mo motlhapeng wa bosetšhaba o o fudisang mo lefatsheng le gantsi e leng la dipolasi tse di akaretsang karolo e kgolo ya naga. Palo ya dikgomo e ne ya fokotsega thata magareng ga dingwaga tsa bo 1980 le tsa ntlha tsa bo 2000, ka dipalo di fokotsega go tswa go dimilione di le tharo go ya go tse di ka nnang 1,700,000.<ref name=":1">https://en.wikipedia.org/wiki/Botswana_Meat_Commission#cite_note-Jefferis-5</ref> Kompone e tlhokometswe thata ke Botsamaisi jwa Diphologolo jwa Botswana go laola boleng. Dikarolo tsotlhe tsa go dirwa ga yone di na le setifikeiti sa ISO 9002. Dinama tsa kgomo tse di tsidifaditsweng tse di phuthetsweng ka vacuum di nna sebaka sa dikgwedi di le thataro fa e le gore ketane e e tsididi e tsholwa e le mo thempereitšhareng ya bobotlana e e tlhomameng. BMC gape e dira nama ya kgomo e e gatseditsweng e e senang marapo e e direlwang go dirwa ka dingwaga di le pedi, mmogo le nama ya kgomo e e apeilweng le ditlaleletso tse dingwe tsa nama ya kgomo tse di diretsweng go romelwa kwa ntle. Pegelo ya 2005 e ne ya tlhalosa gore khamphane e na le selekanyo sa nama ya kgomo e e tsidifaditsweng ya ditone di le 19 000 ka ngwaga. <ref name=":1" /> == Metswedi == <references /> == Go bala go ya pele == * https://web.archive.org/web/20200919122450/http://www.thepatriot.co.bw/news/item/4675-cattle-slaughter-increases-at-maun-bmc-%20.html == Di-link tsa kwa ntle == * http://www.bmc.bw/ * ''[https://web.archive.org/web/20161223025921/https://www.ids.ac.uk/ids/global/pdfs/CSrevisedBotswanabeef1.pdf Botswana Beef Exports and Trade Policy]'' Dr Christopher Stevens and Jane Kennan, [[:en:Institute_of_Development_Studies|Institute of Development Studies]] [[:en:University_of_Sussex|University of Sussex]], [[:en:Brighton|Brighton]], [[United Kingdom]]. February 2005. * https://bmc.bw/publications/ {| class="wikitable" |+'''Dintlha-tshedimosetso tsa Taolo ya Bolaodi Edit this at Wikidata''' !Boditšhabatšhaba ![[viaf:155047947|VIAF]] |- |Bosetšhaba |[[USA|United States]] |- |Tse dingwe |[https://lux.collections.yale.edu/view/group/7ac91fff-8c6e-4471-a2c4-a051c3c118ab Yale LUX] |} [[Karolo:Puso ya Botswana]] [[Karolo:Dikomponi tsa Botswana]] i310ogtgkbvpzgmfpv496ub6w4ydbzb Kaone Boko 0 11058 52628 52581 2026-07-16T17:44:51Z Lucrucia98 12161 52628 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Kaone Boko|birth_place=[[Moshupa]]|education=Bachelor of Laws - kwa [[Mmadikolo wa Botswana]]|occupation=Mmueledi, [[Mosadi wa ntlha wa Botswana]]|known for=Tsa boutlwelobotlhoko, mmueledi wa tsa molao wa kgwebo|notable works=Go buelela bana le basadi, botsogo jwa basadi, ditiro tsa boutlwelobotlhoko di tshwana le go aba mesangwana ya basadi|spouse=[[Duma Boko|Duma Gideon Boko]] ka 2015|children=Ba na le bana}} '''Kaone Tumalano Boko''' ke mmueledi wa Motswana ebile ke ene [[mosadi wa ntlha wa Botswana]] mo nakong ya gompieno<ref name=":0">[https://oaflad.org/en/oaflad_members/h-e-mrs-kaone-boko/ "H.E. Mrs. Kaone Boko]". [[:en:Organization_of_African_First_Ladies_for_Development|''Organization of African First Ladies for Development''.]] Retrieved 2025-09-26</ref> oo tsholetsweng a bo a godisiwa kwa [[Moshupa]].<ref name=":1">Youth, Botswana (2024-11-02). [https://www.botswanayouth.com/kaone-boko-10-things-you-should-know-about-botswanas-first-lady/ "Kaone Boko: 10 Things You Should Know About Botswana's First Lady"]. ''Botswana Youth Magazine''. Retrieved 2025-09-26.</ref> O ne a simolola go itsege morago ga ditlhopho le go tlhomamisiwa ga monna wa gagwe, tautona [[Duma Boko|Duma Gideon Boko]] ka kgwedi a Ngwanatsele ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024).<ref name=":2">Rice, Lewis. [https://hls.harvard.edu/today/duma-boko-ll-m-95-wins-historic-victory-to-become-president-of-botswana/ "Duma Boko Leads Botswana After a Historic Victory".] ''Harvard Law School''. Retrieved 2025-09-26.</ref> Jaaka, mosadi wa ntlha, o nnile le seabe mo ditirong tsa semmuso tsa lefatshe, le go tsaya karolo mo mananenong a a amanang le tlhokomelo ya bana le basadi.<ref name=":2" /> == Botshelo jwa a le mmotlana le thuto == O tsene sekolo kwa sekolong se segolwane sa [[Lobatse]] Senior Secondary, kwa a ileng a nna le kgatlhego mo bobueleding le molao.<ref name=":1" /> Kaone Boko o tsene sekolo kwa [[Mmadikolo wa Botswana|Mmadikolo,]] kwa a neng a aloga ka dithuto tsa molao.<ref name=":1" /> Go begiwa fa a dira dithuto tsa Masters in Law. O nnile le kitso mo go tsa boeteledipele jwa dikgwebo, go thibela go bona morokotso wa madi ka tsela e e seng ka fa molaong, le go sireletsa dithoto.<ref name=":1" /> == Tiro ya gagwe mo go tsa molao == Kaone Boko ke mmueledi wa tsa kgwebo le thekiso, a na le sebaka sa dingwaga di le lesome a ntse a bereka tiro e.<ref name=":2" /> O bereketse diofisi tsa molao tse di ikemetseng, a gakolola ka go sala molao morago ga dikgwebo, o nnile mo maemong a le mmalwa, a rotloetsa go sa fitlhe sepe, go tsaya boikarabelo le go dira dilo ka fa molaong.<ref name=":0" /> Tiro ya gagwe e tswelela le mo go direleng setšhaba, go akaretsa go gakolola setšhaba ka tsa molao. O nnile le seabe mo go tsa boutlwelobotlhoko, di akaretsa go tsaya karolo mo meletlong ya go aba mesangwana ya bomme.<ref>[https://www.fmprc.gov.cn/mfa_eng/xw/zwbd/202501/t20250127_11546408.html? "Chinese Ambassador to Botswana Fan Yong Attends the Handover Ceremony of China-donated Sanitary Pads_Ministry of Foreign Affairs of the People's Republic of China".] ''www.fmprc.gov.cn''. Retrieved 2025-09-26.</ref> == Tiro ya gagwe jaaka mosadi wa ntlha == Kaone Boko o nnile mo maemong a go nna mosadi wa ntlha ka kgwedi ya Ngwanatsele a le borobabobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), morago ga go tlhomamisiwa semmusu ga monna wa gagwe, [[Duma Boko]] go nna tautona wa lefatshe.<ref>[https://www.reutersconnect.com/item/inauguration-of-newly-elected-president-of-botswana-duma-boko-in-gaborone/dGFnOnJldXRlcnMuY29tLDIwMjQ6bmV3c21sX1JDMlcwQkFWODJYTQ "Inauguration of newly elected president of Botswana, Duma Boko, in Gaborone".] ''Reuters Connect''. Retrieved 2025-09-26.</ref> O tshwaraganetse tiro le tautona kwa ditirong tsa semmuso ebile o tsere karolo mo dikgannyeng tse di amang basadi le bana.<ref>[https://bw.china-embassy.gov.cn/eng/sgxw/202501/t20250124_11544844.htm? "Ambassador Fan Yong attended the handover ceremony of China-donated sanitary pads_Embassy of the People's Republic of China in the Republic of Botswana".] ''bw.china-embassy.gov.cn''. Retrieved 2025-09-26.</ref><ref>[https://www.africa-press.net/botswana/all-news/first-lady-to-tackle-children-issues "First Lady to Tackle Children Issues".] ''Botswana''. 2024-12-21. Retrieved 2025-09-26.</ref> Mananeo a gagwe a akareditse go etela mafelo a pelegi le a bana kwa a rotloeditseng botsogo jwa basadi, bophepa le go rotloetsa banana.<ref>News Editor (2025-03-14). [https://www.botswanayouth.com/first-lady-kaone-boko-engages-women-and-children-in-maun/ "First Lady Kaone Boko Engages Women and Children in Maun".] ''Botswana Youth Magazine''. Retrieved 2025-09-26.</ref> Boko o buisitse setšhaba ka mathata a go tlhoka go ja sentle ga bana le go ima ga banana, a lebaganya bubueledi jwa gagwe le dikgang tse di amang setšhaba.<ref>[https://www.africa-press.net/botswana/all-news/empower-young-girls-first-lady "Empower Young Girls - First Lady".] ''Botswana''. 2025-02-19. Retrieved 2025-09-26.</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le botlhano (2025), o ne a tsweledisa tiro e e itebagantseng le go tokafatsa dikago tsa dikolo le go ema nokeng gokgona go stena sekolo mo magaeng a tshwana le [[Sankoyo]].<ref>[https://www.wildernessdestinations.com/press-room/wilderness-botswana-first-lady-continued-support-at-sankoyo-primary-school "Wilderness Botswana: First Lady's visit highlights continued support at Sankoyo primary school"]. ''Wilderness''. Retrieved 2025-09-26.</ref> == Botshelo jwa gagwe == O tsene mo lonyalong le [[Duma Gideon Boko]], tautona wa borataro wa lefatshe la Botswana, ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015).Bobedi bo bo na le bana, bo tshela botshelo jo bo iketlileng.<ref>[https://www.britannica.com/biography/Duma-Boko "Duma Boko | Biography, Education, Wife, Age, & Facts | Britannica".] ''www.britannica.com''. 2025-09-23. Retrieved 2025-09-26.</ref> Lonyalo lwa bone lo ne lwa segofadiwa ke Moruti [[Mmoloki Mogokgwane]] wa kereke ya [[Apostolic Faith Mission]] kwa [[Mogoditshane]], ba supa bodumedi jwa bone.<ref name=":1" /> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Mosadi wa ntlha wa Botswana]] == Metswedi == fv8eg9lutr5e0rl8i48d22y3qfy8txi Thaba ya Toutswemogala 0 11241 52649 43066 2026-07-17T08:23:19Z JudithShe 9421 Ke okeditse thnolo ya tsebe e le metswedi #Wikipedia25BW 52649 wikitext text/x-wiki '''Thaba ya Toutswemogala''' e dikilometara di le thataro le sephatlo mo Bophirima jwa Tselakgolo ya Bokone go ya Borwa mo Kgaolong ya Logare ya [[Botswana]]. E ka nna dikhilomithara tse di ka nnang masome a matlhano kwa bokone jwa motse wa [[Palapye]]. Toutswemogala ke thota e e leelefaditsweng e e nang le ditlhogo tse di sephaphathi, e e bidiwang mesa ka thuto ya lefatshe, e e tlhatlogang ka dimitara di ka nna masome matlhano kwa godimo ga lefatshe le le sephaphathi la mephane e e le dikologileng. Ke lefelo la bonno la Motlha wa Tshipi, le le kileng ga nniwa mo go lone makgetlho a le mabedi. Matlha a [[radio-carbon]] a bonno jono a simolola ka ngwagakgolo wa bosupa go ya kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo lesome le boferabongwe AD a a supang gore go ne ga nniwa teng dingwaga di feta sekete. Thaba e ne e le karolo ya go tlhamiwa ga mafatshe a ntlha mo Borwa jwa Afrika ka go rua dikgomo jaaka motswedi o mogolo wa itsholelo. Se se ne se tlalelediwa ka dipodi, dinku le go sela dijo mmogo le go tsoma diphologolo tsa naga. Diponagalo tse di setseng tsa bonno jwa Toutswe di akaretsa bodilo jwa matlo, dithotobolo tse dikgolo tsa [[boloko jwa dikgomo]] tse jaanong e leng galase le diphitlho fa sebopego se se tlhomologileng e le lebota la matlapa. Go na le diponagalo tse dikgolo tsa ''centaurs ciliaris'', mofuta wa bojang jo bo amanngwang le mafelo a go rua dikgomo kwa Borwa, Aforika Bogare.<ref>[[:en:Toutswemogala_Hill#CITEREFUNESCO2007|UNESCO 2007.]]</ref> Baitseanape ba le mmalwa ba ditso ba tlhalositse Toutswe e le lefatshe kgotsa bogosi.<ref>Shillington, Kevin, ed. (2005). [https://books.google.co.bw/books?id=umyHqvAErOAC&q=historiography&redir_esc=y#v=onepage&q=historiography&f=false "Iron Age (Later): Southern Africa: Toutswemogala, Cattle, and Political Power"]. ''Encyclopedia of African History 3-Volume Set''. Routledge. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-1-135-45670-2|<bdi>978-1-135-45670-2</bdi>.]]</ref><ref>Switzer, Les (1993). ''[https://books.google.co.bw/books?id=hAc-Uimbi8oC&q=toutswe&pg=PR9&redir_esc=y#v=onepage&q=toutswe&f=false Power and Resistance in an African Society: The Ciskei Xhosa and the Making of South Africa]''. University of Wisconsin Pres. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-299-13384-9|<bdi>978-0-299-13384-9</bdi>.]]</ref> == Ditso == Mo e ka nnang dingwaga di le makgolo a supa go tsena makgolo a robabongwe CE, batho ba [[Zhizo]] ba ne ba fudugela kwa bophirima kwa Toutswe kwa Botswana morago ga go fudusiwa go tswa kwa [[Noka ya Limpopo|Limpopo]]-[[Noka ya Shashe|Shashi]] Basin ke batho ba [[Leopard's Kopje]], mme ba simolola thulaganyo ya go nna le lefatshe la temothuo le la barui e e ikaegileng ka [[mabele]] le [[lebelebele]], le diruiwa, ka go latelana.<ref name=":0">Calabrese, John A. (1 December 2000). [https://link.springer.com/article/10.1023/A:1006796925891 "Interregional Interaction in Southern Africa: Zhizo and Leopard's Kopje Relations in Northern South Africa, Southwestern Zimbabwe, and Eastern Botswana, AD 1000 to 1200"]. ''African Archaeological Review''. '''17''' (4): 183–210. [[:en:Doi_(identifier)|doi]]:[[doi:10.1023/A:1006796925891|10.1023/A:1006796925891]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/1572-9842 1572-9842].</ref><ref name=":1">[[:en:Toutswemogala_Hill#CITEREFHall1990|Hall 1990]].</ref><ref>Huffmann, Thomas (1 January 2005). ''[https://books.google.com/books?id=7IKlDwAAQBAJ Mapungubwe: Ancient African Civilisation on the Limpopo]''. NYU Press. ISBN 978-1-86814-408-2.</ref>:<sup>16</sup> Bakanoki bangwe ba dumela gore dikamano tsa bone di ne e le tsa bobaba, le fa go ntse jalo ba bangwe ba gatelela gore di ne di raraane thata, mo loagong le mo sepolotiking.<ref name=":0" /> Lefelo le le ne le le mo gare ga lefelo le le anameng la setso kwa Botlhaba jwa Botswana mme le na le dilo tse dintsi tse di tshwanang le mafelo a mangwe a boepi jwa dilo tsa bogologolo a kgaolo eno, ka mefuta ya tlhagiso ya ceramic le gape ka nako e batho ba neng ba nna mo go yone.<ref name=":1" /> Go ne ga lemogiwa dikago tse dikgolo tse di neng di na le masalela a a dirilweng ka galase ya boloko jwa diphologolo, mme seno sa dira gore go nne le kgopolo ya gore tseno e ne e le mafelo a a sireleditsweng a diphologolo mme ka jalo Thaba ya Toutswemogala e ne e le lefelo le legolo la go rua diphologolo mo kgaolong eo.<ref name=":1" /> Le fa go ntse jalo, temothuo le yone e nnile le seabe se se botlhokwa mo botshelong jo boleele jwa tiro e e atolositsweng ya Thaba ya Toutswemogala, ka dipolokelo tse dintsi tsa dijo le tsone di fitlhetswe mo lefelong le. Dikarolo tse dintsi tse di farologaneng tsa bodilo jwa matlo di bontsha gape go tswelela pele ga go nna ga batho go feta makgolokgolo a dingwaga. Masalela a marapo a batho ba le masome a ferabobedi le bone go tswa kwa mafelong a setso a Toutswe a dirisiwa go sekaseka dipharologanyo tsa palaeodemographic tsa merafe. Tshekatsheko e akaretsa phopholetso ya dingwaga le bong. Tshedimosetso e dirisiwa go aga tafole ya botshelo, e morago e bapisiwang le tshedimosetso go tswa kwa K2 le Mapungubwe. Maduo a supa dintsho tse di kwa godimo tsa masea le tsholofelo e e kwa tlase ya botshelo fa a tsholwa. Le fa go ntse jalo, fa go bapisiwa le merafe ya K2 le ya Mapungubwe, batho ba Toutswe ba lebega ba nnile le ditšhono tse di botoka tsa go tshela. Diponagalo tsa palaeodemographic tsa merafe e di tlwaelesegile mo merafeng ya pele ga madirelo go ralala lefatshe. Go tlotliwa ka ''boemedi'' jwa batlhophiwa. == Dintlha == * UNESCO (2007). [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1340/ "Toutswemogala Hill Iron Age Settlement"]. * Hall, Martin (1990). Farmers, Kings, and Traders: The People of Southern Africa, 200-1860. University of Chicago Press. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] [[:en:Special:BookSources/0-226-31326-3|0-226-31326-3.]] == Metswedi == dzxol3c7z4gdw46dnqzaohhwprb0bhy Molaomotheo wa Botswana 0 11450 52596 52592 2026-07-16T12:15:05Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52596 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele 5dmy0m5l0b9c4h38wk93nsjr2s9j2hy 52601 52596 2026-07-16T12:33:50Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52601 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. mnni336u4kz4kqmewa3k3zvqs4kbepl 52605 52601 2026-07-16T12:57:14Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52605 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 5f3rvi3qrjpcx1lhd6febtnsep0nmc7 52607 52605 2026-07-16T13:10:08Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52607 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> gm9dgifxke8bu6nhsw8kmajcerpmj0n 52608 52607 2026-07-16T13:15:42Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52608 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> rl1erlbq8k87o370ph79lr3jpqwbvr2 52611 52608 2026-07-16T13:28:14Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52611 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 6qtu8djot71qsa7bywz5xs16uq76yl9 52613 52611 2026-07-16T13:51:02Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52613 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> bsukzsem9n0u6fh0cdky102q4lkg71k 52614 52613 2026-07-16T13:52:27Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52614 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> rpvjeid2kdlq74snjyo7h4z7dr4tx4q 52617 52614 2026-07-16T14:12:15Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52617 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 57o7x9bilxoo21fwptqtxfjjnrnvtj6 52618 52617 2026-07-16T14:14:10Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52618 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 1e5ycjsyountyqrtgiisamcoe3dx0l7 52619 52618 2026-07-16T14:22:04Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52619 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> epiwibmy71xo1c7pz75d7u9kqbonw9f 52622 52619 2026-07-16T14:48:38Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52622 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 1gk7fxzotzmo0arhruhzmwttdc3sufc 52623 52622 2026-07-16T14:56:28Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52623 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 9mr5hdsgn0pvwwci90k4knhgxupjy2i 52624 52623 2026-07-16T15:00:15Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Structure" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52624 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a ka tlogela tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho o ka tlhomiwa gape mo maemong a bodirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa diphetolo tse di khutshwafaditsweng tsa dipolelwana tse di dirisiwang jaaka Kopano ya lekgotla la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> 9ym5ugaviwxwsikxoxko03rnvjsrnaa 52640 52624 2026-07-16T20:18:19Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Scholarly critiques of the Constitution" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52640 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a ka tlogela tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho o ka tlhomiwa gape mo maemong a bodirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa diphetolo tse di khutshwafaditsweng tsa dipolelwana tse di dirisiwang jaaka Kopano ya lekgotla la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> qad0x72kfpg465kouu7fuwkupx0jn6j 52641 52640 2026-07-16T20:27:07Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Scholarly critiques of the Constitution" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52641 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a ka tlogela tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho o ka tlhomiwa gape mo maemong a bodirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa diphetolo tse di khutshwafaditsweng tsa dipolelwana tse di dirisiwang jaaka Kopano ya lekgotla la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> kxv1c9tbsvoig3babk5sqzzimsq4wwf 52642 52641 2026-07-16T20:39:27Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Scholarly critiques of the Constitution" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52642 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a ka tlogela tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho o ka tlhomiwa gape mo maemong a bodirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa diphetolo tse di khutshwafaditsweng tsa dipolelwana tse di dirisiwang jaaka Kopano ya lekgotla la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> Kganetso e nngwe gape ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke [[Dipolotiki tsa Botswana|lekoko le le busang mo lefatsheng]] le ka jaana e bile e le lone fela le sa leng le busa lefatshe . Lekoko la [[Phathi ya Tomokoraga|Bechuanaland Democratic party ( BDP )]] le tlhomilwe ke rre [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le, le tsaya boipuso BDP e ntse e le [[:en:One-party_state|lone fela lekoko le le busang]], le fa ntswa go tlhophilwe ka [[:en:Elections_in_Botswana|ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]] . <ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tsweletseng ya lekoko le, le le lengwe fela ba le bantsi ba na le dipelaelo tsa gore molaomotheo o o leng teng o rotloetsa go tsaya letlhakore ga batlhophi ba lebile lekoko le, ga mmogo le baemanokeng ba lone. Se gape se tlisitse go go kgalwa ga molaomotheo mabapi le [[:en:Class_conflict|kgotlhang ya maemo]] le [[:en:Ethnic_violence|dintwa tsa merafe]] . <ref name=":2" /> s32q73567hqafpzbwugthn4t69qkda5 52643 52642 2026-07-16T21:09:45Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Scholarly critiques of the Constitution" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52643 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a ka tlogela tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho o ka tlhomiwa gape mo maemong a bodirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa diphetolo tse di khutshwafaditsweng tsa dipolelwana tse di dirisiwang jaaka Kopano ya lekgotla la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> Kganetso e nngwe gape ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke [[Dipolotiki tsa Botswana|lekoko le le busang mo lefatsheng]] le ka jaana e bile e le lone fela le sa leng le busa lefatshe . Lekoko la [[Phathi ya Tomokoraga|Bechuanaland Democratic party ( BDP )]] le tlhomilwe ke rre [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le, le tsaya boipuso BDP e ntse e le [[:en:One-party_state|lone fela lekoko le le busang]], le fa ntswa go tlhophilwe ka [[:en:Elections_in_Botswana|ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]] . <ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tsweletseng ya lekoko le, le le lengwe fela ba le bantsi ba na le dipelaelo tsa gore molaomotheo o o leng teng o rotloetsa go tsaya letlhakore ga batlhophi ba lebile lekoko le, ga mmogo le baemanokeng ba lone. Se gape se tlisitse go go kgalwa ga molaomotheo mabapi le [[:en:Class_conflict|kgotlhang ya maemo]] le [[:en:Ethnic_violence|dintwa tsa merafe]] . <ref name=":2" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> Kganetso e nngwe gape ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke [[Dipolotiki tsa Botswana|lekoko le le busang mo lefatsheng]] le ka jaana e bile e le lone fela le sa leng le busa lefatshe . Lekoko la [[Phathi ya Tomokoraga|Bechuanaland Democratic party ( BDP )]] le tlhomilwe ke rre [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le, le tsaya boipuso BDP e ntse e le [[:en:One-party_state|lone fela lekoko le le busang]], le fa ntswa go tlhophilwe ka [[:en:Elections_in_Botswana|ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]] . <ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tsweletseng ya lekoko le, le le lengwe fela ba le bantsi ba na le dipelaelo tsa gore molaomotheo o o leng teng o rotloetsa go tsaya letlhakore ga batlhophi ba lebile lekoko le, ga mmogo le baemanokeng ba lone. Se gape se tlisitse go go kgalwa ga molaomotheo mabapi le [[:en:Class_conflict|kgotlhang ya maemo]] le [[:en:Ethnic_violence|dintwa tsa merafe]] . <ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka gore o letlelela gore go nne le dikgaisano tsa sepolotiki. <ref name=":3">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya gore lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] le tlhophiwa ke batho ka puso ya batho-ka-batho, e letlelela gore go nne [[:en:Minority_rights|boemedi jwa merafe e e potlana]] mo lekgotleng le. <ref name=":3" /> Se se botlhokwa ka gore mantswe a batho ba merafe e e potlana a ka fitlhega mo [[:en:Minority_rights|dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a ba merafe e e potlana . <ref name=":3" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e tlhagisang ke ya mabapi le dithata tsa [[Tautona wa Botswana|Tautona]] . <ref name=":4">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya [[:en:Executive_(government)|dithata di le dintsi mo maemong a botautona,]] mme ka lefatshe le, le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[:en:Checks_and_Balances|ditshekatsheko]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o tlhomiwang tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumalana le ditiro dingwe tsa ga tautona . <ref name=":4" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba rotloetse gore go nne le [[:en:Direct_election|ditlhopho tse di tlhamaletseng]] tsa boemo jwa botautona le gore tautona a arabele maikarabelo a gagwe mo bathong ka kakaretso ga mmogo le lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":4" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[:en:African_tribes|merafe]] le [[:en:Tribal_land|molao wa merafe]]. Molaomotheo o ema nokeng tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba palamente ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seo se berekela fela merafe e e nang le maatla go feta e mengwe ka tsela e e sa lolamang ebile merafe e e potlana e felela e busiwa ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa yone. <ref name=":5">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Kgang e e tlhalosa gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e botoka ya go kgaoganya maatla magareng ga merafe, bogolo jang ka gore dikgaogano tsa gompieno di dirilwe ka nako e le nngwe le molaomotheo ka ngwaga wa1966. <ref name=":5" /> j8jz45ujslvbb5humy3ofzj8vqqqi2n 52644 52643 2026-07-16T21:13:38Z Lame Ralosetlha 12932 Created by translating the section "Scholarly critiques of the Constitution" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361463677|Constitution of Botswana]]" 52644 wikitext text/x-wiki '''Molaomotheo wa Botswana''' o simolotse ka Lwetse a le masome a mararo, 1966.<ref>"Botswana : Constitution and politics | The Commonwealth". ''thecommonwealth.org''.</ref> == Kwa morago == Pele ga puso ya bokolone e tlhongwa mo Botswana, molaomotheo wa setso – setlhopha sa melao e e itsiweng jaaka ''molao'' – o ne o dirisiwa ke dikgosi tsa merafe, kgotsa [[Kgosi|diKgosi]], tsa [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Botswana]].<ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. [[doi]]:[[doi:10.4000/etudesafricaines.7962|10.4000/etudesafricaines.7962]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0008-0055 0008-0055].</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|Tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e seng ba Botswana le bone ba ne ba tla go busiwa ke melao e.<ref>Griffiths, J.E.S. (1970). [[:en:JSTOR_(identifier)|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980765 40980765] "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70</ref> Batsamaisi ba Protectorate ba ne ba boloka dikarolo, le fa e se tsotlhe, tsa molaomotheo ono wa setso; bontsi jwa yone bo fedile gompieno.<ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka 1959, Komiti ya Molaomotheo ya Lekgotla le le Kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaomotheo wa ntlha wa semmuso wa Protectorate, o o neng wa simolola go dira ka 1960.<ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. ISBN 9781538111321. [[:en:OCLC_(identifier)|OCLC]] [[oclc:1037884220|1037884220]].</ref> Ka 1963 go ne ga simolola ditherisano tsa molaomotheo wa bobedi o o neng o tla naya puso ya go ipusa.<ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaomotheo ono, o o neng o tshwantshediwa ke [[tsamaiso ya Westminster]] ya [[puso ya batho ka batho ya palamente]]: go ne go na le lekgotla la peomolao la kamore e le nngwe; tona-kgolo le kabinete ya ditona di le tlhano tse di nang le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e nang le therisano fela.<ref name=":0" /> Fa Botswana e ne e bona boipuso jo bo tletseng ka Lwetse a le masome mararo 1966, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomolao (e e neng ya bidiwa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga ya Botswana]]), mme ya newa dithata tsa bokhuduthamaga.<ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa Molaomotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga ya Botswana le bogolo jwa Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaomotheo di dirilwe ka 1994 le 1997.<ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di ferabongwe, nngwe le nngwe e tlhalosa ka botlalo dikarolo tse di rileng jaaka ditshwanelo tsa motho ka bongwe le go abela dithata tsa khuduthamaga.<ref name=":1">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''. Retrieved 22 Phalane 2025.</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho # Boagi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e e itsise gore Botswana ke setšhaba se se ikemetseng ga mmogo le go tlhalosa sekano sa setšhaba.<ref name=":1" /> === Tshireletso ya Ditshwanelo tsa Motheo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo eno e tlhalosa ditshwanelo tsa baagi. E simolola ka go bolela gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya segakolodi, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kokoana le go kopana; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la gagwe le dithoto tse dingwe le go amogwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo a, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tseo go ikaegilwe ka ditekanyetso tsa tshireletso eo jaaka di le mo dipeelong tseo, e le ditekanyetso tse di diretsweng go netefatsa gore go itumelela ditshwanelo le dikgololesego tse di umakilweng ke motho mongwe le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e e tlhalosa lekala la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa Tautona, le Kabinete.<ref name=":1" /> ==== Tautona ==== Tautona ke mokhuduthamaga yo mogolo wa puso. Tautona o tlhophiwa go nna tautona ke maloko a Kokoano Bosetšhaba. Maloko ano a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna Tautona fa ba ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa Khuduthamageng ya Botswana ba tlhopha ope fela yo ba supileng fa ba tla mo tlhopha go nna Tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: (a) ke moagi wa Botswana ka botsalo kgotsa lotso; (b) a fitlheletse dingwaga di le masome mararo; le (c) a tshwanelega go tlhophiwa jaaka Leloko la Khuduthamaga ya Botswana. Paka ya boTautona e lekanyeditswe go fitlha go dingwaga di le lesome, kgotsa gore Tautona o nne lobaka lo lo kana kang mo Khuduthamageng ya Botswana.<ref name=":1" /> Thata ya khuduthamaga ya Botswana e mo go Tautona fela. Tautona gape ke molaodi wa sesole. Tautona gape o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato wa bosenyi.<ref name=":1" /> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa Tautona o tlhophiwa ke Tautona go tswa mo malokong a Khuduthamaga ya Botswana. Mothusa Tautona o tsaya marapo a ga Tautona fa Tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka nna ka ntlha ya bolwetse, loso, kgotsa mabaka a mangwe.<ref name=":1" /> Mothusa Tautona ke wa bobedi mo taolong ya ga Tautona mme o diragatsa ditiro tsa ga Tautona.<ref name=":1" /> ==== Kabinete ==== Kabinete eno e bopilwe ke Tautona, Mothusa Tautona le matona a a sa feteng thataro tse di tlhomilweng ke Tautona go tswa kwa Khuduthamageng ya Botswana. Matona a a mo Kabineteng a na le maikarabelo a go gakolola Tautona mabapi le melawana ya puso.<ref name=":1" /> === Palamente === Karolo e e tlhalosa bobedi jwa Khuduthamaga ya Botswana mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse mmogo di bopang Palamente ya Botswana.<ref name=":1" /> ==== Khuduthamaga ya Botswana ==== Palamente e na le Tautona le Khuduthamaga ya Botswana. Tautona ke leloko le le nang le ditlhopho la Khuduthamaga. Go na le maloko a mangwe a le masome matlhano le bosupa a a tlhophilweng a Khuduthamaga. Gape go na le sebui sa Khuduthamaga se se tlhophiwang ke maloko a Khuduthamaga, mme ga go tlhokege gore e nne leloko la Khuduthamaga ka boene. Gape go na le mothusa sebui se se tlhophilweng ke Khuduthamaga.<ref name=":1" /> Ka tatelano gore motho a tshwanelege go nna leloko la Khuduthamaga o tshwanetse go: nna moagi wa Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadisitse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala ka Seesemane. Go na le maemo a mantsi a a dirang gore leloko le se ka la tshwanelega, bontsi jwa one a amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe.<ref name=":1" /> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse ba nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa Khuduthamageng. Batho ba Botswana ba tshwanelwa ke go tlhopha fa ba le: lesome le boferabobedi, baagi, mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":1" /> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]. Ntlo ya Dikgosi e dira jaaka lekgotla le le gakololang Palamente ya Botswana. E na le maloko a le masome mararo le boraro go ya go a le masome mararo le botlhano. Gore motho a tshwanelege go nna leloko o tshwanetse go nna le dingwaga di le masome mabedi le motso e bile e le moagi. Go na le maemo a a tshwanang a a kgaolang setheo seno jaaka go na le a [[Khudutlhamaga ya Botswana|Khuduthamaga]]. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go leloko lepe le le ka tsayang karolo mo dipolotiking tsa lekoko, mme maloko a le mantsi ke dikgosi tsa merafe. Setlhopha seno ga se na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, go na le moo ba gakolola Palamente ka ga melaokakanyetso le dikgato. Maatla a setheo se nang le one ke go bitsa maloko a puso go tlhagelela fa pele ga sone.<ref name=":1" /> === Boatlhodi === Karolo e e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo ya Ditsheko, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le Khomišene ya Tirelo ya Boatlhodi.<ref name=":1" /> ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ==== Kgotlakgolo ya Ditsheko ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa semolao, o mo go ona kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyo ya tshimologo ya go reetsa dikgetsi dipe fela. Kgotlakgolo e na le [[Moatlhodimogolo]] mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba mo go bone palo e laolwang ke Palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke Tautona, mmogo le Baatlhodi ba bangwe botlhe mme bano ba ka gakololwa Tautona ke Palamente. Gore motho a tshwanelege go nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi, a nnile moporofesa wa molao yo o nang le dithuto tsa molao, kgotsa a nnile Mmakaseterata yo Mogolo. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e ke go fitlha motho a fitlha dingwaga di le masome a supa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlakgolong ya ditsheko ke fa Palamente e swetsa gore motho ga a tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle.<ref name=":1" /> Kgotlakgolo ya Ditsheko e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le go sa dumalane ka tlhaloso epe, go sa dumalane moo go rarabololwa ke Kgotlakgolo ya Ditsheko.<ref name=":1" /> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa kgetse nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e bonweng. Kgotlatshekelo eno e na le [[Tautona wa Kgotlatshekelo]] ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le Kgotlatshekelokgolo yotlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona fela jaaka baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a tshwanelege o tshwanetse a bo a ne a le moatlhodi, mmueledi kgotsa moporofesara wa molao. Jaaka go ntse ka Kgotlakgolo ya ditsheko motho o tlhomiwa go fitlha a nna dingwaga di le masome a supa, fa e se fela fa Palamente e sa fitlhele a sa kgone ka nako ya fa a le mo tirong.<ref name=":1" /> ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi ==== Kokoano ya Tirelo ya Boatlhodi e tlhamilwe go thusa go gakolola Tautona ka ga ditlhopho tsa boatlhodi. E na le Moatlhodimogolo, Tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-mogolo, Modulasetilo wa Kokoano ya Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa Molao le le tlhophilweng ke [[Mokgatlho wa Molao]], le motho yo o ikanyegang le a na le maitemogelo yo e seng modiri wa semolao yo o tlhomilweng ke Tautona.<ref name=":1" /> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tirelosetšhaba. Karolo e e bolela gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga Tautona. Gape go tla nna le Khuduthamaga ya Tirelo ya Setšhaba ya maloko a le mabedi go ya kwa go bone a a direlang dipaka tsa dingwaga di le tharo. Kokoano eno e reetsa boikuelo jotlhe jwa badiredipuso ba ba tlositsweng mo maemong a bone mme ba rata go boela kwa go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya kokoano eno a ka ikuela ka tlhamalalo kwa go Tautona. Tautona o letleletswe go thapa kgotsa go tlosa batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Moemedi Mogolo, Mokwaledi wa Kabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba, Mokwaledi wa Leruri, Molaodi wa Sepodisi, le f. ofisi epe e nngwe ya maemo a a kwa godimo. Karolo eno gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le tlhano tsa Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Setšhaba mmogo le go tlhoma tekanyetso ya dingwaga di le 60 tsa Mokaedi wa Bosekisi jwa Setšhaba le Modupi-Mogolo. Kwa bofelong, karolo e e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng pele tsa batho ba ba amogelang diphenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo.<ref name=":1" /> === Madi === Karolo eno e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone lotseno lotlhe lo lo dirilweng ke lefatshe lo tla kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente e laola tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganyetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo maemong a tshoganyetso gore go nne bonolo go dirisa matlole kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a Modupi Mogolo a a arabelang dibuka tsa lefatshe.<ref name=":1" /> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo tse dikgolo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a tlogele tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho a ka tlhomiwa gape mo maemong a modirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa dipolelwana tse di khutshwafaditsweng tse di dirisiwang jaaka "Kokoano" ya Khuduthamaga ya Botswana.<ref name=":1" /> == Ditshwaelo tsa barutegi tsa Molaomotheo == Le fa molaomotheo o ntse o tlhomame go ya ka go nna tokomane e e laolang, barutegi bangwe, go akaretsa [[Gretchen Bauer]], [[Druscilla Scribner]], [[John Holm]], ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[basadi kgotsa batho ba ba kwa tlase]] ka mo go lekaneng.<ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref><ref name=":3">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref><ref name=":4">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le metsamao ya go leka go tlhoma [[dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, gore basadi ba kgone go gapa manno mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoanong Bosetšhaba]].<ref name=":4" /> Se ke ka ntlha ya thulaganyo ya ditlhopho ya [[kgaolo ya go feta pele ga morago]], e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lengwe le lengwe ba fenye manno.<ref name=":4" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng a sa atlege thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaotheo tse di sireletsang [[kemedi ya basadi]].<ref name=":4" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ka tshupiso e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe.<ref name=":3" /> Bangwe ba nganga gore seno se mosola jaaka go bontsha tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mono ga bong jaaka go amogela [[kgethololo]] ya ''de facto''.<ref name=":3" /> Ba ba ngangang ka se ba bolela gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa siamang, ka gore ba tshwanetse go bona melao e e ba letlang go dira dilo tse di tshwanetseng gobo ba setse ba di neetswe mo molaomotheong.<ref name=":3" /> Kganetso e nngwe ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke lekoko le le neng le busa.<ref name=":2" /> Lekoko la [[Botswana Democratic Party|Bechuanaland Democratic party]] (BDP) le tlhomilwe ke [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le bona boipuso BDP e ntse e le lone fela lekoko le le busang le le nosi (go fitlha ka ngwaga wa 2024), le fa le tlhophilwe ka [[ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]].<ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tswelelang ya lekoko le le lengwe leno, ba le bantsi ba tshaba gore molaomtheo o o leng teng o tsaya batlhophi letlhakore le le sa siamang mo lekokong le baemanokeng ba lone. Se gape se dirile gore go tshwaiwe diphoso ka ga [[kgotlhang ya maemo le merafe]].<ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka ntlha ya go letlelela kgaisano ya sepolotiki.<ref name=":5">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya fa [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] e tlhophiwa ka puso ya batho ka batho ke batho, e letla gore go nne le [[kemedi ya batho ba le mmalwa]] mo Kokoanong.<ref name=":5" /> Se se botlhokwa ka gonne mantswe a batho ba ba kwa tlase a ka fitlhega mo [[dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a batho ba ba kwa tlase.<ref name=":5" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e dirang ke ka ga maatla a ga [[Tautona wa Botswana|Tautona]].<ref name=":6">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya maatla a mantsi mo maemong a ga Tautona, mme ka lefatshe le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[ditlhotlhomiso]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o nnang Tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumela ditiro dingwe tsa ga Tautona.<ref name=":6" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba kope gore [[go tlhophiwe Tautona ka tlhamalalo]] gore Tautona a rwale maikarabelo a mantsi ke batho mmogo le ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]].<ref name=":6" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[merafe]] le [[molao wa merafe]] ka yone.<ref name=":7">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Molaomotheo o tshegetsa tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seno se rata merafe e e maatla ka tsela e e sa siamang go tlogela merafe e mennye gore e busiwe ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa bone.<ref name=":7" /> Kgang e e bolela gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e bonolo le e e siameng ya go kgaoganya maatla mo merafeng, segolobogolo ka gonne dikgaogano tsa ga jaana di tlhodilwe le molaomotheo ka 1966.<ref name=":7" /> [[Jacqueline Solway]], [[Mpho Molomo]], le [[Lydia Nyati-Ramahobo]], gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go nna le [[tekatekano ya bong le ya batho ba ba kwa tlase]]; le fa go ntse jalo, go na le barutegi ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro e e botlhokwa gore o kgone go lekalekana le go nna tshiamo.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> == Metswedi == <references /> == Tse di kwa ntle == * [https://web.archive.org/web/20110930065523/http://www.commonlii.org/bw/legis/const/1966/ Constitution of Botswana in English] * [https://web.archive.org/web/20250805061157/https://www.parliament.gov.bw/index.php?id=586&Itemid=540&option=com_content&view=article "Home"]. ''www.parliament.gov.bw''. [[Karolo:Dipolotiki tsa Botswana]] == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e ne e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomolao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> == Tshedimosetso == Pele ga puso ya batho-basweu e simologa mo Botswana, go ne go dirisiwa molaotheo wa setso. Molaomotheo o, o ne o akaretsa setlhopha sa melao e e neng e dirisiwa ke dikgosi tsa merafe kgotsa [[:en:Kgosi|diKgosi,]] tsa [[:en:Botswana_people|Batswana]] . <ref>Mafela, Lily (2007-12-15). "Batswana Women and Law". ''Cahiers d'études africaines''. '''47''' (187–188): 523–566. {{doi|10.4000/etudesafricaines.7962}}. {{ISSN|0008-0055}}</ref> Mo dingwageng tsa ntlha tsa [[Bechuanaland|tshireletso ya Bechuanaland]], bangwe ba e neng e se Batswana le bone ba ne ba busiwa ke melao e . <ref>Griffiths, J.E.S. (1970). {{JSTOR|40980765}} "A Note on Local Government in Botswana"]. ''Botswana Notes and Records''. '''2''': 64–70 </ref> Batsamaisi ba ba neng ba okametse tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland ba ne ba boloka dikarolo dingwe tsa molaotheo wa setso; bontsi jwa yone ga e sa tlhole e le mo tirisong gompieno. <ref>Woolrych, Austin (1990). "The Cromwellian Protectorate: A Military Dictatorship?". ''History''. '''75''': 207–231.</ref> Ka ngwaga wa 1959, komiti ya molaotheo ya Lekgotla le le kopanetsweng la Bogakolodi e ne ya thala molaotheo wa ntlha wa semmuso wa lefatshe la Bechuanaland, o o neng wa simolola go rekegelwa ka ngwaga wa 1960. <ref name=":0">Barry, Morton. ''Historical dictionary of Botswana''. Ramsay, Jeff, Based on (work): Morton, Fred, (5th ed.). Lanham, Maryland. {{ISBN|9781538111321}}. {{OCLC|1037884220}}</ref> Ka 1963 go ne ga simololwa ditherisano tsa molaotheo wa bobedi o o neng o tla letlelela puso ya go ipusa. <ref name=":0" /> [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|Ditlhopho tsa 1965]] di ne tsa tshwarwa ka fa tlase ga molaotheo o, o o neng o tshwantshanngwa le [[:en:Westminster_system|tsamaiso ya Westminster]] ya [[:en:Parliamentary_democracy|puso ya batho ka batho ya palamente]] : go ne go na le lekgotla la peomolao le le lengwe fela; tona-kgolo le khabinete ya matona a puso a le matlhano a a neng a na le maikarabelo mo lekgotleng la peomelao; le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e e neng e itebagantse le ditherisano fela . <ref name=":0" /> Fa lefatshe la Botswana le tsaya [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|boipuso]] bo bo feleletseng ka ngwaga wa 1966, kgwedi ya Lwetse e tlhola malatsi a le masome a mararo, tonakgolo e ne ya emisediwa ka tautona yo o neng a tlhophilwe ke lekgotla la peomelao ( maina a matona a puso a lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona]] a ne a fetolwa ), mme tautona a neelwa dithata tsa bokhuduthamaga. <ref>Sebudubudu, David (December 2011). "Wealth Sharing for Conflict Prevention and Economic Growth: Botswana Case Study of Natural Resource Utilization For Peace and Development". ''University of Botswana''.</ref> Motseletsele wa diphetogo tse di dirilweng moragonyana tsa molaotheo o okeditse palo ya maloko a a tlhophilweng a lekgotla la Kokoano ya matona a puso, ga mmogo le maloko a Ntlo ya Dikgosi. Diphetogo tse dingwe tsa molaotheo di dirilwe ka ngwaga wa 1994 le ngwaga wa 1997 . <ref>Poteete, Amy. (2018). Renegotiation of Executive Powers and Executive–Legislative Relations in Botswana.</ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotlakgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Popego == Molaomotheo o kgaogantswe ka dikgaolo di le boferabongwe, kgaolo nngwe le nngwe e itebagantse le go tlhalosa ka botlalo dikarolo tse go akaretsa 'ditshwanelo tsa motho' le go neelana ga maatla a lekgotla la baokamedi. <ref>https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en</ref> # Rephaboliki # Tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa motho # Boagedi # Khuduthamaga # Palamente # Boatlhodi # Tirelosetšhaba # Tsa Madi # Tsele le tsele === Rephaboliki === Karolo e, e supa gore Botswana ke setshaba se se ikemetseng ka nosi e bile e tlhalosa sekano sa setšhaba. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}</ref> === Tshireletso ya Ditshwanelo le Dikgololesego tsa Motho === Karolo e, e tlhalosa ditshwanelo tsa baagedi. E simolola ka go supa gore mongwe le mongwe o netefaleditswe ditshwanelo go sa kgathalesege gore ke wa morafe ofe, wa tumelo efe kgotsa wa bong bofe. Ditshwanelo tse, di ka tsela e e latelang: "(a) botshelo, kgololesego, tshireletsego ya motho le tshireletso ya molao; (b) kgololesego ya letswalo, ya go tlhagisa maikutlo le ya go kopana ka setlhopha le go kopana le ba bangwe; le (c) tshireletso ya sephiri sa legae la motho le dithoto tse dingwe le go amogiwa dithoto kwa ntle ga pusetso ya maikaelelo, tshireletso ya ditshwanelo le dikgololesego tsa kgaolo e, e ikaegile ka ditekanyetso tsa tshireletso e jaaka e le mo dipeelong tse, se e le ditekanyetso tse di diretsweng go rurifatsa gore tiragatso ya ditshwanelo le dikgololesego tse ,ke motho a le mongwe ga go kgoreletse ditshwanelo le dikgololesego tsa batho ba bangwe kgotsa dikgatlhego tsa setšhaba. === Khuduthamaga === Karolo e, e tlhalosa lekalana la khuduthamaga le le akaretsang Tautona, Mothusa-Tautona, le lekgotla la matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Tautona ==== Tautona ke motsamaisi-mogolo wa puso.Tautona o tlhophiwa ke maloko a lekgotla la kokoano ya matona a puso. Maloko a, a bolela mo pampiring ya ditlhopho gore ba tla tshegetsa mang go nna tautona fa a ka tlhophiwa, mme morago ga go tlhophiwa kwa lekgotleng la kokoano ya matona a puso ba tlhopha ope fela yo ba supileng gore ba tla mo tlhopha go nna tautona. Tautona o na le ditlhokego tse di latelang: o tswanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana ka botsalo kgotsa letso; a fitlheletse dingwaga di le masome a mabedi le bobedi; a na le bokgoni jwa go ka tlhophiwa go nna leloko la lekgotla la kokoano ya matona a puso ebile a na le setlankana se se netefaditsweng sa sekolo sa ithutelo-tiro sa Cambridge. Paka ya ga tautona e lekanyeditswe go tsaya dingwaga di le lesome, kgotsa gore tautona o nnile lebaka le le kana kang mo lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Thata ya botsamaise mo Botswana e mo go tautona fela a le nosi. Tautona gape ke molaodi wa sesole.Fa godimo ga moo tautona o na le dithata tsa go itshwarela motho yo o bonweng molato. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Mothusa-Tautona ==== Mothusa-Tautona o tlhophiwa ke tautona go tswa mo malokong a lekgotla la Kokoano ya matona a puso. Mothusa-tautona o tsaya maemo a botautona fa tautona a sa kgone go diragatsa ditiro tsa gagwe e ka tswa e le ka ntlha ya bolwetsi, go raga thokolo ga ga tautona, kgotsa mabaka a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Mothusa-tautona ke molaodi wa bobedi morago ga ga tautona mme o diragatsa dithomo tsa ga tautona. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Khabinete ==== Khabinete e akaretsa tautona, mothusa-tautona le matona a a sa feteng borataro a a tlhomilweng ke tautona go tswa kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Matona a a mo khabineteng a na le maikarabelo a go gakolola tautona mabapi le melao ya puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Palamente === Karolo e, e tlhalosa lekgotla la kokoano ya matona a puso ga mmogo le Ntlo ya Dikgosi tse ka bobedi jwa tsone di bopang palamente ya Botswana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlokokoano ya matona a puso ==== Palamente e akaretsa tautona le lekgotla la kokoano ya matona a puso. Tautona ke leloko le le nang le bokgoni jwa go tlhopha la ntlokokoano ya matona a puso. Lekgotla la kokoano ya matona a puso le na le maloko a a tlhophilweng a le masome a matlhano le bosupa. Fa godimo ga moo go na le sebui sa lekgotla la Kokoano e ya matona a puso se se tlhophiwang ke maloko a lekgotla le, mme ga go patelesege gore a bo e le leloko la lekgotla le. Go bo go nna le mothusa sebui yo o tlhophiwang ke lekgotla le ene. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Gore motho a letlelesege ka fa molaong go ka nna leloko la ntlokokoano ya matona a puso o tshwanetse gore a bo e le moagedi wa lefatshe la Botswana, a bo a na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, a ikwadiseditse go tlhopha, e bile a itse go bua le go bala teme ya Sekgoa. Go na le dintlhana di le dintsi tse di ka itsang motho go nna leloko la lekgotla le , bontsi jwa tsone di amana le go ikanyega mo mafatsheng a mangwe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Lefatshe la Botswana le kgaogantswe ka dipalo tsa dikgaolo tsa botlhophi tse di nang le maloko a palamente gore kgaolo nngwe le nngwe e romele leloko le le lengwe kwa lekgotleng la Kokoano ya matona a puso. Batho mo Botswana ba letlelelwa go tlhopha fa ba le na le dingwaga di le lesome le boferabobedi, e le baagedi ba lefatshe la Botswana , mme ba ntse mo Botswana dikgwedi di le lesome le bobedi ka go tlhomagana. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Ntlo ya Dikgosi ==== Mo godimo ga palamente, Botswana gape o na le Ntlo ya Dikgosi. Ntlo ya Dikgosi ke lekgotla le le gakololang palamente ya Botswana. Lekgotla le le akaretsa maloko a ka tshwara masome a le mararo le boraro go ya kwa go masome a mararo le botlhano. Gore motho a letlelesege go nna leloko la ntlo ya dikgosi o tshwanetse gore a bo a na le dingwaga di le masome a le mabedi le bongwe e bile e le moagedi wa lefatshe la Botswana. Go na le dintlhana tse di tshwanang le tsa lekgotla la kokoano ya matona a puso tse di ka itsang motho go nna leloko la ntlo ya dikgosi. Leloko le tlhomiwa dipaka tsa dingwaga di le tlhano. Ga go na leloko lepe le le letlelelwang go ka tsaya karolo mo go tsa polotiki, mme bontsi jwa maloko a, ke dikgosi tsa merafe. Lekgotla le ga le na maatla a go dira melao, go akaretsa le maatla a go amogela kgotsa a go thibela, tiro ya lekgotla le ke go gakolola palamente ka melao-kakanyetso le dikgato. Le fa go ntse jalo maatla a lekgotla la ntlo ya dikgosi a nang le one ke a go bitsa maloko a puso go tla go tlhagelela fa pele ga lone. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Boatlhodi === Karolo e, e tlhalosa dikarolo tse di farologaneng tsa boatlhodi mo Botswana go akaretsa Kgotla-tshekelo kgolo, Kgotlatshekelo ya Boikuelo, le lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelokgolo ==== Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e dira jaaka motswedi o o kwa godimo wa molao, o mo go one kgotlatshekelo e nang le taolo e e senang selekanyetso ya go reetsa ditsheko dipe fela. Kgotlatshekelo e, e na le moatlhodimogolo ga mmogo le baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, ba palo ya bone e laolwang ke palamente. Moatlhodimogolo o tlhomiwa ke tautona, ga mmogo le baatlhodi ba bangwe botlhe mme palamente e na le tetla ya go ka gakolola tautona ka go tlhophiwa ga baatlhodi. Gore motho a letlelesege go ka nna moatlhodi mo kgotlatshekelong e, o tshwanetse a bo a nnile moatlhodi, a nnile mmueledi e bile a nnile morutabana wa dithuto tsa molao kwa sekolong sa ithutelo-tiro gape a na le setlankana sa dithutego tsa molao, kgotsa a nnile mookamedi wa bo mmakaseterata. Go tlhomiwa mo kgotlatshekelong e go a letlelesega go fitlhelela motho a tshwara dingwaga di le masome a le bosupa. Lebaka le lengwe fela le le ka dirang gore moatlhodi a tswe mo kgotlatshekelong e ke fa palamente e tsaya tshwetso ya gore motho yoo ga a sa tlhole a kgona go dira ditiro tsa gagwe sentle. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> Kgotlatshekelokgolo e, e na le dithata tsa go ranola molaomotheo. Fa go na le fa go sa dumalanweng teng ka tlhaloso epe, go tlhoka go dumalana moo go rarabololwa ke Kgotlatshekelokgolo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Kgotlatshekelo ya Boikuelo ==== Kgotlatshekelo ya boikuelo e na le tshwanelo ya go reetsa tsheko nngwe le nngwe mo Botswana e mo go yone lekoko le lengwe le ikuetseng ka tshwetso e e tserweng. Kgotlatshekelo e, e akaretsa tautona wa Kgotlatshekelo ya boikuelo, baatlhodi ba bangwe ba le mmalwa, le maloko a Kgotlatshekelokgolo otlhe. Fela jaaka Kgotlatshekelokgolo, Tautona o tlhomiwa ke Tautona wa lefatshe ga mmogo le baatlhodi ba bangwe, ka kgakololo ya Palamente. Gore motho a letlelesege o tshwanetse gore a bo e ne e le moatlhodi, mmueledi kgotsa morutabana wa dithuto tsa molao. Fela jaaka go ntse ka Kgotlatshekelokgolo motho o tlhomiwa go fitlhelela a nna dingwaga di le masome a le bosupa, sebe sa phiri e le gore palamente ga e bone a sena bokgoni ka nako ya fa a le mo tirong. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi ==== Lekgotla la Tirelo ya Boatlhodi le tlhamilwe go thusa go gakolola tautona ka ditlhopho tsa boatlhodi. Lekgotla le, le akaretsa Moatlhodimogolo, tautona wa Kgotlatshekelo ya Boikuelo, Mmueledi-Kakaretso, Modulasetulo wa lekgotla la Tirelosetšhaba, leloko la Mokgatlho wa molao le le tlhophilweng ke Mokgatlho wa molao, le motho yo o tlhophilweng ke tautona, a na le thokgamo le maitemogelo e se modiri wa tsa molao. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tirelosetšhaba === Karolo e e tlhalosa ka botlalo melao le melawana mabapi le tsa tirelosetšhaba. Karolo e, e tlhalosa gore sengwe le sengwe se se sa tlhalosiwang mo molaomotheong kgotsa ka molao wa Palamente se tla nna ka fa tlase ga taolo ya ga tautona. Gape go tla nna le lekgotla la Tirelosetšhaba la maloko a le mabedi go ya kwa go a le mane a a tlaa direlang dipaka tsa dingwaga di le boraro. Lekgotla le le reetsa dikuelo tsotlhe tsa badirelapuso ba ba ntshitsweng mo maemong a bone mme ba batla go busediwa mo go one. Fa motho a sa dumalane le katlholo ya lekgotla le, o ka ikuela ka tlhamalalo mo go tautona. Tautona o na le bokgoni jwa go thapa kgotsa go ntsha batho go ya go kgotsa go tswa mo go: Moemedi, Mokhomišenara-Mogolo, Mokwaledi wa Khabinete, Mmueledikakaretso, Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba, Mokwaledi wa sennela ruri, Moemedi wa Sepodisi, ga mmogo le ofisi epe fela ya maemo a a kwa godimo. Karolo e gape e tlhoma dipeelo tse di ntšhwafadiwang tsa dingwaga di le botlhano tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba ga mmogo le tekanyetso ya dingwaga di le masome a le marataro tsa Mokaedi wa tsa ditsheko tsa Setšhaba le motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi. Kwa bofelelong, karolo e, e sireletsa diphenšene tse di neng di le teng tsa batho ba ba amogelang phenšene pele ga go tlhamiwa ga Molaomotheo. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsa madi === Karolo e, e tlhalosa melao e e farologaneng ya tsa madi. E simolola ka go tlhoma Letlole la Kopanyo le mo go lone letseno lotlhe le le dirilweng ke lefatshe le tlaa kopanngwang go nna letlole le le lengwe. Palamente ke yone e laolang tiriso ya letlole le. Matlole a tshoganetso a ka tlhamiwa gape ke Palamente mo diemong tsa tshoganetso gore go nne motlhofo go dirisa matlole a mangwe kwa ntle ga Letlole la Kopanyo. Go na le maemo a motlhatlhobi-kakaretso wa tsa madi yo o arabelang letlole la lefatshe. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> === Tsele le tsele === Karolo ya bofelo ya Molaomotheo e tlhalosa ka botlalo dikakanyo di le tharo. Sa ntlha, e tlhoma thulaganyo ya gore modirelapuso a ka tlogela tiro ya gagwe. Sa bobedi, e bolela gore motho o ka tlhomiwa gape mo maemong a bodirelapuso ntle le fa go sa letlelelwe ka tlhamalalo ke Molaomotheo kgotsa molao wa Palamente. Sa boraro, e tlhalosa diphetolo tse di khutshwafaditsweng tsa dipolelwana tse di dirisiwang jaaka Kopano ya lekgotla la Kokoano ya matona a puso. <ref name=":1">{{Cite web |title=Botswana 1966 (rev. 2002) |url=https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en |access-date=9 April 2015 |website=Constitute}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.constituteproject.org/constitution/Botswana_2002?lang=en "Botswana 1966 (rev. 2002)"]. ''Constitute''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">9 April</span> 2015</span>.</cite></ref> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> Kganetso e nngwe gape ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke [[Dipolotiki tsa Botswana|lekoko le le busang mo lefatsheng]] le ka jaana e bile e le lone fela le sa leng le busa lefatshe . Lekoko la [[Phathi ya Tomokoraga|Bechuanaland Democratic party ( BDP )]] le tlhomilwe ke rre [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le, le tsaya boipuso BDP e ntse e le [[:en:One-party_state|lone fela lekoko le le busang]], le fa ntswa go tlhophilwe ka [[:en:Elections_in_Botswana|ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]] . <ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tsweletseng ya lekoko le, le le lengwe fela ba le bantsi ba na le dipelaelo tsa gore molaomotheo o o leng teng o rotloetsa go tsaya letlhakore ga batlhophi ba lebile lekoko le, ga mmogo le baemanokeng ba lone. Se gape se tlisitse go go kgalwa ga molaomotheo mabapi le [[:en:Class_conflict|kgotlhang ya maemo]] le [[:en:Ethnic_violence|dintwa tsa merafe]] . <ref name=":2" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> Kganetso e nngwe gape ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke [[Dipolotiki tsa Botswana|lekoko le le busang mo lefatsheng]] le ka jaana e bile e le lone fela le sa leng le busa lefatshe . Lekoko la [[Phathi ya Tomokoraga|Bechuanaland Democratic party ( BDP )]] le tlhomilwe ke rre [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le, le tsaya boipuso BDP e ntse e le [[:en:One-party_state|lone fela lekoko le le busang]], le fa ntswa go tlhophilwe ka [[:en:Elections_in_Botswana|ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]] . <ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tsweletseng ya lekoko le, le le lengwe fela ba le bantsi ba na le dipelaelo tsa gore molaomotheo o o leng teng o rotloetsa go tsaya letlhakore ga batlhophi ba lebile lekoko le, ga mmogo le baemanokeng ba lone. Se gape se tlisitse go go kgalwa ga molaomotheo mabapi le [[:en:Class_conflict|kgotlhang ya maemo]] le [[:en:Ethnic_violence|dintwa tsa merafe]] . <ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka gore o letlelela gore go nne le dikgaisano tsa sepolotiki. <ref name=":3">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya gore lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] le tlhophiwa ke batho ka puso ya batho-ka-batho, e letlelela gore go nne [[:en:Minority_rights|boemedi jwa merafe e e potlana]] mo lekgotleng le. <ref name=":3" /> Se se botlhokwa ka gore mantswe a batho ba merafe e e potlana a ka fitlhega mo [[:en:Minority_rights|dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a ba merafe e e potlana . <ref name=":3" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e tlhagisang ke ya mabapi le dithata tsa [[Tautona wa Botswana|Tautona]] . <ref name=":4">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya [[:en:Executive_(government)|dithata di le dintsi mo maemong a botautona,]] mme ka lefatshe le, le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[:en:Checks_and_Balances|ditshekatsheko]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o tlhomiwang tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumalana le ditiro dingwe tsa ga tautona . <ref name=":4" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba rotloetse gore go nne le [[:en:Direct_election|ditlhopho tse di tlhamaletseng]] tsa boemo jwa botautona le gore tautona a arabele maikarabelo a gagwe mo bathong ka kakaretso ga mmogo le lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":4" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[:en:African_tribes|merafe]] le [[:en:Tribal_land|molao wa merafe]]. Molaomotheo o ema nokeng tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba palamente ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seo se berekela fela merafe e e nang le maatla go feta e mengwe ka tsela e e sa lolamang ebile merafe e e potlana e felela e busiwa ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa yone. <ref name=":5">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Kgang e e tlhalosa gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e botoka ya go kgaoganya maatla magareng ga merafe, bogolo jang ka gore dikgaogano tsa gompieno di dirilwe ka nako e le nngwe le molaomotheo ka ngwaga wa1966. <ref name=":5" /> == Dikgakololo tsa barutegi mabapi le molaomotheo == <templatestyles src="Module:Message box/ambox.css"></templatestyles>Le fa molaomotheo o ntse o tlhomamisitswe go nna tokomane e e laolang tsamaiso ya lefatshe, barutegi bangwe, go akaretsa Gretchen Bauer, Druscilla Scribner, le John Holm, ba nganga gore molaomotheo ga o sireletse [[:en:Human_rights_in_Botswana|basadi kgotsa batho ba ba dikobo dikhutshwane,]] ka go lekalekana . <ref name=":2">Holm, John D. "Botswana: A paternalistic democracy." ''World Affairs'' 150.1 (1987): 21–30.</ref> <ref name=":12">Scribner, Druscilla, and Priscilla A. Lambert. "Constitutionalizing difference: A case study analysis of gender provisions in Botswana and South Africa." ''Politics & Gender'' 6.1 (2010): 37–61.</ref> <ref name=":02">Bauer, Gretchen, and Jennie E. Burnet. "Gender quotas, democracy, and women's representation in Africa: Some insights from democratic Botswana and autocratic Rwanda." ''Women's Studies International Forum''. Vol. 41. Pergamon, 2013.</ref> Mo Botswana, go nnile le megwanto ya go leka go tlhoma [[:en:Women_in_government#Quotas|dikarolo tsa bong]] mo molaomotheong, se se direlwa gore basadi ba nne le bokgoni jwa go gapa manno mo lekgotleng la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":02" /> Se e le ka ntlha ya thulaganyo ya go tlhopha mo lefatsheng le, e e dirang gore go nne thata gore basadi ba lekoko lepe fela ba fenye go bona ditilo kwa palamenteng. <ref name=":02" /> Le fa maiteko a karolelano ya bong mo lefatsheng le a sa atlega thata, barutegi bangwe ba nganga gore a supa gore molaomotheo o paletswe ke go arabela tlhokego ya dipeelo tsa molaomotheo tse di sireletsang [[:en:Women_in_government|go etelela pele ga basadi]] . <ref name=":02" /> Molaomotheo wa Botswana o itsege ka go sa tseye letlhakore mo go feteletseng mo go tsa bong, ebile o na le kaedi e le nngwe fela ya bong mo tokomaneng yotlhe . Bangwe ba nganga gore seo se botlhokwa go supa tekatekano ya bong; le fa go ntse jalo, ba bangwe ba supa go sa tseye letlhakore mo, e le go amogela [[Go Tlhaola Batho ka Bong|kgethololo]] ''ya nnete'' . <ref name=":12" /> Ba ba ngangang se ba tlhalosa gore basadi ba tshwanetse go lwela melao ka tsela e e sa lolamang, se se raya gore ba tshwanetse go lwantsha melao e e tlhomilweng go ba letlelela go dira dilo tse e ka bong ba sa bolo go nna le tetla ya go di dira mo molaomotheong. <ref name=":12" /> Kganetso e nngwe gape ya molaomotheo ke gore o kwadilwe ke [[Dipolotiki tsa Botswana|lekoko le le busang mo lefatsheng]] le ka jaana e bile e le lone fela le sa leng le busa lefatshe . Lekoko la [[Phathi ya Tomokoraga|Bechuanaland Democratic party ( BDP )]] le tlhomilwe ke rre [[Seretse Khama]] pele Botswana e nna [[Ditso tsa lefatshe la Botswana|setšhaba se se ikemetseng ka nosi]], mme fa e sale lefatshe le, le tsaya boipuso BDP e ntse e le [[:en:One-party_state|lone fela lekoko le le busang]], le fa ntswa go tlhophilwe ka [[:en:Elections_in_Botswana|ditlhopho tsa puso ya batho ka batho]] . <ref name=":2" /> Ka ntlha ya puso e e tsweletseng ya lekoko le, le le lengwe fela ba le bantsi ba na le dipelaelo tsa gore molaomotheo o o leng teng o rotloetsa go tsaya letlhakore ga batlhophi ba lebile lekoko le, ga mmogo le baemanokeng ba lone. Se gape se tlisitse go go kgalwa ga molaomotheo mabapi le [[:en:Class_conflict|kgotlhang ya maemo]] le [[:en:Ethnic_violence|dintwa tsa merafe]] . <ref name=":2" /> Bangwe ba akgola molaomotheo ka gore o letlelela gore go nne le dikgaisano tsa sepolotiki. <ref name=":3">Solway, Jacqueline S. "Navigating the neutral state: Minority rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 711–729.</ref> Ka ntlha ya gore lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] le tlhophiwa ke batho ka puso ya batho-ka-batho, e letlelela gore go nne [[:en:Minority_rights|boemedi jwa merafe e e potlana]] mo lekgotleng le. <ref name=":3" /> Se se botlhokwa ka gore mantswe a batho ba merafe e e potlana a ka fitlhega mo [[:en:Minority_rights|dithulaganyong dingwe tsa ditlhopho]], mme bangwe ba gatelela gore molaomotheo wa Botswana o sireletsa mantswe a ba merafe e e potlana . <ref name=":3" /> Kgang e nngwe e barutegi bangwe ba e tlhagisang ke ya mabapi le dithata tsa [[Tautona wa Botswana|Tautona]] . <ref name=":4">Molomo, Mpho G. "Democracy under siege: the Presidency and executive powers in Botswana." (2000).</ref> Molaomotheo o baya [[:en:Executive_(government)|dithata di le dintsi mo maemong a botautona,]] mme ka lefatshe le, le nnile le lekoko le le lengwe fela le le busang ga go na [[:en:Checks_and_Balances|ditshekatsheko]] tse dintsi tsa gore ke mang yo o tlhomiwang tautona le gore ke mang yo o kgonang go gakolola le go dumalana le ditiro dingwe tsa ga tautona . <ref name=":4" /> Se se dirile gore barutegi bangwe ba rotloetse gore go nne le [[:en:Direct_election|ditlhopho tse di tlhamaletseng]] tsa boemo jwa botautona le gore tautona a arabele maikarabelo a gagwe mo bathong ka kakaretso ga mmogo le lekgotla la [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano ya matona a puso]] . <ref name=":4" /> Kganetso e nngwe ke tsela e molaomotheo o tshwarang [[:en:African_tribes|merafe]] le [[:en:Tribal_land|molao wa merafe]]. Molaomotheo o ema nokeng tsamaiso ya merafe, go akaretsa le [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] kgotsa setlhopha sa bagakolodi ba palamente ba merafe; le fa go ntse jalo, bangwe ba bolela gore seo se berekela fela merafe e e nang le maatla go feta e mengwe ka tsela e e sa lolamang ebile merafe e e potlana e felela e busiwa ke setlhopha se se sa emeleng dikgatlhego tsa yone. <ref name=":5">Nyati-Ramahobo, Lydia. "From a phone call to the high court: Wayeyi visibility and the Kamanakao Association's campaign for linguistic and cultural rights in Botswana." ''Journal of Southern African Studies'' 28.4 (2002): 685–709.</ref> Kgang e e tlhalosa gore molaomotheo o tshwanetse go baakanngwa go akaretsa tsela e e botoka ya go kgaoganya maatla gareng ga merafe, bogolo jang ka gore dikgaogano tsa gompieno di dirilwe ka nako e le nngwe le molaomotheo ka ngwaga wa1966. <ref name=":5" /> Jacqueline Solway, Mpho Molomo, le Lydia Nyati-Ramahobo, gareng ga barutegi ba bangwe, ba akgola molaomotheo wa Botswana ka go bo o gatetse pele thata mo nakong ya one mo maitekong a one a go rotloetsa tekatekano ya bong le ya batho ba ba dikobo dikhutshwane ; le fa go ntse jalo, go na le bakanoki ba ba reng Molaomotheo o tlhoka tiro fela e e tsepameng gore o kgone go rotloetsa tekatekano. 7zqqqamgebmkl6mfdvwg5m1f4eeozej Dipolotiki tsa Botswana 0 11811 52665 44626 2026-07-17T11:23:10Z JudithShe 9421 Ke okeditse thanolo ya tsebe ya Dipolotiki tsa Botswana #Wikipedia25BW 52665 wikitext text/x-wiki [[Botswana]] ke [[rephaboliki ya palamente|r]]<nowiki/>lefatshe la palamente e mo go yone [[tautona wa Botswana]] e leng [[Tlhogo ya lefatshe|tlhogo ya]] [[Tlhogo ya lefatshe|lefatshe]] le [[tlhogo ya puso]]. Dipolotiki tsa setshaba di ikaegile thata ka [[tsamaiso ya Westminster]] le ka bogosi jwa setso jwa Setswana. Lekgotla la peomolao le dirilwe ke [[Khudutlhamaga ya Botswana|Kokoano Bosetšhaba]] ya kamore e le nngwe le setlhopha sa bagakolodi sa dikgosi tsa merafe, e leng ''[[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]]''. Kokoano Bosetšhaba e tlhopha tautona, fela fa tautona a setse a le mo maemong a gagwe o na le taolo e e bonalang mo lekgotleng la peomolao ka kgaoganyo e e lekanyeditsweng fela ya dithata. Tautona, ka tlholego, ke moeteledipele wa phathi ya sepolotiki e e kgonang go tshegetsa serodumo sa khuduthamaga. Fa a setse a le mo maemong, go okamela molao go gagamadiwa ka tsamaiso ya go tlhophiwa, e gantsi e sekamelang mo bontsing jwa phathi e e busang. Tsamaiso e gape e tsepamisiwa ke palo ya matona fa e tshwantshanngwa le ya malapamente, e e tlogela palo potlana ya ba ba nnang kwa morago mo palamenteng, mo go nyenyafatsang seabe sa babusi ka go busa mmogo ga matona go dira palo e tona ya badira molao.<ref>Osei, Anja; Seabo, Batlang (3 July 2024). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2024.2476901 "A Coalition for Change? Role Orientations in the 12th Parliament of Botswana".] ''Journal of Southern African Studies''. '''50''' (4): 643–663. doi:[https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2024.2476901 10.1080/03057070.2024.2476901]. ISSN&nbsp;0305-7070. PMC&nbsp;[https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11974910/ 11974910]. PMID&nbsp;[https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40201336/ 40201336.]</ref> Lekoko la [[Botswana Democratic Party]] (BDP) le ne la busa e le lone le le neng le le kwa godimo go tloga ka boipuso ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro go fitlhelela le fenngwa mo [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa 2024|ditlhophong tsa setshaba tsa Botswana tsa 2024]]. Ditlhopho di tsewa [[di gololesegile e bile di siame]] ke babogedi. Ka nako ya puso e telele ya dingwaga di le masome matlhano le borobabobedi tsa puso ya BDP, kganetso ya sepolotiki e ne e kgaogane ebile e itemogela dikgwetlho. Tse di e di akaretsa tsamaiso ya go tlhopha ka go tsholetsa letsogo kwa palamenteng, mo go neng gantsi go kgaoganya tlhopho ya diphathi tsa kganetso go letla BDP go fenya ditilo tse dintsi, le tlhaelo ya madi a a thusang diphathi a a ntshiwang ke lefatshe. Makgamu le go kgaogana go ne go tlwaelesegile mo diphathing tsa kganetso, gantsi di ne di nna le palo potlana fela mo khuduthamageng ka nako eo. Gantsi e ne e le diphathi tsa Botswana National Front (BNF) le Botswana Congress Part (BCP). Umbrella for Democratic Change (UDC) e e eteletsweng pele ke BNF e tlhamilwe ke ngwaga wa dikete pedi, lesome le bobedi e le bokopano jwa diphathi tsa kganetso go tsaya tlhopho di e tsenya mo phathing e nngwe. Ditlhopho tsa ntlha tsa Botswana di diragetse ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le botlhano, fa lefatshe la Botswana le tsaya boipuso go tswa mo [[United Kingdom]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro.<ref>Cheeseman, Nic, ed. (2015), [https://www.cambridge.org/core/books/democracy-in-africa/fate-of-africas-democratic-experiments-19892014/DA50F32498C1D14DF4AAA43175265455 "The Fate of Africa's Democratic Experiments 1989–2014]", ''Democracy in Africa: Successes, Failures, and the Struggle for Political Reform'', Cambridge University Press, pp.&nbsp;234–238, doi:[https://www.cambridge.org/core/books/democracy-in-africa/fate-of-africas-democratic-experiments-19892014/DA50F32498C1D14DF4AAA43175265455 10.1017/CBO9781139030892.009], ISBN&nbsp;<bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-521-13842-0|978-0-521-13842-0]]</bdi></ref> Go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro go tsena ngwaga wa dikete pedi, masome mabedi le bone, BDP e ne ya fenya ditlhopho tsotlhe.<ref>[https://freedomhouse.org/country/botswana/freedom-world/2025 "Botswana: Freedom in the World 2025 Country Report".] ''Freedom House''. Retrieved 17 July 2026</ref> BDP e eteletswe pele ke Seretse Khama e ne ya tlhama puso ya ntlha ya tswelela ka go fenya ditlhopho dingwaga di le ditlhano dingwe le dingwe. [[Quett Masire]] o n a nna tautona morago ga go tlhokafala ga ga Seretse Khama ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobedi, BDP e ne ya apesiwa ke makgamu ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe. Makgamu a, a ne a tswelela mo go botautona ba ba latelang ebong [[Festus Mogae]] go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le borobabobedi go tsena ngwaga wa dikete pedi le borobabobedi, le Ian Khama go tswa ka ngwaga wa dikete pedi le borobabobedi go tsena wa dikete pedi lesome le borobabobedi. Phathi ya kganetso ya Botswana Movement for Democracy e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete pedi le lesome go gwetlha se ba se boneng e le go gatelela ga ga Khama, ke phathi ya ntlha go tswa mo BDP. Motlhatlhami wa ga Khama, Mokgweetsi Masisi, o nnile tautona ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le borobabobedi, a gotlhagotlhana le Khama ka bofefo, mo go neng ga fetola dipolotiki tsa Botswana mo dingwageng tse di latelang. Lefatshe la Botswana le itsege ka go nonofa mo ditshwanelong le puso ya batho ka batho mo Aforika; Freedom House e supa fa lefatshe le le gololesegile, fa Afrobarometer e le tlhalosa e le puso ya batho ka batho e kgologolo thata mo Botswana, e na le diphathi tse dintsi fa e sale ka boipuso ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro.<ref>[https://freedomhouse.org/country/botswana/freedom-world/2025 "Botswana: Freedom in the World 2025 Country Report".] ''Freedom House''. Retrieved 17 July 2026</ref><ref>Lekalake, Rorisang (January 2016). [https://www.afrobarometer.org/wp-content/uploads/2022/02/ab_r6_policypaperno30_democracy_in_botswana.pdf "Botswana's democratic consolidation: What will it take?]" (PDF). ''Afrobarometer''. Afrobarometer Policy Paper No. 30. Retrieved 17 July 2026</ref> Molao wa itsholelo wa Botswana o ikaegile ka mohama wa diteemane tsa lefatshe le, o o dirang masome a robabobedi mo lekgolong la didirisiwa tse di rekisiwang ke lefatshe le, bongwe mo borarong jwa dipoelo, le bongwe mo boneng jwa GDP.<ref>Jefferis, Keith (8 July 2024). [https://blog-pfm.imf.org/en/pfmblog/2024/07/management-of-botswana-diamond-revenues "Management of Botswana's Diamond Revenues"]. ''Public Financial Management Blog''. International Monetary Fund. Retrieved 17 July 2026</ref> Lefatshe le le galaleditswe katlego ya lone mo itsholelong, le kopanya dipoelo tsa diteemane le melao ya itsholelo le bookamedi jo bo siameng, le ntswa letlhoko la ditiro le go tlhoka go dira methale e mengwe ya itsholelo ke dikgwetlho tse di tsweletseng.<ref>Acemoglu, Daron; Johnson, Simon; Robinson, James A. (2002). [https://ideas.repec.org/p/cpr/ceprdp/3219.html "An African Success Story: Botswana".] CEPR Discussion Paper No. 3219. Centre for Economic Policy Research. Retrieved 17 July 2026</ref><ref>[https://www.imf.org/en/news/articles/2018/09/05/na090518botswana "Botswana: Mining a New Growth Model".] International Monetary Fund. 5 September 2018. Retrieved 17 July 2026</ref><ref>[https://www.ifc.org/content/dam/ifc/doc/mgrt/cpsd-botswana-report-cw03.pdf Creating Markets in Botswana: Country Private Sector Diagnostic] (PDF) (Report). International Finance Corporation. 2022. Retrieved 17 July 2026</ref> == Ditso == === Pele ga puso === Lefelo la Botswana la gompieno go tswa mo ditsong le ne le laolwa ke [[merafe ya Bantu]], segolobogolo [[Batho ba letso la Setswana|batho ba Tswana]]. Dingwao tse dintsi tsa semolao tse di neng di dirisiwa ke morafe wa Tswana, jaaka go tlotla taolo ya setso le tshireletso ya [[ditshwanelo tsa dithoto]], di nnile le seabe mo tlhabololong ya dipolotiki tsa Botswana tsa morago ga bokolone. Dibopego tsa sepolotiki tse magare tse ntsheditsweng pele ga bokolone le tsone di ile tsa bolokwa. Dipolotiki tsa morafe wa Tswana pele ga puso gantsi di ne di eteletswe pele ke dikgosi, tse di tswelelang go nna le seabe mo dipolotiking tsa Botswana. Mo tshimologong ya lekgolo la bolesome le boferabongwe la dingwaga, dikgosi tse di ne tsa nna dipuso tsa merafe.<ref>Hjort, Jonas (14 September 2009). [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1468-0289.2009.00495.x "Pre-colonial culture, post-colonial economic success? The Tswana and the African economic miracle: AFRICAN ECONOMIC MIRACLE"]. ''The Economic History Review''. '''63''' (3): 688–709. doi:10.1111/j.1468-0289.2009.00495.x. <nowiki>PMID 20617585</nowiki>. S2CID 44742736.</ref> Dipuso tse tsa merafe di ne di akaretsa puso e e lekanyeditsweng le bontsi jwa merafe.<ref name=":0">Robinson, James A.; Parsons, Q. Neil (2006). [https://academic.oup.com/jae/article-abstract/15/suppl_1/100/707094 "State Formation and Governance in Botswana"]. ''Journal of African Economies''. '''15''': 100–139. doi:10.1093/jae/ejk007.</ref> [[United Kingdom]] e simolotse go tlhotlheletsa kgaolo eo la ntlha ka dingwaga tsa bo 1820 mme kgaolo e e ne ya nna karolo ya [[Mmusomogolo wa Borithane]] ka 1885 jaaka [[Bechuanaland|Bechuanaland Protectorate]]. Batho ba Tswana ba ne ba dirwa babusiwa ba Kgosi mme ba bewa ka fa tlase ga [[molao wa Borithane]].<ref>Hall, Kenneth O. (1973). [https://www.jstor.org/stable/216773 "British Bechuanaland: The Price of Protection".] ''The International Journal of African Historical Studies''. '''6''' (2): 183–197. doi:10.2307/216773. ISSN 0361-7882. JSTOR 216773.</ref> Mokgatlho wa ntlha o o botlhokwa wa boipuso o ne o eteletswe pele ke [[Botswana People's Party|Mokgatlho wa Batho wa Bechuanaland]] o o neng o le bogale. Lekoko la [[Botswana Democratic Party]] (BDP) le ne la tlhamiwa ke [[Seretse Khama]] ka 1962 e le karolo ya thulaganyo ya boipuso ka dipuisano.<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom & Bolt 2018]], p. 74.</ref> Botswana e ne ya ipusa ka 1965 mme ya nna rephaboliki e e ikemetseng ka nosi ka 1966. United Kingdom e ne ya tswelela go beeletsa mo lefatsheng le ka madi le go duela ditshenyegelo dingwe tsa yone go fitlha ka 1971.<ref name=":0" /> Ditheo le dingwao go tswa mo setšhabeng sa BaTswana sa pele ga bokolone le puso ya bokolone ya Borithane di ne tsa bolokwa morago ga boipuso mme di tswelela go tlhotlheletsa dipolotiki tsa Botswana.<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom & Bolt 2018]], pp. 12–13.</ref> === Botautona jwa ga Seretse Khama === Fa setšhaba se sena go bona boipuso, se ne sa tshwara [[Ditlhopho tsa 1965 tsa Bechuanaland|ditlhopho tsa kakaretso tsa Bechuanaland tsa 1965]], tse mo go tsone BDP e neng ya gapa phenyo e kgolo. Mo ditilong di le masome mararo le motso mo lekgotleng la peomolao, BDP e ne ya fenya di le masome mabedi le boferabobedi. Maloko a le mararo a Botswana People’s Party a ne a dira lekoko la kganetso, botlhe ba ne ba tlhophilwe go tswa kwa dikgaolong tse di neng e le ditoropo.<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p. 31.</ref> Puso e e neng e le ka fa tlase ga tautona wa ntlha, Seretse Khama, e ne e ikaegile thata ka puso ya tirisanommogo e e tshwanang le ya dipuso tsa merafe tsa pele ga bokolone. Melao gantsi e ne e sekasekwa ke matona a le mmalwa le khuduthamaga pele di amogelwa.<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p. 56.</ref> Khama o ne a netefatsa gape gore go nna le seabe ga mafatshe a sele go a amogelesega, go le kgatlhanong le bosetšhaba jo bo neng bo thibela tshono.<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p. 57.</ref> Fa Khama a ne a le tautona, mothusa tautona wa gagwe, [[Quett Masire]], le ene o ne a na le maatla a mantsi. Mo godimo ga go nna mothusa tautona, e ne e le tona wa tsa madi mme e ne e le mokwaledi mogolo wa BDP. O ne a okametse motseletsele wa [[Maano a Tlhabololo a Bosetšhaba]] a a neng a aba bontsi jwa melao ya puso.<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p. 58.</ref> Go sa tlhomama ga kgaolo go ne ga dira gore go tlhamiwe sesole, e leng [[Botswana Defence Force|Sesole sa Tshireletso sa Botswana]], ka 1977. Pele ga seo, [[Botswana Police|Tirelo ya Sepodisi sa Botswana]] e ne e tshwaragane le maikarabelo otlhe a tshireletso ya setšhaba.<ref>Beaulier, Scott A.; Subrick, J. Robert (2006). [http://link.springer.com/10.1007/s10602-006-0002-x "The Political Foundations of Development: The Case of Botswana"]. ''Constitutional Political Economy''. '''17''' (2): 103–115. doi:10.1007/s10602-006-0002-x. ISSN 1043-4062. S2CID 59354401.</ref><ref>Zaffiro, James (1998). [https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9780429502521-4/exceptionality-external-affairs-botswana-african-global-arenas-james-zaffiro "Exceptionality in External Affairs: Botswana in the African and Global Arenas"]. In Wright, Stephen (ed.). ''[https://www.taylorfrancis.com/books/edit/10.4324/9780429502521/african-foreign-policies-stephen-wright African Foreign Policies]''. Taylor & Francis. pp. 66–83. doi:10.4324/9780429502521-4. ISBN 9780429502521.</ref> [[Botswana National Front]] (BNF) e ne ya tlhongwa ke [[Kenneth Koma]] e le lekoko la molema mme ya nna lekoko la kganetso ka [[ditlhopho tsa kakaretso tsa 1969]].<ref>[[:en:Politics_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p. 33.</ref> === Botautona jwa ga Quett Masire === Khama o ne a nna tautona go fitlha a tlhokafala ka ngwaga wa 1980, mme ka nako eo Motlatsa Tautona Masire o ne a nna tautona. Kganetso e ne ya bona tshegetso ka dingwaga tsa bo 1980 le bo 1990 fa naga e ne e nna ditoropo le motheo wa sepolotiki wa BDP kwa metseselegaeng o ne o ngotlega.<ref>Leith, J. Clark (2005). ''Why Botswana Prospered''. McGill-Queen's University Press. ISBN[[:en:Special:BookSources/0-7735-2820-2|&nbsp;<bdi>0-7735-2820-2</bdi>.]]</ref> Khomišene ya Kgabo, e e neng e le karolo ya kganetsano ya bonweenwee e e neng e akaretsa Motlatsamopresidente Peter Mmusi le Mokwaledikakaretso wa BDP Daniel Kwelagobe, e ne ya laola dipolotiki tsa Botswana ka 1991 mme ya tlisa motlha wa go nna le ditlhopha mo BDP.[13][14] Go tlogela tiro ga ga Mmusi go dirile gore Festus Mogae a tlhophiwe go nna mothusa tautona yo o latelang. Tiragalo e e ne ya tlhomamisa ka thata kgotlhang e e golang ya ditlhopha mo teng ga BDP. Mmusi le Kwelagobe ba ne ba bopa lekoko le le lengwe, e leng Big Two. Mompati Merafhe le baemanokeng ba gagwe—e leng David Magang, Bahiti Temane, Roy Ditedu tse Ntsho le Chapson Butale—ba ne ba bopa lekoko le le ganetsanang, e leng Big Five.[13] Moragonyana Merafhe o ne a tsaya Jacob Nkate jaaka molekane wa gagwe yo o gaufi mme ba ipitsa A-Team.[14] Ba Big Two ba ne ba ikuela kgatlhanong le diphitlhelelo tsa khomišene kwa kgotlatshekelo, mme kgabagare ba ne ba emisiwa mo palamenteng. Morago ga moo baemanokeng ba bone ba ne ba nna le puso morago ga ditlhophokakaretso tsa 1994. Mo gare ga kgotlhang eno ya makoko, BNF e ne ya nna kganetso e e nonofileng thata, ya fenya manno a le lesome le boraro.[13] Kwelagobe o ne a tlhomagana le Ponatshego Kedikilwe morago ga loso lwa ga Mmusi mme ba ipitsa Barata-Phathi.[14] Morago ga tiragatso e e bokoa ya BDP mo ditlhophong tsa 1994, morutegi wa Aforika Borwa Lawrence Schlemmer o ne a tlisiwa ke lekoko go tla go tlamela ka leano la sepolotiki. O ne a akantsha gore go emisediwe maloko a BDP a a sa bolong go nna teng ka maloko a mašwa, a e seng a lekoko, go tlhomilwe mogopolo thata mo boporesidenteng.[14] Diphetogo tse dintsi tsa molaotheo di ne tsa tsenngwa tirisong mo Botswana morago ga referentamo ka 1997: motlatsamopresidente o ne a tlhomiwa go nna motlhatlhami wa mopresidente ka go itirisa, dingwaga tsa go bouta di ne tsa fokodiwa go nna lesomerobedi mme ga tlhomiwa khomišene e e ikemetseng ya ditlhopho.[13] Diphetogo tse di ne tsa tshegediwa ke Masire, ka gonne go tlhatlhamana ka go itirisa go ne go mo letla go tlotsa motlhatlhami.[13][14] == Metswedi == d9b7bmhk7qn3g3r8yzrvcaidgb5r5w3 Tiisetso Makhubela 0 11849 52627 44803 2026-07-16T17:31:44Z R. Bardghji 12974 52627 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography|name=Tiisetso Makhubela|image=File:Tiisetso Makhubela (cropped).jpg|caption=Makhubela in 2025|full_name=Tiisetso Martha Makhubela<ref name=SW>{{Soccerway|588822}}</ref>|birth_date={{birth date and age|df=y|1997|4|24}}|birth_place=[[Mamelodi]], South Africa<ref name=SW/>|height=1.61m<ref name=SW/>|position=[[Central midfielder]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|clubnumber=29|clubs1=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|years1=2021–|nationalteam1=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]|nationalyears1=2019–|nationalcaps1=24|nationalgoals1=2|medaltemplates={{Medal|Country|{{fba|South Africa}}}} {{Medal|Comp|[[Women's Africa Cup of Nations]]}} {{Medal|2nd|[[2018 Africa Women Cup of Nations|2018 Ghana]]|}} {{Medal|1st|[[2022 Women's Africa Cup of Nations|2022 Morocco]]|}}|nationalteam-update=20 July 2023 (prior the [[2023 FIFA Women's World Cup]])}} '''Tiisetso Martha Makhubela''' (yo o tshotsweng ka Moranang a le malatsi a masome mabedi le bone 1997) ke [[motshameki wa kgwele ya dinao]] wa Aforika Borwa yo o tshamekang fa gare wa setlhopha sa [[Liki ya Basadi ya SAFA]] sa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] le [[setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa]]. == Tiro ya setlhopha == === Bomme ba Mamelodi Sundowns === Ka 2021, o ne a ya kwa [[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns]] kwa Aforika Borwa mme e ne e le karolo ya setlhopha se se neng se le mo maemong a bobedi mo [[Liki ya Basadi ya Cosafa ya 2022|Liking ya Basadi ya Cosafa ya 2022]] le [[Liki ya Basadi ya CAF ya 2022]].<ref>[https://www.goal.com/en-za/news/as-far-stun-nine-woman-mamelodi-sundowns-to-clinch-2022-caf-women-s-champions-league-title/bltc72e136a7b1c7999 "AS FAR stun nine-woman Mamelodi Sundowns to clinch 2022 Caf Women's Champions League title | Goal.com South Africa"]. ''www.goal.com''. 13 November 2022. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka 2023, o ne a le karolo ya setlhopha se se fentseng [[Liki ya Ditshimega ya Basadi ya COSAFA ya 2023]].<ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/mamelodi-sundowns-to-represent-cosafa-region-at-caf-women-s-champions-league/ "Mamelodi Sundowns to represent COSAFA region at CAF Women's Champions League"]. ''CAF''. 9 August 2023. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Tiro ya boditšhabatšhaba == Makhubela e ne e le karolo ya [[setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa]] kwa [[Sejana sa Ditšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2018|Sejaneng sa Ditšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2018]] fa ba ne ba fetsa mo maemong a bobedi. Ka 2019, o ne a emela lefatshe kwa [[Sejana sa Lefatshe sa Basadi sa FIFA sa 2019|Sejaneng sa Lefatshe sa Basadi sa FIFA sa 2019]] kwa Fora.<ref>[https://www.fifa.com/tournaments/womens/womensworldcup/france2019/teams/origin1904-p.cxm.fifa.com/tournaments/womens/womensworldcup/france2019/teams/1885031 "FIFA Women's World Cup France 2019™: South Africa"]. ''www.fifa.com''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> O ne a le karolo ya [[Setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa|setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika]] [[Setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa|Borwa]] kwa [[Sejana sa Ditšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2022|Sejaneng sa Ditšhaba sa Basadi sa Aforika sa 2022]] kwa ba neng ba gapa sekgele sa bone sa ntlha sa kontinente kwa Morocco.<ref name=":0">[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ "Magaia brace hands South Africa first TotalEnergies WAFCON trophy"]. ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka 2023, o ne a le karolo ya setlhopha sa [[Banyana Banyana]] se se neng sa fitlha kwa maemong a bofelo a bolesome le borataro kwa [[Sejana sa Lefatshe sa Basadi sa FIFA sa 2023|Sejaneng sa Lefatshe sa Basadi sa FIFA sa 2023]].<ref>Keddie, Patrick. [https://www.aljazeera.com/sports/liveblog/2023/8/2/live-south-africa-vs-italy-womens-world-cup-2023 "South Africa vs Italy 3-2: Women's World Cup 2023 – as it happened"]. ''Al Jazeera''. Retrieved 18 Ngwanaatsele 2025.</ref> == Ditlotla == === Aforika Borwa === [[Sejana sa Ditšhabatšhaba sa Basadi sa Aforika]]: 2022,<ref name=":0" /> maemo a bobedi: 2018 === Setlhopha === === Mamelodi Sundowns === * [[Liki ya Basadi ya SAFA]]: 2021, 2022, 2023 * [[Liki ya Ditshimega tsa Basadi ya CAF]]: maemo a bobedi: 2022 * [[Liki ya Ditshimega tsa Basadi ya COSAFA]]: 2023 maemo a bobedi: 2022 == Metswedi == acdtge5eruxwb0mvecsjek0h8acsb45 Tiriso e siameng ya madi 0 12384 52634 46090 2026-07-16T18:21:06Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52634 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:429Baliuag, Bulacan Poblacion Proper 45.jpg|thumb|Tiriso ya madi]] '''Madi ke sedirisiwa se se botlhokwa''', go gaisa tsotlhe mo lefatsheng. O dirisa madi go reka dijo, diaparo, boitlosobodutu le bonno. Madi ga a ke a lekana go tlamela halofo ya baagi ba dinaga tseno fa di ntse di kgaratlhela go lwantsha lehuma mo magaeng a tsone. Go na le batho ba le dimilione di le 63,1 ba ba nnang mo [[Aforika Borwa]] mo bogareng jwa 2025 go ya ka [[Statistics SA]],<ref>https://www.statssa.gov.za/?p=18613</ref> mme mo palong eo go na le batho ba ba thapilweng le ba ba sa thapiwang. Bontsi jwa batho ba ba berekang ba lwantshana le lehuma, dikoloto le go boloka madi a bone. Bontsi jwa batho ba ba sa berekeng ba kgaratlhela go bona madi a go itshedisa. Se ditlhopha tse pedi tse tsa batho di tshwanang ka sone ke keletso ya go dira madi a mantsi ka go betšha,<ref>https://www.gamcare.org.uk/understanding-your-gambling/how-can-gambling-affect-your-life/</ref> go utswa kgotsa bonweenwee,  e leng dilo tse di sa ba solegeleng molemo ka dinako tsotlhe. Kwa bokhutlong motho mongwe o a tshwarwa, o a tshwarwa kana o a phutlhama mme seo se ka felela ka go [[tshwenyega thata mo maikutlong]], [[go tlhobaela]] kana [[Go ipolaya, go bolaya masea le go ikgaola ditokololo ga makgoba kwa United States|go ipolaya]].<ref>https://theconversation.com/many-suicides-are-related-to-gambling-how-can-we-tackle-this-problem-228017</ref> Go botlhokwa go nna fa fatshe nako le nako o sekaseke botshelo jwa gago, ga go ope yo o ratang go tshela botshelo jo bo ngomolang pelo. Ka tsela eo o kgona go bona gore o dira phoso efe le gore o dirisa madi go feta selekanyo kae go sa tlhokege.  Go dira tekanyetsokabo<ref>https://nfb.co.za/knowledge/articles/knowledge-detail/2024/09/29/how-does-a-lack-of-budgeting-affect-your-financial-well-being</ref> go botlhokwa thata mme fa o latela tekanyetsokabo eo ka kelotlhoko, o ka nna wa bona diphetogo mo matlotlong a gago. Ka metlha dirisa madi a gago ka botlhale mme o boloke kgotsa o beeletse go feta se o se dirisang, madi a o a bolokileng a tla go solegela molemo mo isagong.  Fa o iphitlhela o le mo boemong jo, mo go bone matswela a ka go tsenyang mo mathateng a a oketsegileng, o se ka wa dira jalo. Fa e le gore o na le bothata jwa go [[betšha]], batla thuso mo go ([[National gambling board South Africa]].<ref>{{Cite web |url=https://www.ngb.org.za/stakeholder-information/national-responsible-gambling-programme/#:~:text=You%20can%20also%20contact%20the%20SARGF%20National,the%20operator's%20premises%20*%20A%20trespassing%20charge |title=Archive copy |access-date=2025-12-04 |archive-date=2025-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251228035430/https://www.ngb.org.za/stakeholder-information/national-responsible-gambling-programme/#:~:text=You%20can%20also%20contact%20the%20SARGF%20National,the%20operator's%20premises%20*%20A%20trespassing%20charge |url-status=dead }}</ref> kgotsa ba bangwe ba ba tshwanang le bone.  Madi ga a ke a lekana mongwe le mongwe mme ga o tlhoke go boga fa o ka bona thuso. Ke wena fela o ka kgonang go ithusa. == Ditshupiso == i6hhkmdk5p9kvamxf3n3x7w5oza45gk Isaac Mabiletsa 0 12667 52631 51004 2026-07-16T18:07:28Z Lucrucia98 12161 52631 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Isaac Mabiletsa|birth_name=Isaac Stephen Mabiletsa|birth_date=<!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD}} for living people supply only the year with {{Birth year and age|YYYY}} unless the exact date is already widely published, as per [[WP:DOB]]. For people who have died, use {{Birth date|YYYY|MM|DD}}. -->|birth_place=[[Mochudi]], Botswana|nationality=Motswana|occupation=Politician|years active=2010 - 2014|known for=Former assistant speaker to the Botswanan parliament|children=1}} '''Isaac Stephen Mabiletsa'''<ref>[https://web.archive.org/web/20241225042139/https://www.sundaystandard.info/bdp-outsmarts-squabbling-opposition/?amp "BDP outsmarts squabbling opposition"]. ''Sunday Standard''. February 6, 2012. Retrieved February 8, 2023</ref> ke radipolotiki wa Motswana yo o dirileng jaaka mothusa sebui sa Palamente ya bo lesome ya Botswana<ref>Keoreng, Ephraim (January 20, 2010). [https://allafrica.com/stories/201001210492.html "Botswana: BNF Mabiletsa is Assistant Speaker"]. ''allAfrica''. Retrieved February 8, 2023.</ref> a emetse Kgatleng Botlhaba<ref>[http://www.botswanahighcom.in/events_detail.php?id=19 "Change at Btv is unthinkable - Merafhe] ..." ''High Commission of the Republic of Botswana''. Retrieved February 8, 2023.</ref> mo Botswana National Front<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/12954 "BCP WOOS KGATLENG EAST VOTERS"]. ''Botswana DailyNews''. Bansoft. July 16, 2014. Retrieved February 8, 2023.</ref> (go simologa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010) go ya ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012)<ref>[https://web.archive.org/web/20241225042025/https://www.sundaystandard.info/six-opt-out-of-bnf-central-committee/?amp "Six opt out of BNF central committee"]. ''Sunday Standard''. April 1, 2012. Retrieved February 8, 2023.</ref> le Botswana Congress Party (go simologa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012)go a ko ngwageng wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014), e a nnileng le seabe mo tshimolodisong ya yone.<ref>Morton, Fred; Ramsay, Jeff; Mgadla, Part Themba (2008). "Congress Party". ''Historical Dictionary of Botswana''. African Historical Dictionaries. Vol. 108 (4th ed.). Metuchen, New Jersey: Scarecrow Press. pp. 77–8. ISBN <bdi>978-0-8108-5467-3</bdi>.</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015), Mabiletsa o ne a tlhokomelwa ke bobegakgang fa morwarraagwe yo mmotlana, Ndaba, a ne a sekisiwa ka ntlha ya polao ya ga mmaabone wa dingwaga di le masome a robabobedi le botlhano kwa Morwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20241225042026/https://voice1082.rssing.com/chan-10898068/all_p74.html "Blood is thicker than murder"]. ''RSSing''. The Voice Newspaper Botswana. April 10, 2015. Retrieved February 8, 2023</ref> == Metswedi == <references /> [[Karolo:Mapolotiki a Botswana]] [[Karolo:Mapolotiki a dingwaga tse di kete pedi le bongwe]] [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] [[Karolo:Mapolotiki a Botswana Congress Party]] [[Karolo:Mapolotiki a Botswana National Front]] [[Karolo:Batho ba Kgatleng]] 0svrpnmx9kfcleycelul3etzelapl76 Moiseraele Goya 0 12951 52630 51075 2026-07-16T17:58:52Z Lucrucia98 12161 52630 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Moiseraele Goya | image = | alt = | caption = | birth_name = Moiseraele Master Goya | birth_date = <!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD}} for living people supply only the year with {{Birth year and age|YYYY}} unless the exact date is already widely published, as per [[WP:DOB]]. For people who have died, use {{Birth date|YYYY|MM|DD}}. --> | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = | other_names = | occupation = Politician | years_active = | office1 = [[Member of Parliament (Botswana)|Member of Parliament]] for [[Palapye (Botswana constituency)|Palapye]] | term_start1 = 2009 | term_end1 = 2019 | predecessor1 = [[Boyce Sebetela]] | successor1 = [[Oneetse Ramogapi]] | notable_works = }} '''Moiseraele Master Goya''' ke radipolotiki wa Motswana yo o dirileng mo Palamenteng ya Pan-Africa le [[Palamente ya Botswana]] a emetse [[Palapye]] go tswa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010) go fitlha ka fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013), gape a kile a dira jaaka Mothusa Tona wa Thuto a le kwa Lephateng la Thuto le Tlhabololo ya Dikitso ( a sena fudusiwa a tswa ko Lephateng la kgwebo le Dipeeletso). O ne a le karolo ya [[Phathi ya Tomokoraga|Botswana Democratic Party]] go fitlha a tlogela tiro ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021). <ref>{{Cite web |title=PAP Member Countries |url=http://www.pan-africanparliament.org/AboutPAP_PAPMemberCountries.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080312084541/http://www.pan-africanparliament.org/AboutPAP_PAPMemberCountries.aspx |archive-date=2008-03-12 |access-date=February 7, 2023}}</ref> <ref>{{Cite web |date=25 April 2010 |title=Nasha enters Pan African Parliament |url=https://www.sundaystandard.info/nasha-enters-pan-african-parliament/?amp |access-date=February 7, 2023 |website=Sunday Standard}}</ref> <ref>{{Cite web |date=24 June 2013 |title=Spouses of local politicians must come out into public arena |url=https://www.sundaystandard.info/spouses-of-local-politicians-must-come-out-into-public-arena/?amp |access-date=February 7, 2023 |website=Sunday Standard |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207141449/https://www.sundaystandard.info/spouses-of-local-politicians-must-come-out-into-public-arena/?amp |url-status=dead }}</ref> <ref>@gazettebw (January 14, 2021). [https://x.com/gazettebw/status/1349727733073416198 "Former Assistant Minister of Basic Education, Moiseraela Goya, has quit the ruling Botswana Democratic Party. Goya was assistant minister at the then Ministry of Education and Skills Development where he transferred from Ministry of Trade and Investment]" (Tweet) – via Twitter.</ref><ref>[https://www.pressreader.com/botswana/mmegi/20210122/281573768353843 "BDP Unfazed in Palapye]"''Mmegi Online''. January 22, 2021. Retrieved February 8, 2023 – via [[:en:PressReader|PressReader]].</ref> == Ditshupiso == {{Reflist}} [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] [[Karolo:Mapolotiki a Botswana]] e30b11227ff9wa1103bfxcko5nffkkp Boyce Sebetela 0 12994 52635 48923 2026-07-16T18:21:41Z Lucrucia98 12161 52635 wikitext text/x-wiki {{Short description|Motswana politician}} {{Infobox person | name = Boyce Sebetela | image = | alt = | caption = | birth_name = Boyce Lephimotswe Sebetela | birth_date = <!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD}} for living people supply only the year with {{Birth year and age|YYYY}} unless the exact date is already widely published, as per [[WP:DOB]]. For people who have died, use {{Birth date|YYYY|MM|DD}}. --> | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | occupation = Politician, chief of staff | years_active = | known_for = Botswanan and Pan-African former parliament member, chief of staff to president [[Mokgweetsi Masisi]] | notable_works = }} '''Boyce Lephimotswe Sebetela''' ke radipolotiki wa Motswana yo o kileng a dira jaaka leloko la Palamente ya Pan-African le Palamente ya Botswana e e emetseng Palapye, mme o dirile jaaka Tona ya Ntlha ya Botswana ya Badiri go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021). Pele ga moo, o ne a dira jaaka Tlhogo ya Leano la Debswana. <ref>[https://web.archive.org/web/20080312084541/http://www.pan-africanparliament.org/AboutPAP_PAPMemberCountries.aspx PAP Member Countries"]. Archived from the original on 2008-03-12. Retrieved February 7, 2023.</ref><ref>[https://thepanafrikanist.com/boyce-sebetela-appointed-botswanas-first-chief-of-staff-in-the-office-of-the-president/ "Boyce Sebetela appointed Botswana's first Chief of Staff in the Office of the President"]. The Pan Afrikanist. Retrieved February 7, 2023.</ref> == Metswedi == <references /> [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] [[Karolo:Maloko a palamente ya Pan-Africa go tswa mo Botswana]] [[Karolo:Maloko a khuduthamaga ya Botswana]] [[Karolo:Mapolotiki a Botswana]] 9qlx4w8grnenmk0si36pgz7eg7rpvux Noka ya Sebou 0 13551 52615 51110 2026-07-16T14:04:09Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52615 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Sebou River.svg|thumb|Noka ya Sebou]] '''Sebou''' (Berber: Asif en Sbu, Arabic: سبو) ke noka kwa bokone jwa Morocco. Kwa motsweding wa yone kwa dithabeng tsa Middle Atlas e itsege jaaka Noka ya Guigou (Berber: Asif n Gigu).<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/531260/Sebou-River "Sebou River"]. ''Encyclopædia Britannica''. Retrieved 2 December 2012.</ref>Noka e boleele jwa dikilometara di le makgolo a mane le masome a ferangbongwe le borataro (496) mme e na le palogare ya metsi a a elelang ka lekgolo le masome a mararo le bosupa (137 m3/s), e leng se se dirang gore e nne noka e kgolo go di gaisa tsotlhe mo Afrika Bokone. E feta gaufi le Fes, e leng toropo ya bobedi e kgolo go di feta tsotlhe kwa Morocco, e bo e tshologela mo Lewatleng la Atlantic kwa Mehdya. Sebou e kgona go tsamaya ka dikepe mo sekgaleng sa dikilometara di le lesome le borataro (16) fela go fitlha kwa toropong ya Kenitra, e e nang le boemakepe jwa noka fela kwa Morocco. Dinoka tsa yone tse di botlhokwa ke Noka ya Ouergha, Noka ya Baht le Noka ya Inaouen. Noka eno e thusa go nosetsa mo kgaolong e e nonneng thata ya Morocco: Gharb. == Ditso == Sebou e ne e itsiwe mo metlheng ya bogologolo e le Sububus. Pliny the Elder a re e ne e le "magnificus et navigabilis" (kgolo e bile e kgona go tsamaya ka dikepe), e e neng e elela gaufi le ditoropo tsa Banasa (gaufi le toropo ya Mechra Bel Ksiri) le Thamusida.<ref>Pliny the Elder. ''[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/5*.html Natural History, book V]'' (in Latin). Retrieved 6 January 2019.</ref><ref>''[https://web.archive.org/web/20221206181628/https://www.loebclassics.com/view/pliny_elder-natural_history/1938/pb_LCL352.221.xml Natural History,] book V, translated''</ref> Ga go na tshedimosetso e e kalo ya hisitori e e bontshang gore Sebou e ne e dirisiwa go tsamaisa dikepe morago ga gore Baiselamo ba fenye; le fa go ntse jalo, molomo wa noka eno e ne e le boemakepe jo bo botlhokwa le lefelo la go dira dikepe mo motlheng wa Ba-Almohad. Ka ngwaga wa 1669 go ya ko ngwageng wa 1670, molaodi wa Alaouite Moulay Rashid o ne a aga borogo mo godimo ga noka gaufi le Fes jo bo bolokilweng gompieno.<ref>Gaudio, Attilio (1982). ''Fès: Joyau de la civilisation islamique''. Paris: Les Presse de l'UNESCO: Nouvelles Éditions Latines. ISBN [[:en:Special:BookSources/2723301591|<bdi>2723301591</bdi>.]]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20200728205316/http://www.idpc.ma/view/pc_architecture/sanae:380013 "Pont Oued Sebou"]. ''Inventaire et Documentation du Patrimoine Culturel du Maroc'' (in French). Retrieved 28 July 2020</ref><ref>[[:en:Sebou_River#cite_note-6|''Le Maroc de 1631 à 1812: extrait de l'ouvrage intitulé "Ettordjemân elmoʿarib ʿan douel elmachriq ou ʿlMaghrib de Aboulqâsem Ben Ahmed Ezziani''.]] Translated by Houdas, Octave Victor. École des langues orientales vivantes. 1886. p. 21.</ref> Mo nakong ya pele ga bokoloniale, Sebou e ne e itsege ka moriti wa yone wa Twait o o neng o tseelwa kwa godimo ke batho ba Fez, mme ka ntlha ya kgotlelo moriti o ne wa nyelela mo Sebou. Mo dingwageng tsa ntlha tsa puso ya Fora ya go sireletsa naga eno, setlhopha sengwe sa batsamai se ne sa tsamaya ka sekepe se sennye sa Le Dantec go tswa kwa Sidi Ali Ben Sliman go ya kwa motseng wa Fez. == Dikgang tsa tikologo == Go na le dilo tse di kgotlelang metsi di le dintsi tse di tsenang mo Nokeng ya Sebou, segolobogolo dibolayaditshenekegi le menontsha e e tswang mo metsweding ya temothuo le metsi a a leswe a a tswang mo ditoropong tse di bapileng le noka.<ref>[[:en:Sebou_River#cite_note-8|Thieme, Michele & Abell, Robin & Stiassny, Melanie & Skelton, Paul. (2005). ''Freshwater Ecoregions of Africa and Madagascar: A Conservation Assessment''. Bibliovault OAI Repository]], the University of Chicago Press. 1–431</ref> == Metswedi == rn9dflq3nv0pmu9ez5gxk2akbt8z444 Noka ya Coporolo 0 13841 52609 51252 2026-07-16T13:26:41Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52609 wikitext text/x-wiki '''Noka ya Coporolo''' ke noka e e elelang ka dinako tse di rileng kwa lefatsheng la Angola. E elela go ralala Dombe Grande mo metsaneng ya Benguela. Ka dinako tse dingwe e ne e tsewa e le molapo o o sa feleng.<ref>[https://books.google.com/books?id=YfERAAAAYAAJ&dq=coporolo+River+intermittent&pg=PA8 The Earth and Its Inhabitants, Africa: South and east Africa,] Elisée Reclus, D. Appleton, 1890</ref>Molomo wa yone o mo Lewatleng la Atlantic mme kgaolo ya yone ya metsi ke 15,674 square kilometres (6,052 sq mi). Merwalela ya setlha ke bothata jo bo tlhagelelang gangwe le gape ka batho ba le dikete tse thataro le makgolo a supa ba ba neng ba fudusiwa mo merwaleleng ka kgwedi ya Phukwi ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le motso(2011).<ref>[https://web.archive.org/web/20140107075021/http://www.opais.net/pt/opais/?id=1657&det=19469&mid= A fúria do rio Coporolo], O Pais, 7 - 3 -2011</ref>Tiro ya go laola merwalela ya dipaka go sireletsa toropo le dipolasi e ne e tshwanetse go dirwa mo ngwageng o o latelang. == Metswedi == qd50a4xpiczes1tj7xr6wo6xwfdhjsx Thulani Maseko 0 14289 52632 51991 2026-07-16T18:14:24Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52632 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Thulani Maseko|image=Thulani Maseko.jpg|image caption=Maseko ka 2011|birth_name=Thulani Rudolf Maseko|birth_date=Mopitlo a rogwa ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa|birth_place=Luhleko, [[Swwaziland]]|death_date=Firkgong a le masome mabedi le motso ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le boraro|death_place=Luhleko, [[Eswatini]]|education=[[University of Swaziland]] Molao|occupation=Mmueledi|years active=Ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bone go tsena dikete pedi, masome a mabedi le boraro.|spouse=[[Tanele Maseko]]}} '''Thulani Rudolf Maseko''' (o o tshotsweng ka Mopitlo a rogwa ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa, a tlhokafala ka Firikgong a le masome mabedi le motso ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le boraro) <ref>[https://allafrica.com/stories/202301250094.html "Eswatini: Centre for Human Rights Expresses Shock and Sadness at the Death of Human Rights Defender and Graduate Thulani Maseko"]. ''[[:en:AllAfrica|allAfrica]]''. 25 January 2023. Retrieved 02 July 2026</ref>e ne e le mmueledi wa ditshwanelo tsa setho wa kwa Eswatini<ref>[https://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604 "Top rights lawyer arrested".] ''N[[:en:News24_(website)|ews24]]''[[:en:News24_(website)|.]] 24 June 2009. Retrieved 02 July 2026</ref> o pele a berekileng e le mokwaledi mogolo wa lekgotla la People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>Fabricius, Peter (22 January 2023). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/ "Leading Swazi activist Thulani Maseko shot dead at his home"]. ''[[:en:Daily_Maverick|Daily Maverick]]''. Retrieved 02 July 2026</ref> O kile a tsena mo kgolegelong go tswa ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone go tsena wa dikete pedi, lesome le botlhano, lekgotla la ditshwanelo tsa setho la [[Amnesty International]] le ne la tlhomamisa fa e le legolegwa le le tshwaretsweng dilo tse di kgatlhanong le segakolodi sa gagwe. O ne a ema kgatlhanong le [[Kgosi Mswati wa boraro]] kwa kgotlhatshekelong ka ngwaga wa dikete pedi le lesome le borobabobedi, o bolailwe ka ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le boraro. == Botshelo jwa a le mmotlana le thuto == Maseko o tsholetswe kwa Luhleko, gaufi le Bhunya kwa kgaolong ya Manzini kwa Swaziland ka Mopitlo a rogwa, ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a supa. O tsene sekolo se segolwane sa ithutelo ditiro kwa [[University of Swaziland]],a aloga ka dithuto tsa botaki mo go tsa molao ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bone le Bachelor of Laws ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bosupa.<ref name=":0">[https://www.up.ac.za/news/centre-human-rights-expresses-shock-and-sadness-death-of-human-rights-defender-and-graduate "Centre for Human Rights expresses shock and sadness at the death of human rights defender and graduate Thulani Maseko".] ''up.ac.za''. [[:en:University_of_Pretoria|University of Pretoria]]. 23 January 2023. Retrieved 02 July 2026</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le motso, o ne a aloga ka Master in International Legal Studies go tswa kwa sekolong se segolwane sa ithutelo ditiro sa [[Washington College of Law]] kwa America.<ref name=":0" /> == Go lwela ditshwanelo le go tshwarwa == Maseko e ne e le mmueledi wa puso ya batho ka batho, gape e le mmueledi wa ditshwanelo tsa setho o a neng a lemogiwa ka maiteko a gagwe a go sireletsa ditlhopha tsa batho ba dipalo tse dipotlana le batho ba ba kubilweng mo malwapeng a bone.<ref name=":1">[[:en:Geoffrey_York|York, Geoffrey]] (22 January 2023). [https://www.theglobeandmail.com/world/article-human-rights-lawyer-gunned-down-amid-turmoil-in-africas-last-absolute/ "Human-rights lawyer gunned down amid turmoil in Africa's last absolute monarchy"]. ''[[:en:The_Globe_and_Mail|The Globe and Mail]]''. Retrieved 02 July 2026</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe, o ne a emela setlhopha sa babereki ba pele ba meepo ba kwa Swaziland mo tshekong e ba neng ba atlega mo go yone kgatlhanong le puso go bo e reteletswe ke go tshegetsa molaomotheo wa gore bana botlhe ba kwa Swaziland ba tlaa amogela thuto go tswa kwa moding ba sa duele sepe mo sebakeng sa dingwaga di le tharo molaomotheo o sena go tlhomiwa.<ref>Nxumalo, Manqoba (17 March 2009). [https://www.times.co.sz/404.php "Govt loses free education case"]. [[:en:Times_of_Eswatini|''Times of Swaziland''.]] Retrieved 02 July 2026</ref> Ka Mopitlo a le malatsi a le lesome le borobabobedi ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone, Maseko o ne a isiwa kgolegelong ka ntlha ya go nyatsa kgotlatshekelo morago ga go kgala tsamaiso ya boatlhodi ya kwa Swaziland.<ref>James, Caroline (14 April 2014). [https://www.southernafricalitigationcentre.org/2014/04/14/thulani-maseko-and-bheki-makhubu-contempt-of-court-case-timeline-of-proceedings/ "Thulani Maseko and Bheki Makhubu Contempt of Court Case: Timeline of Proceedings"]. ''southernafricalitigationcentre.org''. [[:en:Southern_Africa_Litigation_Centre|Southern Africa Litigation Centre]]. Retrieved 02 July 2026</ref><ref>Maseko, Thulani (July 2014). [https://web.archive.org/web/20141019182057/http://www.thenation.co.sz/index.php/10-news-july-2014/36-why-we-are-jailed "Why We Are Jailed".] ''The Nation''. Archived from [http://www.thenation.co.sz/index.php/10-news-july-2014/36-why-we-are-jailed the original] on 19 October 2014. Retrieved 02 July 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20140826120250/http://www.swazilii.org/sz/judgment/high-court/2014/152 "Rex v Nation Magazine & 3 Others"]. ''swazilii.org''. Swaziland Legal Information Institute. 2014. Archived from [http://www.swazilii.org/sz/judgment/high-court/2014/152 the original] on 26 August 2014. Retrieved 02 July 2026</ref><ref name=":2">Maseko, Thulani (3 August 2014). [https://www.theguardian.com/world/2014/aug/03/-sp-barack-obama-swaziland-thulani-maseko "Letter to Barack Obama from a Swaziland jail cell".] [[:en:The_Guardian|''The Guardian''.]] Retrieved 02 July 2026</ref> Ka Moranang ngwaga wa dikete pedi lesome le bone, mokwaledimogolo wa lekgotla la [[People's United Democratic Movement]] [[Mlungisi Makhanya]] o ne a tshwarwa go bo a ne a apere sekipa sa phathi fa a ya go gwanta mabapi le go tshwarwa ga ga Maseko le mmega dikgang Bheki Makhubu.<ref>Sandner, Philipp (14 July 2014). [https://www.dw.com/en/swaziland-africas-last-absolute-monarchy/a-17784664 "Swaziland: Africa's last absolute monarchy".] ''dw.de''. [[:en:Deutsche_Welle|Deutsche Welle]]. Retrieved 02 July 2026</ref><ref>[https://www.ifex.org/swaziland/2009/06/10/maseko_arrested/ "MISA condemns arrest of human rights lawyer"]. ''[[:en:IFEX_(organization)|IFEX]]''. 10 June 2009. Retrieved 02 July 2026</ref> Ka Phatwe ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone, Maseko o ne a kwalela tautona wa [[USA|United States]] [[Barack Obama]] a le kwa kgolegelong, a kopa gore a tsereganye pele ga bokopano jwa baetelepedi ba Aforika le ba United States jwa ngwaga wa dikete pedi lesome le bone.<ref name=":2" /> Maseko o ne a gololwa kwa kgolegelong ka Phukwi a le masome mararo ngwaga wa dikete pedi, lesome le botlhano. Lekgotla la mafatshefatshe la ditshwanelo tsa setho la Amnesty International le ne la re ke legolegwa le le tshwaretsweng dilo tse di kgatlhanong le segakolodi sa gagwe.<ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/campaigns/2015/07/im-dreaming-how-it-feels-when-your-husband-comes-home/ ""I'm dreaming" – how it feels when your husband comes home".] ''amnesty.org''. [[:en:Amnesty_International|Amnesty International]]. 7 July 2015. Retrieved 02 July 2026</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabobedi, Maseko o ne a ema kgatlhanong le Kgosi Mswati wa boraro mo kgotlhatshekelong ka ntlha ya go fetolwa leina ga lefatshe go tswa kwa go Swaziland go nna [[Eswatini]].<ref>Nkosi, Sibongakonkhe (9 July 2018). [https://www.news24.com/citypress/news/king-mswati-iii-faces-court-challenge-over-swaziland-name-change-20180709 "King Mswati III faces court challenge over Swaziland name change".] ''[[:en:City_Press_(South_Africa)|City Press]]''. Retrieved 02 July 2026</ref> == Loso == Maseko o ne a bolawa a le kwa ntlong ya gagwe mo kamoreng ya boiketlo,<ref name=":1" /> mo pele ga ba lolwapa lwa gagwe ka Firikgong a le masome mabedi le motso ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le boraro kwa Luhleko.<ref>Mthethwa, Cebelihle (22 January 2023). [https://www.news24.com/southafrica/news/human-rights-lawyer-thulani-maseko-shot-dead-outside-home-in-eswatini-20230122 "Human rights lawyer Thulani Maseko shot dead outside home in eSwatini"]. ''News24''. Retrieved 02 July 2026</ref> Tiragalo e, e ne ya salwa morago ke ,maiteko a a tseneletseng a go didimatsa batho ba ba lwelang puso ya batho ka batho le babueledi ba ditshwanelo tsa setho kwa Eswatini.<ref>Dlamini, Zweli Martin (21 January 2023). [https://swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=3732 "EXCLUSIVE: Human rights lawyer Thulani Maseko shot dead".] ''The Swaziland News''. Retrieved 02 July 2026</ref> Fa a bua pele ga tiragalo e Kgosi Mswati wa boraro o ne a bua jaana phatlalatsa are "batho ba seka ba lela ba bo ba ngongoregela gore masole a a bolaya. Batho ba ke bone ba simolotseng tlhaselo pele".<ref name=":3">Kulkarni, Pavan (27 January 2023). [https://peoplesdispatch.org/2023/01/27/assassination-of-thulani-maseko-has-killed-prospects-of-peaceful-struggle-in-swaziland/ "Assassination of Thulani Maseko has killed prospects of peaceful struggle in Swaziland".] ''Peoples Dispatch''. Retrieved 02 July 2026</ref> Maseko o ne a bolokwa ka Firkgong a le masome mabedi le borobabongwe ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le boraro.<ref>[https://www.africanews.com/2023/01/30/eswatini-52-year-old-human-rights-lawyer-thulani-maseko-laid-to-rest/ "Eswatini: 52-year old human rights lawyer Thulani Maseko laid to rest".] ''Africanews''. 30 January 2023. Retrieved 02 July 2026</ref> === Tsibogo === Morago ga loso lwa ga Maseko, mmega dikgang wa kwa [[Zimbabwe]] [[Hopewell Chin'ono]] o ne a kwala mo maranyaneng a twitter gore polao ya gagwe e ne e kgakololo e e tshosang ya gore baeteledipele ba sepolotiki ba ba senyetsang setshaba ba ipaakanyeditse go dira sengwe le sengwe fela go didimatsa batho ba ba batlang puso ya batho ka batho".<ref name=":1" /> Makgotla a ditshwanelo tsa setho a le mantsi, ga mmogo le lekgotla la babereki ba tshipi kwa [[Aforika Borwa]],<ref>[https://www.polity.org.za/article/numsa-condemns-the-mswati-regime-for-the-assassination-of-human-rights-lawyer-adv-thulani-maseko-2023-01-25 "NUMSA condemns the Mswati regime for the assassination of human rights lawyer Adv Thulani Maseko".] ''Polity''. 25 January 2023. Retrieved 02 July 2026</ref> bokopano jwa makgotla a babereki kwa Aforika Borwa,<ref>Mafisa, Itumeleng (23 January 2023). [https://iol.co.za/the-star/news/2023-01-23-saftu-condemns-assassination-of-eswatini-political-activist-and-human-rights-lawyer/ "Saftu condemns assassination of eSwatini political activist and human rights lawyer"]. ''The Star''. Retrieved 02 July 2026</ref> lekgotla la molao kwa Aforika Borwa<ref>Motsoere, Gloria (24 January 2023). [https://web.archive.org/web/20230127164124/https://ewn.co.za/2023/01/24/law-society-of-sa-condemns-murder-of-eswatini-human-rights-lawyer-thulani-maseko "Law Society of SA condemns murder of eSwatini human rights lawyer Thulani Maseko"]. ''[[:en:Eyewitness_News_(South_Africa)|Eyewitness News]]''. Retrieved 02 July 2026</ref>, lekgotla la [[United Nations General Assembly|United Nations]] <ref>[[:en:Jason_Burke|Burke, Jason]] (24 January 2023). [https://www.theguardian.com/world/2023/jan/24/eswatini-of-pro-democracy-activist-prompts-outrage "Eswatini: murder of pro-democracy activist prompts outrage"]. ''The Guardian''. Retrieved 02 July 2026</ref>le makgotla a mangwe a mantsi a ne a kgala polao e. Puso ya Eswatini e ne ya ntsha mokwalo o o neng o re "Loso lwa ga Maseko ke tatlhegelo mo lefatsheng, dikgato tsa gagwe e le mmueledi wa ditshwanelo tsa setho ke bosupi jwa seabe sa gagwe mo lefatsheng" e ne ya re go tlaa diriwa ditlhotlhomiso go netefatsa gore babolai ba gagwe ba a atlholwa.<ref>[https://www.hrw.org/news/2023/01/25/eswatini-activist-rights-lawyer-brutally-killed "Eswatini: Activist, Rights Lawyer Brutally Killed".] [[:en:Human_Rights_Watch|''Human Rights Watch''.]] 25 January 2023. Retrieved 02 July 2026</ref> Tautona wa PUDEMO Mlungisi Makhanya o ne a re "Ga go na pelaesego ya gore polao e dirilwe ka taelo ya ga Kgosi...polao ya ga Thulani ke Kgosi Mswati go emela selo se le sengwe fela - polao ya kagiso. Thulani e ne e le monna wa kagiso. E ne e le moeteledipele o o obamelang melao o a neng a dira bojotlhe jwa gagwe mo go lweleng ditshwanelo tsa setho le puso ya batho ka batho, mme a dirisa mekgwa ya kagiso ka dinako tsotlhe."<ref name=":3" /> Ka Firkgong a le masome mabedi le boraro ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le boraro, mothusa mookamedi wa kwa botlhaba le borwa jwa [[Aferika|Aforika]] wa lekgotla la Amnesty International Flavia Mwangovya, o ne a re polao ya ga Maseko e ne e le kgaokololo e e tshosang ya gore ba ba lwelang phetogo ya sepoloitiki kwa Eswatini ga ba a babalesega. Lekgotla le, le ne la gwetla gore go diriwe tlhotlhomiso e e tseneletseng, e sa tsee lotlhakore ebile e le mo mpepeneneng ya polao ya ga Maseko go netefatsa gore babolai ba gagwe ba a atlholwa. Lekgotla le ne la re tlhotlhomiso e tshwanetse go diriwa ke lekgotla le le ikemetseng le eseng la puso.<ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2023/01/eswatini-leave-no-stone-unturned-in-ensuring-justice/ "Eswatini: Leave no stone unturned in ensuring justice for Thulani Maseko's unlawful killing".] ''Amnesty International''. 23 January 2023. Retrieved 02 July 2026</ref> Morago ga loso lwa gagwe, mosadi wa ga Maseko, [[Tanele Maseko]], o ne a etelela pele letsholo le le neng le gwetlha gore loso lwa gagwe lo tlhotlhomisiwe ke ba ba ikemetseng.<ref>Masiko-Mpaka, Nomathamsanqa (28 March 2024). [https://web.archive.org/web/20240328222533/https://www.hrw.org/news/2024/03/28/eswatini-authorities-target-activists-widow "Eswatini Authorities Target Activist's Widow"]. ''Human Rights Watch''. Archived from [https://www.hrw.org/news/2024/03/28/eswatini-authorities-target-activists-widow the original] on 28 March 2024. Retrieved 02 July 2026</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Ditshwanelo tsa setho kwa Eswatini]] * [[Puso ya Eswatini]] == Metswedi == 2ofyw71hsqramkgguied94lxqoxurks Ditso tsa lefatshe la Botswana 0 14424 52616 52584 2026-07-16T14:07:45Z Atsile Edith 11759 ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW 52616 wikitext text/x-wiki '''Ditso tsa lefatshe la Botswana''' di akaretsa tsa bogologolo le tsa ngwao ya kgaolo, go diriwa kolone ya [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Bechuanaland Protectorate]], le go nna Republic of [[Botswana]] gompieno. Batho ba ntlha ba motlha wa gompieno go nna mo Botswana e ne e le Basarwa, temothuo e tlhabolotswe dingwaga di ka nna dikete pedi, le makgolo a mararo a a fetileng. Batho bantsho ba Bantu ba ntlha ba gorogile dingwaga di le makgolo mabedi morago ga loso lwa ga Keresete, fa [[Batswana]] ba ntlha ba gorogile dingwaga di le makgolo mabedi morago. Batswana ba ne ba kgaogana ka ditlhopha tsa merafe mo dingwageng tse di dikete tse di latelang fa diphudugo mo kgaolong di tswelela, tse di neng tsa baka [[:en:Difaqane|Difaqane]] mo lekgolong la dingwaga di le lesome le borobabobedi. Go amana le ma Yuropa ga ntlha go diragetse ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi lesome le borataro, mo go bakileng go diriwa Bakeresete ga batho ba kgaolo. Magosi a Batswana a a neng a na le thotloetso e kgolo a ne a ikopela go nna mo tlhokomelong ya lefatshe la [[United Kingdom]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a robabobedi le botlhano ka ba ne ba itemogela matshosetsi go tswa kwa [[:en:German_South_West_Africa|German South West Africa]] le mo Maburung. Batho ba Britain ba ne ba kgaoganya kgaolo go nna merafe e kgosi nngwe le nngwe e tlaa e etelelang pele, ba a fa dikgosi maatla a a fetang a ba neng ba na le one pele, mme ba ne ba nna le taolo e e lekanetseng fela mo lefatsheng. Puso ya Britain e ne ya nna le seabe se setlhagafetseng ka dinwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mararo. Lefatshe la Botswana le ne la ema nokeng go tsaya karolo ga Britain mo ntweng ya bobedi ya mafatshe, bontsi ba ne ba lwa e le bontlha jwa sesole sa [[Aferika|Aforika]] sa Auxiliary Pioneer Corps. Go lwela go laola go nnile teng ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe, le masome a matlhano fa gare ga Kgosi ya [[Bangwato]] [[Seretse Khama]] le motlhatlhami wa gagwe [[Tshekedi Khama]]. Go nyala mosadi wa lekgoa ebong [[Ruth Williams Khama]] ga ga Seretse, go ne ga baka gore batho ba Britain ba mo thibele go nna mo [[Botswana]]. O ne a boa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a matlhano le borataro, ka a ne a na le kemo nokeng e kgolo, merafe e ne inaakanya le puso e e tlhophilweng fa letsholo la boipuso le tlhamiwa. Molao wa lefatshe o tlhamilwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le motso, ga tlhamiwa diphathi tsa polotiki. Seretse o ne a nna moeteledipele wa [[:en:Bechuanaland_Democratic_Party|Bechuanaland Democratic Party]], e e neng e bueletswe ke puso ya Britain go busa morago ga boipuso, e ne ya nna le kemo nokeng e e tsitsibanyang mmele mo ditlhophong tsa ntlha tsa ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le botlhano. Lefatshe la Botswana le ne la neelwa boipuso jo bo tletseng ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro. Ka maikaelelo a a nonofileng, Seretse le phathi ya gagwe ba ne ba tlhama puso ya batho ka batho ya bophirima ba simolola go tlhabolola dikago mo lefatsheng le e neng e le lengwe la a a neng a humanegile thata ka nako eo. Go ne ga lemogiwa fa go na le diteemane ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borobabongwe, mo go neng ga bopa sesha itsholelo ya Botswana. Kompone ya meepo ya [[Debswana]] e tlhamilwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a supa le borobabobedi, lefatshe la Botswana la nna la itsholelo e e golang ka bofefo thata go gaisa a mangwe mo Botswana. Phathi ya sepolotiki ya Botswana Democratic e ne ya tswelela e le yone phathi e e busang go tswa ka nako ya boipuso go fitlhelela phathi ya [[Umbrella for Democratic Change]] e fenya ditlhopho tsa [[:en:2024_Botswana_general_election|ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le bone.]] == Ditso tsa pele ga bokolone == === Ditso tsa pele === [[Setshwantsho:Tsodilo Hills rock paintings4.jpg|thumb|metako ya magaga kwa Tsodilo mo ditsong tsa pele]] Lefatshe la Botswana la gompieno e ne e le sekgwa fela dingwaga di le didikadike tse di lesome tse di fitileng, dinoka di ne di le ditona go fetisa gompieno, di tshela kwa [[Letsha la Makgadikgadi|letsheng la Makgadikgadi]].<ref>[[:en:Thomas_Tlou|Tlou, Thomas]]; [[:en:Alec_Campbell_(archaeologist)|Campbell, Alec C]]. (1997) [1984]. ''[[History of Botswana]]'' (2nd&nbsp;ed.). Macmillan Botswana. ISBN[[:en:Special:BookSources/9991278087|&nbsp;<bdi>9991278087</bdi>.]]</ref> Batho ba sebopego sa ntlha sa Homo erectus ba ne ba nna mo kgaolong eo ka motlha wa lejwe.<ref>[[:en:Thomas_Tlou|Tlou &#x26; Campbell 1997,]] p.&nbsp;14.</ref> Didirisiwa tsa lejwe mo Botswana wa gompieno, di tshwana le dilepe, di tswa go o lowe, dingwaga di le didikadike di le pedi tse di fitileng.<ref name=":4">Denbow, James R.; Thebe, Phenyo C. (2006). [[iarchive:culturecustomsof0000denb|''Culture and Customs of Botswana''.]] Greenwood Press. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-313-33178-7|<bdi>978-0-313-33178-7</bdi>.]] [[:en:OCLC#Identifiers_and_linked_data|OCLC]]&nbsp;[https://search.worldcat.org/title/62118271 62118271.]</ref><ref name=":0">Klehm, Carla (28 June 2021). "Archaeology of Botswana". ''Oxford Research Encyclopedia of African History''. doi:[https://academic.oup.com/edited-volume/61663/chapter/553401196 10.1093/acrefore/9780190277734.013.792]. [[:en:ISBN|ISBN]]&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-19-027773-4|<bdi>978-0-19-027773-4</bdi>.]]</ref> Phudugo go ya sekakeng sa Kalahari go akanyediwa fa e diragetse pele ga legato la borataro dingwaga di le dikete di le lekgolo, makgolo a robabobedi le masome a marataro tse di fitileng.<ref name=":0" /> Letsha la Makgadikgadi le simolotse go fokotsega dingwaga di le dikete di le masome matlhano tse di fitileng.<ref>[[:en:Thomas_Tlou|Tlou &#x26; Campbell 1997, p.&nbsp;17.]]</ref> Bagolagolwane ba merafe e e sa amaneng ka gope ba ba bidiwang Basarwa fa ba kgobokantswe, ba ne ba nna mo Botswana wa gompieno, dingwaga di ka nna dikete di le masome mane go tsena masome a mararo tse di fitileng. Ba ka tswa e le bone batho ba ntlha go nna mo motlheng wa lejwe.<ref>[[:en:Alec_Campbell_(archaeologist)|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&nbsp;18, 23.</ref> Ba ne ba itlhoma go bapa le dinoka ka dipaka tsa komelelo, mme ba phatlalale le kgaolo ka nako ya dipula.<ref>[[:en:Alec_Campbell_(archaeologist)|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&nbsp;24.</ref>Go ne go itsewe fa ba ne ba nna mo mafelong a a dikaganyeditseng [[letsha la Makgadikgadi]], ga mmogo le [[Tsodilo]] le GI.<ref name=":1">[[iarchive:culturecustomsof0000denb|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&nbsp;xv.</ref> Batho ba bangwe jaaka ba [[Nata]], Shua le Xani, go dumelwa fa ba gorogile morago ga Basarwa.<ref name=":2">Tlou &#x26; Campbell 1997, p.&nbsp;23.</ref>[[:en:Rock_art|Botaki jwa matlapa]] bo simolotse dingwaga di ka nna dikete tse masome a mararo tse di fetileng,<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;58.</ref> Meepo ya specularite le hematite e simolotse ka nako e go tlhama dipente.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;48.</ref> Mo e ka nnang metsi otlhe a leruri a ne a amana le batho ba ntlha dingwaga di le 20,000 tse di fetileng.<ref name=":1" /> Thuto e e tseneletseng ya Aforika e e kwa borwa mo [[:en:Stone_Age|Motlheng wa Matlapa]] e ntse e lekanyeditswe.<ref name=":0" /> Batho ba ba farologaneng ba kgaolo e ne e le [[:en:Hunter-gatherer|batsomi-baphuthi]] ba ba neng ba sala ka ditlhopha tse dinnye mme ba dira kgwebo le ba bangwe.<ref name=":2" /> Go dumelwa gore setlhopha sengwe le sengwe e ne e le kokoanyo ya malapa a a sikanang a a neng a tshwere tshimo e e rileng, a eteletswe pele ke monna yo mogolo wa lelapa la tlhogo ya setlhopha.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;25.</ref>Banna ba ne ba tsoma diphologolo tse dikgolo, fa basadi ba ne ba phutha dimela le go tshwara diphologolo tse dinnye.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;24–25.</ref> Ditlhopha di ne di nyalana mme di dirisa thulaganyo ya magadi, xaro.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;26.</ref> Mo e ka nnang dingwaga di le dikete tse tse di fetileng, batho ba kgaolo eo ba ne ba tla ka dikgomo le dinku mo Botswana wa gompieno mme ba simolola go dira dinkgwana.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;35.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;8.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;28.</ref>Temothuo e ne ya tlhabologa ka nako e mme batho ba ne ba simolola go nna mo metseng, e e neng ya tlhatloga le go wela tlase fa seemo sa loapi le ditlhaselo tsa dikgomo di ne di dira gore phitlhelelo ya leruo e fetofetoge.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;29–30.</ref>Gareng ga dijalo tsa ntlha e ne e le [[:en:Pearl_millet|mmidi wa perela]], [[:en:Finger_millet|mmidi wa menwana]], [[:en:Sorghum|mabele]], [[:en:Bambara_groundnut|matonkomane a Bambara]], [[:en:Cowpea|dinawa tsa kgomo]], le dimela tsa lelapa la [[:en:Cucurbitaceae|cucurbits]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], pp.&#x20;8–9.</ref> Batho ba ntlha ba Bantu ba ne ba [[:en:Bantu_expansion|fudugela kwa kgaolong]] e dingwaga di le dikete tse pedi le dingwaga dile selete le makgolo a matlhano tse di fetileng, mme go kile ga dumelwa gore ke bone ba ba neng ba tlisa leruo la ntlha mo lefelong leno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;22–24, 28.</ref> [[:en:Kalanga_people|Batho ba Kalanga]] ke bone ba ntlha mo [[:en:Bantu_people|merafeng ya Bantu]] go nna mo Botswana wa gompieno, ba goroga c. 200 C.E.<ref name=":3">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;27.</ref> Bagologolwane ba morafe wa ntlha wa [[:en:Tswana_people|Batswana]] (bongwe ''Motswana'', bontsi ''Batswana'') go fopholediwa fa ba gorogile c. 400 C.E.<ref name=":3" /> Batho ba ba Bantu ba ne ba tlisa didirisiwa tsa tshipi le tsa kopore mo kgaolong mme ba nna mo ditseleng tsa metsi tsa leruri.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;9.</ref> Ba ne ba aga mafelo a bonno a leruri a matlo a ka nna lesome go fitlhela lesome le botlhano a [[:en:Pole-and-daga|dipale le mmu]] nngwe le nngwe, go na le dikago tsa nakwana tsa Khoisan e e neng e tsamayatsamaya thata.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;44–45.</ref> BaKhoisan le Bantu ba ka tswa ba ne ba gweba le go nyalana mo pakeng e.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;36.</ref> === Lekgolo la bosupa la dingwaga go fitlhela ka lekgolo la lesome le bone la dingwaga === Setlhopha sa batho ba Zhizo, batho ba Taukome, ba ne ba goroga mo Botswana wa gompieno ka ngwagakgolo wa bosupa mme ba nna fa gare ga [[:en:Shashe_River|Noka ya Shashe]] le [[:en:Serorome_River|Noka ya Serorome]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;54–55.</ref><ref name=":5">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;10.</ref> Go nna le [[:en:Glass_bead|dipheta tsa galase]] go supa kgolagano ya pele le [[:en:Indian_Ocean_trade|kgwebo ya Lewatle la India]].<ref name=":5" /> Palo ya leruo le le ruiwang mo Botswana wa gompieno e ne ya oketsega thata fa gare ga ngwagakgolo wa borobabobedi le ngwagakgolo wa lesome.<ref name=":4" /> Batho ba Tswana ba ne ba ithulaganya go nna mofuta wa puso ya morafe, e e bidiwang ''morafe'' (bontsi merafe), mongwe le mongwe o eteletswe pele ke kgosi e e bidiwang ''[[:en:Kgosi|kgosi]]'' (bontsi dikgosi).<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;28.</ref> Tsamaiso e e ne ya tlhagisa puso e e nang le maemo a a kwa godimo fa e bapisiwa le tse dingwe mo kgaolong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;40.</ref> Dikgomo di ne tsa nna karolo e e botlhokwa ya setšhaba mo kgaolong, mme go nna mong wa dikgomo go ne go supa maemo a motho.<ref name=":6">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;11.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;46.</ref> Ditso tsa bogologolo tsa batho ba Tswana e sa ntse e sa itsiwe thata ka gonne go setse bosupi jo bonnye jwa baepi ba dilo tsa bogologolo.<ref name=":3" /> Ditsela tsa kgwebo di ne di golaganya merafe go ralala [[:en:Kalahari_Desert|Sekaka sa Kalahari]] ka makgolo ale borobabongwe morago ga ga Keresete,<ref name=":1" /> mme go ne ga tlhamiwa motseletsele wa ditsela go ralala kgaolo yotlhe mo lekgolong le le latelang la dingwaga, mme tsa fitlha kwa setlhoeng kwa Lewatleng la India.<ref name=":6" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;44.</ref> Bangwe ba batho ba Eiland ba ne ba fuduga go tswa kwa Aforika Borwa ya gompieno go tsena mo Botswana wa gompieno mo bogareng jwa ngwagakgolo wa bo lesome.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;64.</ref> Batho ba Toutswe, ba bangwe ba morafe wa Zhizo, ba ne ba fudugela kwa Botswana wa gompieno ka ngwagakgolo wa lesome le bongwe mme ba nna setlhopha se se nonofileng go gaisa mo kgaolong, ba bona khumo ya bona ka go nna le dikgomo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;13.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;56.</ref> Go ne ga agiwa metse e meraro ya Ba-Toutswe kwa [[:en:Bosutswe|Bosutswe]], Sung, le [[:en:Toutswemogala|Toutswemogala]], mongwe le mongwe wa bone o ne o busa metse e mennye e e neng e e dikologile.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;57.</ref> Ka ngwagakgolo wa bo 12, Ba-Toutswe ba ne ba anametse kwa Sekakeng sa Kalahari.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;60.</ref> Boleng jwa ditlhagiswa bo ne jwa fetogafetoga fa kgwebisano e ntse e atolosiwa le ditšhaba di sele mme go ribololwa ga gauta go ne ga diragala, go fokotsa kgatlhego mo ditlhagisweng tsa sebilo le tsa diphologolo jaaka lonaka lwa tlou.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;27–28.</ref> Morafe mongwe kwa Tsodilo o ne o na le tlhotlheletso e kgolo mo kgwebong ya sebilo go fitlha e wa kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le bobedi la dingwaga.<ref name=":7">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;27.</ref> Merafe e e kwa borwabotlhaba jwa Botswana e ne e le kgakala le ditiragalo tse mme e ne ya sala e sa amege thata.<ref name=":8">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;28.</ref> Baagisani ba Botswana wa gompieno ka ngwagakgolo wa lesome le bongwe le wa lesome le bobedi e ne e le batho ba [[:en:Leopard's_Kopje|Leopard's Kopje]] kwa botlhaba.<ref name=":9">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], pp.&#x20;12–13.</ref> <ref name=":10">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;61.</ref>Ba tlhomilwe la ntlha kwa [[:en:Bambandyanalo|Bambandyanalo]], ba ne ba nna batho ba bagolo mo kgwebong ya kgaolo mme ba fudugela kwa Mapungubwe kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa lesome le bongwe kwa ba neng ba bopa [[:en:Kingdom_of_Mapungubwe|Bogosi jwa Mapungubwe]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;67–68.</ref> Ba ne ba bonela pele tlhotlheletso go ralala kgaolo fa gare ga ngwagakgolo wa lesome le bobedi.<ref name=":9" /><ref name=":10" /> Batho ba Okavango Delta le batho ba Tsodilo mme morago ba ne ba patelesega go tlogela mafelo a bone a bodulo mo nakong e, se se ka tswang se bakilwe ke gore ba ne ba kgaotswe mo ditseleng tse dikgolo tsa kgwebo. Ke batho ba Khoe fela ba ba neng ba nna mo lefelong leo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou & Campbell 1997]], pp. 46, 81.</ref>Mapungubwe e ne ya wa ka ngwagakgolo wa lesome le boraro,<ref name=":11">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;14.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;69.</ref> mme metse ya Toutswe, e e neng e kgaotswe mo kgwebong, e ne ya wa mo nako e le nngwe.<ref name=":10" />Batho ba Mambo ba ne ba nna go dikologa [[:en:Francistown|Francistown]] ya gompieno mme ba nna le tlhotlheletso mo tikologong ya nako e.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;80.</ref> Batho ba segompieno ba Tswana, [[:en:Khalagari_people|Khalagari]], le [[:en:Sotho_people|Sotho]] ba simolotse go bopega kwa kgaolong ya Transvaal mo e ka nnang ka lekgolo la lesome le bobedi la dingwaga.<ref name=":12">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;89.</ref> Ba-Khalagari ba ne ba fudugela kwa bophirima kwa lefelong le gompieno le bidiwang borwabotlhaba jwa Botswana.<ref name=":13">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;96.</ref> Batho ba Fokeng le bone ba ne ba tlhagelela kwa bophirima ka ngwagakgolo wa lesome le bobedi,<ref name=":14">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;93.</ref> mme batho ba Moloko ba ne ba tlhagelela ka ngwagakgolo wa lesome le boraro.<ref name=":12" /> Morafe wa tshimologo wa BaTswana, losika lwa bogosi lwa Phofu, o tlhodilwe kwa kgaolong ya Transvaal ka ngwagakgolo wa lesome le boraro ke Mogale. Mo makgolong a dingwaga a a latelang, e ne ya kgaogana go nna merafe e le mmalwa ya Batswana, go akaretsa le merafe ya Bahurutshe, [[:en:Kwena_people|Kwena]], [[:en:Ngwaketse_people|Ngwaketse]], [[:en:Ngwato_people|Ngwato]], Tlharo, le batho ba ba [[:en:Ngwato_people|Kgatla]].<ref name=":13" /> [[:en:Kingdom_of_Zimbabwe|Bogosi jwa Zimbabwe]] bo ne jwa tlhagelela mme jwa ema mo boemong jwa Mapungubwe e le maatla a kgaolo ka ngwagakgolo wa lesome le boraro fa batho ba Gumanye ba ne ba nna le tlhotlheletso mo toropong ya [[:en:Great_Zimbabwe|Great Zimbabwe]], e e neng ya kgona go laola kgwebisano gaufi thata ka lefatshe la yone le le botlhokwa le ditsompelo tsa yone le go nna gaufi le lebopo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;77–78.</ref> Zimbabwe e ne e laola merafe e mentsi e e neng e le teng mo lefelong le gompieno le bidiwang bokonebotlhaba jwa Botswana,<ref name=":15">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;xvi.</ref> mme kgwebisano ya gauta e ne ya nna selo se se neng se tlhotlheletsa itsholelo ya kgaolo eo.<ref name=":11" /> Zimbabwe e ne e latlhegelwa ke tlhotlheletso kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le bone la dingwaga, mme e ne ya wela mo bogareng jwa lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;87.</ref> Dinaga tse dingwe di le mmalwa di ne tsa tlhagelela morago ga go wa ga yone. [[:en:Kingdom_of_Butua|Bogosi jwa Butua]], jo bo neng jwa bopiwa ke [[:en:Kalanga_people|merafe ya Kalanga]], bo ne jwa tsaya maemo a Zimbabwe mo molelwaneng wa gompieno wa Botswana–Zimbabwe.<ref name=":11" /><ref name=":15" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;98–100.</ref> Batho ba Tswana le [[:en:Pedi_people|Bapedi]] ba ne ba latela batho ba Khalagari kwa bophirima mo e ka nnang kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo lesome le bone<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;95.</ref> mme [[:en:Rolong_people|batho ba Rolong]] ba ne ba kgaogana ka fa tlase ga puso ya ga Morolong.<ref name=":13" /> Kgosi Masilo go bolelwa fa a ne a busa merafe yotlhe ya bophirima jwa Tswana ka nako e, go fitlhela batho ba Tlharo ba kgaogana le puso ya gagwe. Morago ga moo go bolelwa fa lefelo le le ne le busiwa ke Malope kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga.<ref name=":14" /> === Lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga go fitlha ka lekgolo la lesome le borobabobedi la dingwaga === [[Setshwantsho:Campbell - Thlapingkaptein en sy vrou.png|thumb|Setshwantsho sa monna wa Motswana le mosadi wa gagwe mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1800]] Batho ba baTswana ba ne ba fuduga fa gare ga Botswana wa gompieno ka ba ne ba fudusiwa ke batho ba naga le batho ba mmuso wa ga mmamosadinyana go tswa kwa borwa,<ref name=":16">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p.&#x20;19.</ref> mme ba ne ba le teng go ralala Botswana wa gompieno ka ngwaga sekete le makgolo a le marataro.<ref name=":17">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;703.</ref> Morafe wa ntlha wa BaTswana, losika lwa ga Phofu, lo ne lwa wela tlase kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;104.</ref> Diphudugo tse dikgolo tsa batho ba Kalanga le Sotho–Tswana di diragetse mo lekgolong la lesome le botlhano le la lesome le borataro la dingwaga.<ref name=":11" /> Batho ba ba Kalanga ba ne ba laola lefatshe le le fa gare ga [[:en:Motloutse_River|Noka ya Motloutse]] le [[:en:Makgadikgadi_Pan|Letsha la Makgadikgadi]] go fitlhela ka ngwagakgolo wa lesome le borobabobedi.<ref name=":7" /> Batho ba Hurutshe, Kgatla, le Kwena ba ne ba kgaogana le losika lwa segosi lwa ga Phofu kwa kgaolong ya Transvaal mo gare ga komelelo le dintwa tsa boswa, mme kgabagare ba fudugela kwa bokone go ya kwa Botswana wa gompieno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;10.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;97.</ref> Batho ba Ngwaketse le ba Ngwato ba ne ba kgaogana le Bakwena ka ngwaga wa sekete le makgolo a matlhano le boraro.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;105.</ref> Batho bangwe ba kgaolo ba ne ba nna mo Motlheng wa Bofelo wa Leje go fitlha mo e ka nnang mo lekgolong la lesome le borataro la dingwaga.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;22.</ref> Batho ba Botswana wa gompieno ba simolodistse ditsela tse di telle tsa motsamao ko bokhutlong jwa ngwagakgolo ya lesome le bosupa, e tsamaelwa dikilometara tse makgolo go rekisa,go tsoma le go itsalanya le batho.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;108–109.</ref>Merafe e ne e kgona go kgaogana motlhofo abo e ipopa ka bongwe go tswa mo go ba bangwe ka gore dithoto tse dipotlana , le leruo tsa lefelo ne di kgona go tsmaisiwa motlhofo.<ref name=":17" /><ref name=":16" />Merafe ya botlhabatsatsi e ne e tshabellwa ke go kgaogana ka ntlha ya seele se se tona gareng ga toropo le ditshimo.<ref name=":18">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;392.</ref>Kgaogano gareng ga ditlhopa tsa baTswana e nnile mo gareng ga ngwagakgolong ya lesome le bosupa, e tlhalosa merafe ya segompieno.<ref name=":19">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;106.</ref>Merafe ya baTswana ba botlhabatsatsi e ne e nna e le maikaelelo a dintwa tsa [[:en:Griqua_people|batho ba Griqua]].<ref name=":18" /> Fa batho ba baTswana ba tswa bokone go ya Botswana wa borwa-bophirima wa segompieno ka ngwagakgolo ya lesome le bosupa , ba ne ba nna mo metseng e e neng e nna batho ba Kgalagari, ba ba tshwaetsa kgotsa ba ba ntsha. Batho ba ba Kwena le merafe ya bone ya lekala ba ne ba fudugela kwa Botswana wa segompieno ka fa tlase ga taolo ya [[:en:Kgabo_II|Kgabo wa bobedi]] ba bo ba nna gaufi le motse wa [[:en:Molepolole|Molepolole]].<ref name=":19" />Go ya ka setso sa molomo, bapatole ba e leng batho ba Herero le Mbanderu ba ne ba kgaogana go tswa mo bathung ba Mbunda ka ngwagakgolo wa lesome le bosupa fa ntwa tsa leruo la batswana le ne le phatlalatsa ditlhopa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;8–9.</ref> le batho ba Bayeyi ba ne ba fudugela kwa Okavango Delta go ya kwa nokeng ya Chobe ka ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;8.</ref>Mo mafelong a mangwe, batho ba Kaa ba ne ba kgaogana go tswa mo bathong ba Rolong le batho ba Khurutse ba kgaogana le batho ba Bahurutshe, fa ditlhopa tsotlhe di fudugela kwa bokone.<ref name=":20">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;107.</ref>Batho ba Bashaga ba ne ba kopana le batho ba Kgalagari ko bokhutlong jwa ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;110.</ref> State sa ntlha sa Tswana se tlhamilwe ke batho ba Ngwaketse bogareng jwa ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi. Si state tse dingwe tsa Tswana di ne tsa tlhamiwa ka go latelana ke batho ba ba Kwena, batho ba Ngwato le batho ba ba Tawana mo dingwageng tse lesome tse nne di latela.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRobinsonParsons2006|Robinson &#x26; Parsons 2006]], p.&#x20;113.</ref> Ka se go ne ga tla ditlhabololo tsa ''mophato (''bontsi ''mephato),'' mephato ya sesole e e rulagantsweng k a dingwaga tsa setlhopa, gareng ga batho ba Tswana ba bophirima mo dingwageng tsa sekete le makgolo a supa le masome a matlhano''.''<ref name=":21">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;386.</ref>Batho ba le babedi ba Kgatla , batho ba Kgafela le batho ba ba Tlokwa, ba tsene mo nakong e ba bo ba tsaa taolo mo tikologong ya [[:en:Pilanesberg|Pilanesberg]] mo Aforika Borewng wa segompieno. Ba ne ba laola ka thata bontsi jwa batho mo lefelong leo mme ebile ba fentse dintwa tse pedi le batho ba Fokeng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], pp.&#x20;390–391.</ref>Tiriso ya mephato e ne ya phatlatsega kwa bathong ba Tswana ba kwa botlhaba kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo.<ref name=":21" />E ne e sa amogelwa go phutologilwe mo borwa === Difaqane === [[:en:Difaqane|Difaqane]], nako ya dintwa le phuduso mo borwa jwa Aforika , e diragetse kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi le tshimologo ya ngwagakgolo ya lesome le borobabongwe.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;17.</ref> Mo nakong ye, batho ba baTswana ba ne ba le mo '''kgonegong''' ya dintwa ke ditlhopa di le dintsi ,di akaretsa [[:en:Northern_Ndebele_people|Ndebele]], ba [[:en:Kololo_people|Kololo]], ba [[:en:Ngoni_people|Ngoni]],<ref name=":8" /> ba Pedi, le ba [[:en:Voortrekker|Voortrekkers]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;391.</ref>Bontsi jwa ditlhopa tsa ba Tswana di itlhopetse go boela morago ko ntlheng ga go lwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;394.</ref>Sese ne sa trigger phudugo e e extensive e e ralalang lefelo, go baka gore morafe wa ba Tswana o phatlalale thata abo o simolodisa bolengteng jo bo nonofileng gareng ga territory ya Botswana wa segompieno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;25.</ref>Ba ne ba nna thata mo [[:en:Hardveld|nageng e e thata]] e e dirang kgaolo ya botlhaba jwa Botswana wa gompieno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;29.</ref> Batho ba Kwena le ba Ngwaketse ba ne ba fuduga go tswa kwa motseng wa [[:en:South_African_Republic|Transvaal]] go ya kwa ''lefelong la motlhaba''.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;18.</ref> Batho ba ntlha wa Kgatla go nna mo Botswana wa gompieno, batho ba Mmanaana, o ne wa fuduga go tswa kwa Aforika Borwa mo tshimologong ya ngwagakgolo wa bo lesome le borobabongwe pele ga o nna kwa [[:en:Moshupa|Moshupa]] le [[:en:Thamaga|Thamaga]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMatemba2003|Matemba 2003]], p.&#x20;53, 56.</ref> Ke fela bangwe ba merafe ya Tswana ya bokonebophirima ba ba neng ba bolokwa mo go fudugeng kgotsa mo go kgorelediweng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;393.</ref> Batho ba Kololo ba ne ba tlhasela merafe ya Tswana ya bokonebophirima ka ngwaga wa 1826, ba pateletsa BaKwena le BaNgwaketse go tswa mo dikgaolong tsa bona ka go farologana. Sebogo, molaodi wa morafe wa Ngwaketse, o ne a tsosa banna ba le dikete dile nne mo ''mephatong'' ya bone mme ba dikaganyetsa Dithubaruba kwa Bakololo ba neng ba nna teng. Ba bolaya batlhabani le baagi, ba kobela ruri Bakololo mo kgaolong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], pp.&#x20;393–394.</ref> Merafe e ne ya tlhoma dinaga tsa yone gape ka dingwaga tsa bo 1840, ya tlhoma ditoropo le metsana e le mmalwa ya bogolo jo bo farologaneng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;31.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;693.</ref><ref name=":22">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRobinsonParsons2006|Robinson &#x26; Parsons 2006]], p.&#x20;114.</ref> Puso e ne e ikaegile ka ''[[:en:Kgotla|kgotla]]'', kopano ya dipuisano e mo go yone kgosi kgotsa moeteledipele wa kgaolo a neng a utlwa matshwenyego a bontsi jwa baagi ba banna pele a tsaya ditshwetso.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;695.</ref><ref name=":23">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHolmMolutsi1992|Holm &#x26; Molutsi 1992]], p.&#x20;77.</ref> Ka ngwaga wa 1880, batho ba Tswana le ba Khalagari ba ne ba dirile Botswana yotlhe ya gompieno dikolone.<ref name=":20" /> === Barongwa ba Lefatshe la Europe === Barongwa ba lefatshe la Europe ba ne ba goroga lantlha mo Botswana wa gompieno ka ngwaga wa 1816 ka [[:en:London_Missionary_Society|London Missionary Society]]. Setlhopha se le tse dingwe tsa barongwa di ne tsa dira go fetolela dikgosi mo Bokereseteng le go aga dikolo tsa barongwa.<ref name=":24">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;38.</ref> Morongwa [[:en:Robert_Moffat_(missionary)|Robert Moffat]] o ne a baya motse wa gagwe wa borongwa mo molelwaneng wa Botswana wa gompieno jaaka sekgoreletsi kgatlhanong le Maburu gore ba se ka ba kgona go ya kwa teng.<ref name=":8" /> Moffat o gatisitse mokwalo wa ntlha wa puo ya Setswana o o nang le mokwalo o o tshwanang fa a ne a simolola go ranola dikwalo tsa Sekeresete le go kwala thanodi ya Setswana. Tesetamente e Kgologolo le e Ntšhwa ka bobedi di ne di kgona go balwa ka Setswana ka ngwaga wa 1857.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;57, 65.</ref> Batho ba Tswana ba ngwagakgolo wa lesome le borobabongwe ba ne ba dirisa dikgopolo di le mmalwa tsa itsholelo tse di neng di le sewelo mo borwa jwa Aforika, go akaretsa sekoloto, dikonteraka tsa tirelo, le thulaganyo ya ''mafisa'' ya bahumi ba adima bahumanegi dikgomo go ba ananya ka tiro.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;701.</ref> Gape ba ne ba na le kgopolo ya dithoto tse di fhapegileng ka bogareng jwa ngwagakgolo wa lesome le borobabongwe , mme banna ba ba nyetsweng le basadi ba ba nyetsweng ba ne ba na le tshwanelo ya ditshwanelo tsa lefatshe.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;698.</ref> Banna ba ne ba disa dikgomo fa basadi ba ne ba lema dijalo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], pp.&#x20;31–32.</ref> Mabele e ne e le sejalo se se neng se lengwa thata mo kgaolong eo mo lekgolong la lesome le borobabongwe la dingwaga. Naga e ne e le teng thata, fela komelelo e ne e raya gore temothuo e ne e sa tlhomama.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;34.</ref> Bagwebi ba lefatshe la Britain ba gorogile ka dingwaga tsa bo 1830 mme ba dira ditirisano le dikgosi.<ref name=":24" /> Go tla ga baagi ba lefatshe la Europe ba ba neng ba nna gaufi le foo go ne ga dira gore merafe ya Batswana e kgone go ikamanya le itsholelo ya lefatshe ka bophara.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;43.</ref> Kgosi [[:en:Sechele_I|Sechele]] [[:en:Sechele_I|wa ntlha]] wa batho ba Bakwena o ne a dirisa ditsela tse dišwa tsa kgwebo, a netefatsa taolo ya kgwebo ya lefatshe la Britain ya morafe wa gagwe.<ref name=":22" /> Morongwa wa kwa Scotland e bong [[:en:David_Livingstone|David Livingstone]] o ne a goroga mo Botswana ka ngwaga wa 1845, kwa a neng a tlhoma lekgotla la [[:en:Kolobeng_Mission|Kolobeng Mission]]. Se e ne e le tshimologo ya go nna le seabe mo go bokete ga lefatshe la Europe mo merafeng ya Batswana fa ba ne ba tlhoma ditsela tsa kgwebisano tsa dikontinente tse di farologaneng.<ref name=":15" /> Moaparo wa Bophirima o ne wa amogelwa kwa ditoropong go ralala ngwagakgolo otlhe mme o kopanngwa le diaparo tsa setso.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;120–121.</ref> Mo maitekong a mangwe a go kgoreletsa Maburu, Livingstone o ne a fa batho ba Kwena ditlhobolo. Sechele e ne e le motho wa ntlha yo Livingstone a neng a mo sokololela mo Bokereseteng, mme morago ga moo kgosi e ne ya ithaopela go sokolola banna ba gagwe ba tlhogo a dirisa disefe tsa letlalo la tshukudu.<ref name=":25">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;29.</ref> Bogosi jwa Butua jwa batho ba Kalanga bo ne jwa wa ka ngwaga wa 1840.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;100.</ref> Batho ba Tswana ba ne ba lebana le kgotlhang go tswa mo ditlhopheng tse dingwe mo kgaolong, mme ya goroga kwa setlhoeng ka dingwaga tsa bo 1850. Batswana ba le bantsi, bogolosegolo merafe ya Kwena le Ngwato, ba ne ba lwa kgatlhanong le merafe ya Maaforikanere le ya MaZulu kwa botlhaba jwa Sekaka sa Kalahari.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRotberg2023|Rotberg 2023]], p.&#x20;195.</ref> Ba-Kwena le Ba-Mmanaana ba ne ba lwantsha Maburu go tswa kwa Transvaal ka ngwaga wa 1852, ba sireletsa kgaolo ya bone mme ba fedisa go atologa ga setšhaba go ya kwa bophirima.<ref name=":26">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;396.</ref> Batswana ba ne ba bona ditlhopha tsa barongwa e le tsela ya go tshabela mo batlhaseding, ba rotloetsa go sokologela mo Bokereseteng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRotberg2023|Rotberg 2023]], p.&#x20;196.</ref> Sechele o ne a kopa tshireletso ya lefatshe la Britain ka 1853 go fedisa dintwa tsa kgaolo, mme o ne a ganwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFBeaulierSubrick2006|Beaulier &#x26; Subrick 2006]], p.&#x20;107.</ref> Baeng ba Europa ba ne ba tlwaelesegile thata mo bogareng jwa lekgolo la bo19 la dingwaga fa batsomi, batlhotlhomisi, le bagwebi ba ne ba batla dipoelo le go bona dilo tse di kgatlhang mo kgaolong eo.<ref name=":25" /> Ba le bantsi ba ne ba kwala [[:en:Travel_book|dibuka tsa maeto]] ka ga lefelo leo, tse e neng e le dingwe tsa dikgatiso fela tse e seng tsa thuto ka ga Botswana wa gompieno ka nako eo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;65–66.</ref> Ka dingwaga tsa bo 1860, go fuduga go tswa mo kgaolong go ne ga oketsega fa banna ba Batswana ba ne ba tsaya loeto go ya go bereka kwa meepong ya Aforika Borwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;96.</ref> Go ribololwa ga Masimo a [[:en:Tati_Goldfields|Gauta a Tati]] go ne ga tsosa go batla gauta ga ntlha ga lefatshe la Europe kwa Borwa jwa Aforika ka ngwaga wa 1868.<ref name=":24" /> Kampa ya pele ya meepo e e neng ya tlhongwa ka dingwaga tsa bo 1870 e ne ya atologa thata fa e ne e nna lefelo le legolo la terena fa gare ga [[:en:Cape_Province|kgaolo ya Cape]] le [[:en:Bulawayo|Bulawayo]], mme ya nna toropokgolo ya ntlha ya Botswana, e leng [[:en:Francistown|Francistown]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;15, 29.</ref> Mo nakong e mo hisitoring ya Botswana, dikgosi tse dikgolo tsotlhe e ne e le Bakeresete.[92] Ntwa magareng ga Bakwena le BaKgafela ka ngwaga wa 1875.<ref name=":26" />Kwa bofelong jwa dingwaga di le lesome, kgosi [[:en:Khama_III|Khama wa boraro]] wa batho ba Ngwato o ne a gapa taolo ya kgwebisano ya Borithane mo bathong ba Kwena.<ref name=":22" /> == Tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland == ''Setlhogo se segolo: [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Tshireletso ya Bechuanaland]]'' Lefatshe la United Kingdom le ne le tshaba tlhotlheletso e e oketsegang ya lefatshe la Germany mo kgaolong, mme e ne ya dumela go bopa [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Tshireletso ya Bechuanaland]].<ref name=":27">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom & Bolt 2018]], p. 40.</ref><ref name=":28">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p.&#x20;23.</ref> Makgowa a Britain a ne a eletsa go somarela tlhotlheletso ya yone mo merafeng ya Batswana, ka a ne a neelana ka kgolagano magareng ga borwa le bogare jwa Aforika.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;44.</ref> Dikgosi tsa Tswana di ne di tshaba go tsenelelwa ke [[:en:German_South_West_Africa|Jeremane ya Aforika Borwa Bophirima]] le [[:en:Afrikaners|Maaforikaner]],<ref name=":29">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMolutsi2004|Molutsi 2004]], p.&#x20;161.</ref> mme di ne di dumela gore tsela e nngwe ya taolo ya Borithane e ne e le bokoloniale jwa baagi ke Jeremane.<ref name=":30">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;694.</ref> Ba ne ba eletsa gape go tila go wela ka fa tlase ga taolo ya Aforika Borwa kgotsa moeteledipele wa meepo [[:en:Cecil_Rhodes|Cecil Rhodes]], le fa tshireletso e santse e iphitlhela e ikaegile ka Aforika Borwa mo itsholelong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRotberg2023|Rotberg 2023]], p.&#x20;197.</ref> Kgaolo e ne e kgaogantswe go nna lefatshe la merafe le le busiwang ke dikgosi le [[:en:Crown_land|lefatshe la segosi]] le le laolwang ke United Kingdom.<ref name=":29" /> Merafe e borobarobedi e ne ya amogelwa ke Maesemane fa go ne go tlhodiwa protectorate. Tse nne tse dikgolo di ne tsa fiwa dipolokelo tsa merafe: Bakwena, BaNgwaketse, BaNgwato le BaTawana. Gape go ne ga lemogiwa tse tharo tse dinnye: tsa Kgatla, tsa [[:en:Tlokwa_people|Tlokwa]] le tsa ga [[:en:Malete_people|Malete]]. Ba borobedi, ba Tshidi, ba ne ba fiwa lefelo la polokelo le le kgabaganyang molelwane magareng ga naga e e sireleditsweng le Aforika Borwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFGulbrandsen2012|Gulbrandsen 2012]], p.&#x20;30n1.</ref> Fa maloko a merafe e mennye e e seng ya Batswana a ne a letleletswe go tsaya karolo mo setšhabeng le pusong ya Batswana, ba ne ba sa fiwa dipolokelo tsa merafe tsa bona.<ref name=":17" /> Go tsenngwa ga dipolokelo tsa merafe go ne ga fetola mofuta wa puso ya Motswana, ka merafe e ne e sa tlhalosiwe thata mo nakong e e fetileng mme e ne e ka atolosiwa kgotsa ya sutisiwa. Ka dikgaolo di kgaogantswe ka dipuso tsa merafe, baagi ba ne ba sa tlhole ba kgona go tswa mo morafeng motlhofo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], pp.&#x20;46–47.</ref><ref name=":31">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p.&#x20;24.</ref> Tshireletso kwa tshimologong e ne ya atologela kwa Ngwato, e fitlha go tswa go didikirii di le masome a mabedi le bobedi kwa borwa go ya kwa [[:en:Molopo_River|Nokeng ya Molopo]], mme e ne ya atolosiwa go ya kwa didikiriing di le lesome le borobabobedi kwa borwa go fitlhela kwa Nokeng ya Chobe ka ngwaga wa 1890.<ref name=":22" /><ref name=":32">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;30.</ref>Se se ne sa tlamela Maborithane ka badiri ba bantsi ka fa tlase ga taolo ya yona mme sa bopa sekgoreletsi se segolo sa go lekanyetsa bokoloniale jwa Jeremane.<ref name=":32" /> Batho ba bangwe ba Tswana ba ne ba nna kwa borwa jwa tshireletso mme moragonyana ba ne ba tsenngwa mo Aforika Borwa.<ref name=":28" /> Batho ba ga Kgafela ba ne ba nna kwa [[:en:Mochudi|Mochudi]] ka ngwaga wa 1887. Setlhopha se sa Kgatla se ne sa nna le tlhotlheletso ka bonako mo kgaolong mme leina la sone la nna seka-Kgatla.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMatemba2003|Matemba 2003]], p.&#x20;53.</ref>Masole a Borithane a a neng a eteletswe pele ke [[:en:Charles_Warren|Charles Warren]] a ne a goroga ka ngwaga wa 1891 go tlhoma tshireletso semmuso.<ref name=":29" /> Puso ya yone e ne ya tlhalosiwa, mme ga tlhomiwa mookamedi go nna tlhogo ya yone. Mookamedi o ne a fiwa dithata tse di anameng mo tshireletsong, fa fela a ne a tlotla molao wa morafe o o neng o tlhomilwe pele.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;45.</ref> Motsemogolo wa yone e ne e le toropo ya Aforika Borwa ya Vryburg, go supa gore babusi ba bokoloniale ba ne ba sa nne mo tshireletsong mme ba ne ba sa amege ka tlhamalalo mo mererong ya yona.<ref name=":33">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;41.</ref>Go na le moo, mookamedi yo mogolo o ne a dira ka bathusa-baokamedi ba babedi, mme mookamedi wa kgaolo o ne a tlhofofatsa go ikgolaganya le merafe e e farologaneng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMakgala2009|Makgala 2009]], p.&#x20;229.</ref> Go tsenngwa ga puso ya Borithane mo Aforikaborwa go ne go raya gore Tshireletso ya Bechuanaland e ne e ikaegile ka yona mo itsholelong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMolutsi2004|Molutsi 2004]], p.&#x20;162.</ref> Puso ya Borithane e ne e dumela gore Bechuanaland Protectorate ke setheo sa nakwana fela mme e ne e solofetse gore e tla tloga e tsewa ke kolone ya Borithane.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRobinsonParsons2006|Robinson &#x26; Parsons 2006]], p.&#x20;115.</ref> Fa go ntse jalo, e ne e dumela gore tshireletso e e kgonang go itshedisa e tla ja madi a mannye go e tlhokomela.<ref name=":30" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFBeaulierSubrick2006|Beaulier &#x26; Subrick 2006]], p.&#x20;108.</ref> Ka ntlha ya mabaka a, puso ya bokoloniale e ne ya gapeletsa taolo e nnye fela e e tlhamaletseng ya Tshireletso ya Bechuanaland.<ref name=":23" /> Dikgosi di ne di akola dikgang tse mme tsa kgona go ithatafatsa le go ikhumisa; ba ne ba boloka boipuso jo bo anameng, fela tshegetso ya bokoloniale e ne e raya gore ba ne ba sa tlhole ba tlhoka tumelelo ya merafe go tshegetsa puso.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], pp.&#x20;41–42.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFGulbrandsen2012|Gulbrandsen 2012]], pp.&#x20;66–67.</ref>[ Puso ya merafe e ne ya nna ya seemanosi, se se neng sa baka go gataka ditshwanelo tsa batho le go tlhaola basadi le merafe e mennye.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMolutsi2004|Molutsi 2004]], pp.&#x20;161–162.</ref> === Dingwaga tsa ntlha tsa tshireletso === <gallery mode="packed-hover"> Setshwantsho:Chief-khama-III.jpg Setshwantsho:Sebele I by Fritsch 1865.jpg Setshwantsho:Bathoen I in london1895.jpg|. </gallery>Batho ba lefatshe la Britain ba ne a rulagantse gore kwa bofelong ba akaretse Tshireletso ya Bechuanaland mo Kopanong ya Aforika Borwa.<ref name=":31" /> Mo dingwageng morago ga go tlhamiwa ga tshireletso, United Kingdom e ne ya tsena mo dipuisanong le Cecil Rhodes go e tsenya mo [[:en:British_South_Africa_Company|komponeng ya Aforika Borwa ya Borithane]].<ref name=":27" /> Fa ba araba, dikgosi tse tharo tse di nang le tlhotlheletso thata—Khama wa boraro wa Ba-Ngwato, Sebele Iwa ntlha wa Ba-Kwena, le Bathoen wa ntlha wa Ba-Ngwaketse—ba ne ba tsaya loeto lwa bodipolomate go ya kwa lefatsheng la United Kingdom ka ngwaga wa1895 mme ba dira gore puso e se ka ya wetsa tumalano eo.<ref name=":33" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;xvii.</ref>Se se ne sa tlhoma sekao sa dikgosi tse di dirisanang le makgoa a lefatshe la Briritsh jaaka setlhopha se se kopaneng<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;704.</ref> mme sa kwala batho ba bararo ba jaaka batho ba ntlha mo ditsong tsa Botswana jaaka setšhaba se le sengwe.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFGulbrandsen2012|Gulbrandsen 2012]], p.&#x20;29.</ref> Tsela e Rhodes a neng a tshwara [[:en:Jameson_Raid|Jameson Raid]] ka yone e e neng ya palelwa e ne ya kgoba makgowa a lefatshe la British marapo mme dipuisano tsa busediwa morago go ya go ile.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;30–31.</ref> Go ketekwa ga dikgosi tse go ne ga felela ka go gatisiwa ga Dikgosi tse Tharo tse dikgolo tsa Aforika: ''Khamé'', ''Sebéle'' le ''Bathoeng'' ke Mokgatlho wa Barongwa wa lefatshe la London ka one ngwaga oo. Mokwalo o o [[:en:Founding_myth|tlhagisitse tlhamane]] e e simolotseng ya gore merafe ya bone e meraro ka go farologana e tlhodilwe ke bakaulengwe ba bararo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFParsons2006|Parsons 2006]], p.&#x20;670.</ref> == Metswedi == m13fewgq4kw13juu6t9x1xu39w99eez 52646 52616 2026-07-17T07:46:42Z Atsile Edith 11759 ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW 52646 wikitext text/x-wiki '''Ditso tsa lefatshe la Botswana''' di akaretsa tsa bogologolo le tsa ngwao ya kgaolo, go diriwa kolone ya [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Bechuanaland Protectorate]], le go nna Republic of [[Botswana]] gompieno. Batho ba ntlha ba motlha wa gompieno go nna mo Botswana e ne e le Basarwa, temothuo e tlhabolotswe dingwaga di ka nna dikete pedi, le makgolo a mararo a a fetileng. Batho bantsho ba Bantu ba ntlha ba gorogile dingwaga di le makgolo mabedi morago ga loso lwa ga Keresete, fa [[Batswana]] ba ntlha ba gorogile dingwaga di le makgolo mabedi morago. Batswana ba ne ba kgaogana ka ditlhopha tsa merafe mo dingwageng tse di dikete tse di latelang fa diphudugo mo kgaolong di tswelela, tse di neng tsa baka [[:en:Difaqane|Difaqane]] mo lekgolong la dingwaga di le lesome le borobabobedi. Go amana le ma Yuropa ga ntlha go diragetse ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi lesome le borataro, mo go bakileng go diriwa Bakeresete ga batho ba kgaolo. Magosi a Batswana a a neng a na le thotloetso e kgolo a ne a ikopela go nna mo tlhokomelong ya lefatshe la [[United Kingdom]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a robabobedi le botlhano ka ba ne ba itemogela matshosetsi go tswa kwa [[:en:German_South_West_Africa|German South West Africa]] le mo Maburung. Batho ba Britain ba ne ba kgaoganya kgaolo go nna merafe e kgosi nngwe le nngwe e tlaa e etelelang pele, ba a fa dikgosi maatla a a fetang a ba neng ba na le one pele, mme ba ne ba nna le taolo e e lekanetseng fela mo lefatsheng. Puso ya Britain e ne ya nna le seabe se setlhagafetseng ka dinwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mararo. Lefatshe la Botswana le ne la ema nokeng go tsaya karolo ga Britain mo ntweng ya bobedi ya mafatshe, bontsi ba ne ba lwa e le bontlha jwa sesole sa [[Aferika|Aforika]] sa Auxiliary Pioneer Corps. Go lwela go laola go nnile teng ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe, le masome a matlhano fa gare ga Kgosi ya [[Bangwato]] [[Seretse Khama]] le motlhatlhami wa gagwe [[Tshekedi Khama]]. Go nyala mosadi wa lekgoa ebong [[Ruth Williams Khama]] ga ga Seretse, go ne ga baka gore batho ba Britain ba mo thibele go nna mo [[Botswana]]. O ne a boa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a matlhano le borataro, ka a ne a na le kemo nokeng e kgolo, merafe e ne inaakanya le puso e e tlhophilweng fa letsholo la boipuso le tlhamiwa. Molao wa lefatshe o tlhamilwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le motso, ga tlhamiwa diphathi tsa polotiki. Seretse o ne a nna moeteledipele wa [[:en:Bechuanaland_Democratic_Party|Bechuanaland Democratic Party]], e e neng e bueletswe ke puso ya Britain go busa morago ga boipuso, e ne ya nna le kemo nokeng e e tsitsibanyang mmele mo ditlhophong tsa ntlha tsa ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le botlhano. Lefatshe la Botswana le ne la neelwa boipuso jo bo tletseng ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro. Ka maikaelelo a a nonofileng, Seretse le phathi ya gagwe ba ne ba tlhama puso ya batho ka batho ya bophirima ba simolola go tlhabolola dikago mo lefatsheng le e neng e le lengwe la a a neng a humanegile thata ka nako eo. Go ne ga lemogiwa fa go na le diteemane ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borobabongwe, mo go neng ga bopa sesha itsholelo ya Botswana. Kompone ya meepo ya [[Debswana]] e tlhamilwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a supa le borobabobedi, lefatshe la Botswana la nna la itsholelo e e golang ka bofefo thata go gaisa a mangwe mo Botswana. Phathi ya sepolotiki ya Botswana Democratic e ne ya tswelela e le yone phathi e e busang go tswa ka nako ya boipuso go fitlhelela phathi ya [[Umbrella for Democratic Change]] e fenya ditlhopho tsa [[:en:2024_Botswana_general_election|ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le bone.]] == Ditso tsa pele ga bokolone == === Ditso tsa pele === [[Setshwantsho:Tsodilo Hills rock paintings4.jpg|thumb|metako ya magaga kwa Tsodilo mo ditsong tsa pele]] Lefatshe la Botswana la gompieno e ne e le sekgwa fela dingwaga di le didikadike tse di lesome tse di fitileng, dinoka di ne di le ditona go fetisa gompieno, di tshela kwa [[Letsha la Makgadikgadi|letsheng la Makgadikgadi]].<ref>[[:en:Thomas_Tlou|Tlou, Thomas]]; [[:en:Alec_Campbell_(archaeologist)|Campbell, Alec C]]. (1997) [1984]. ''[[History of Botswana]]'' (2nd&nbsp;ed.). Macmillan Botswana. ISBN[[:en:Special:BookSources/9991278087|&nbsp;<bdi>9991278087</bdi>.]]</ref> Batho ba sebopego sa ntlha sa Homo erectus ba ne ba nna mo kgaolong eo ka motlha wa lejwe.<ref>[[:en:Thomas_Tlou|Tlou &#x26; Campbell 1997,]] p.&nbsp;14.</ref> Didirisiwa tsa lejwe mo Botswana wa gompieno, di tshwana le dilepe, di tswa go o lowe, dingwaga di le didikadike di le pedi tse di fitileng.<ref name=":4">Denbow, James R.; Thebe, Phenyo C. (2006). [[iarchive:culturecustomsof0000denb|''Culture and Customs of Botswana''.]] Greenwood Press. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-313-33178-7|<bdi>978-0-313-33178-7</bdi>.]] [[:en:OCLC#Identifiers_and_linked_data|OCLC]]&nbsp;[https://search.worldcat.org/title/62118271 62118271.]</ref><ref name=":0">Klehm, Carla (28 June 2021). "Archaeology of Botswana". ''Oxford Research Encyclopedia of African History''. doi:[https://academic.oup.com/edited-volume/61663/chapter/553401196 10.1093/acrefore/9780190277734.013.792]. [[:en:ISBN|ISBN]]&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-19-027773-4|<bdi>978-0-19-027773-4</bdi>.]]</ref> Phudugo go ya sekakeng sa Kalahari go akanyediwa fa e diragetse pele ga legato la borataro dingwaga di le dikete di le lekgolo, makgolo a robabobedi le masome a marataro tse di fitileng.<ref name=":0" /> Letsha la Makgadikgadi le simolotse go fokotsega dingwaga di le dikete di le masome matlhano tse di fitileng.<ref>[[:en:Thomas_Tlou|Tlou &#x26; Campbell 1997, p.&nbsp;17.]]</ref> Bagolagolwane ba merafe e e sa amaneng ka gope ba ba bidiwang Basarwa fa ba kgobokantswe, ba ne ba nna mo Botswana wa gompieno, dingwaga di ka nna dikete di le masome mane go tsena masome a mararo tse di fitileng. Ba ka tswa e le bone batho ba ntlha go nna mo motlheng wa lejwe.<ref>[[:en:Alec_Campbell_(archaeologist)|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&nbsp;18, 23.</ref> Ba ne ba itlhoma go bapa le dinoka ka dipaka tsa komelelo, mme ba phatlalale le kgaolo ka nako ya dipula.<ref>[[:en:Alec_Campbell_(archaeologist)|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&nbsp;24.</ref>Go ne go itsewe fa ba ne ba nna mo mafelong a a dikaganyeditseng [[letsha la Makgadikgadi]], ga mmogo le [[Tsodilo]] le GI.<ref name=":1">[[iarchive:culturecustomsof0000denb|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&nbsp;xv.</ref> Batho ba bangwe jaaka ba [[Nata]], Shua le Xani, go dumelwa fa ba gorogile morago ga Basarwa.<ref name=":2">Tlou &#x26; Campbell 1997, p.&nbsp;23.</ref>[[:en:Rock_art|Botaki jwa matlapa]] bo simolotse dingwaga di ka nna dikete tse masome a mararo tse di fetileng,<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;58.</ref> Meepo ya specularite le hematite e simolotse ka nako e go tlhama dipente.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;48.</ref> Mo e ka nnang metsi otlhe a leruri a ne a amana le batho ba ntlha dingwaga di le 20,000 tse di fetileng.<ref name=":1" /> Thuto e e tseneletseng ya Aforika e e kwa borwa mo [[:en:Stone_Age|Motlheng wa Matlapa]] e ntse e lekanyeditswe.<ref name=":0" /> Batho ba ba farologaneng ba kgaolo e ne e le [[:en:Hunter-gatherer|batsomi-baphuthi]] ba ba neng ba sala ka ditlhopha tse dinnye mme ba dira kgwebo le ba bangwe.<ref name=":2" /> Go dumelwa gore setlhopha sengwe le sengwe e ne e le kokoanyo ya malapa a a sikanang a a neng a tshwere tshimo e e rileng, a eteletswe pele ke monna yo mogolo wa lelapa la tlhogo ya setlhopha.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;25.</ref>Banna ba ne ba tsoma diphologolo tse dikgolo, fa basadi ba ne ba phutha dimela le go tshwara diphologolo tse dinnye.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;24–25.</ref> Ditlhopha di ne di nyalana mme di dirisa thulaganyo ya magadi, xaro.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;26.</ref> Mo e ka nnang dingwaga di le dikete tse tse di fetileng, batho ba kgaolo eo ba ne ba tla ka dikgomo le dinku mo Botswana wa gompieno mme ba simolola go dira dinkgwana.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;35.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;8.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;28.</ref>Temothuo e ne ya tlhabologa ka nako e mme batho ba ne ba simolola go nna mo metseng, e e neng ya tlhatloga le go wela tlase fa seemo sa loapi le ditlhaselo tsa dikgomo di ne di dira gore phitlhelelo ya leruo e fetofetoge.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;29–30.</ref>Gareng ga dijalo tsa ntlha e ne e le [[:en:Pearl_millet|mmidi wa perela]], [[:en:Finger_millet|mmidi wa menwana]], [[:en:Sorghum|mabele]], [[:en:Bambara_groundnut|matonkomane a Bambara]], [[:en:Cowpea|dinawa tsa kgomo]], le dimela tsa lelapa la [[:en:Cucurbitaceae|cucurbits]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], pp.&#x20;8–9.</ref> Batho ba ntlha ba Bantu ba ne ba [[:en:Bantu_expansion|fudugela kwa kgaolong]] e dingwaga di le dikete tse pedi le dingwaga dile selete le makgolo a matlhano tse di fetileng, mme go kile ga dumelwa gore ke bone ba ba neng ba tlisa leruo la ntlha mo lefelong leno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;22–24, 28.</ref> [[:en:Kalanga_people|Batho ba Kalanga]] ke bone ba ntlha mo [[:en:Bantu_people|merafeng ya Bantu]] go nna mo Botswana wa gompieno, ba goroga c. 200 C.E.<ref name=":3">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;27.</ref> Bagologolwane ba morafe wa ntlha wa [[:en:Tswana_people|Batswana]] (bongwe ''Motswana'', bontsi ''Batswana'') go fopholediwa fa ba gorogile c. 400 C.E.<ref name=":3" /> Batho ba ba Bantu ba ne ba tlisa didirisiwa tsa tshipi le tsa kopore mo kgaolong mme ba nna mo ditseleng tsa metsi tsa leruri.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;9.</ref> Ba ne ba aga mafelo a bonno a leruri a matlo a ka nna lesome go fitlhela lesome le botlhano a [[:en:Pole-and-daga|dipale le mmu]] nngwe le nngwe, go na le dikago tsa nakwana tsa Khoisan e e neng e tsamayatsamaya thata.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;44–45.</ref> BaKhoisan le Bantu ba ka tswa ba ne ba gweba le go nyalana mo pakeng e.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;36.</ref> === Lekgolo la bosupa la dingwaga go fitlhela ka lekgolo la lesome le bone la dingwaga === Setlhopha sa batho ba Zhizo, batho ba Taukome, ba ne ba goroga mo Botswana wa gompieno ka ngwagakgolo wa bosupa mme ba nna fa gare ga [[:en:Shashe_River|Noka ya Shashe]] le [[:en:Serorome_River|Noka ya Serorome]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;54–55.</ref><ref name=":5">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;10.</ref> Go nna le [[:en:Glass_bead|dipheta tsa galase]] go supa kgolagano ya pele le [[:en:Indian_Ocean_trade|kgwebo ya Lewatle la India]].<ref name=":5" /> Palo ya leruo le le ruiwang mo Botswana wa gompieno e ne ya oketsega thata fa gare ga ngwagakgolo wa borobabobedi le ngwagakgolo wa lesome.<ref name=":4" /> Batho ba Tswana ba ne ba ithulaganya go nna mofuta wa puso ya morafe, e e bidiwang ''morafe'' (bontsi merafe), mongwe le mongwe o eteletswe pele ke kgosi e e bidiwang ''[[:en:Kgosi|kgosi]]'' (bontsi dikgosi).<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;28.</ref> Tsamaiso e e ne ya tlhagisa puso e e nang le maemo a a kwa godimo fa e bapisiwa le tse dingwe mo kgaolong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;40.</ref> Dikgomo di ne tsa nna karolo e e botlhokwa ya setšhaba mo kgaolong, mme go nna mong wa dikgomo go ne go supa maemo a motho.<ref name=":6">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;11.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;46.</ref> Ditso tsa bogologolo tsa batho ba Tswana e sa ntse e sa itsiwe thata ka gonne go setse bosupi jo bonnye jwa baepi ba dilo tsa bogologolo.<ref name=":3" /> Ditsela tsa kgwebo di ne di golaganya merafe go ralala [[:en:Kalahari_Desert|Sekaka sa Kalahari]] ka makgolo ale borobabongwe morago ga ga Keresete,<ref name=":1" /> mme go ne ga tlhamiwa motseletsele wa ditsela go ralala kgaolo yotlhe mo lekgolong le le latelang la dingwaga, mme tsa fitlha kwa setlhoeng kwa Lewatleng la India.<ref name=":6" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;44.</ref> Bangwe ba batho ba Eiland ba ne ba fuduga go tswa kwa Aforika Borwa ya gompieno go tsena mo Botswana wa gompieno mo bogareng jwa ngwagakgolo wa bo lesome.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;64.</ref> Batho ba Toutswe, ba bangwe ba morafe wa Zhizo, ba ne ba fudugela kwa Botswana wa gompieno ka ngwagakgolo wa lesome le bongwe mme ba nna setlhopha se se nonofileng go gaisa mo kgaolong, ba bona khumo ya bona ka go nna le dikgomo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;13.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;56.</ref> Go ne ga agiwa metse e meraro ya Ba-Toutswe kwa [[:en:Bosutswe|Bosutswe]], Sung, le [[:en:Toutswemogala|Toutswemogala]], mongwe le mongwe wa bone o ne o busa metse e mennye e e neng e e dikologile.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;57.</ref> Ka ngwagakgolo wa bo 12, Ba-Toutswe ba ne ba anametse kwa Sekakeng sa Kalahari.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;60.</ref> Boleng jwa ditlhagiswa bo ne jwa fetogafetoga fa kgwebisano e ntse e atolosiwa le ditšhaba di sele mme go ribololwa ga gauta go ne ga diragala, go fokotsa kgatlhego mo ditlhagisweng tsa sebilo le tsa diphologolo jaaka lonaka lwa tlou.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;27–28.</ref> Morafe mongwe kwa Tsodilo o ne o na le tlhotlheletso e kgolo mo kgwebong ya sebilo go fitlha e wa kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le bobedi la dingwaga.<ref name=":7">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;27.</ref> Merafe e e kwa borwabotlhaba jwa Botswana e ne e le kgakala le ditiragalo tse mme e ne ya sala e sa amege thata.<ref name=":8">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;28.</ref> Baagisani ba Botswana wa gompieno ka ngwagakgolo wa lesome le bongwe le wa lesome le bobedi e ne e le batho ba [[:en:Leopard's_Kopje|Leopard's Kopje]] kwa botlhaba.<ref name=":9">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], pp.&#x20;12–13.</ref> <ref name=":10">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;61.</ref>Ba tlhomilwe la ntlha kwa [[:en:Bambandyanalo|Bambandyanalo]], ba ne ba nna batho ba bagolo mo kgwebong ya kgaolo mme ba fudugela kwa Mapungubwe kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa lesome le bongwe kwa ba neng ba bopa [[:en:Kingdom_of_Mapungubwe|Bogosi jwa Mapungubwe]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;67–68.</ref> Ba ne ba bonela pele tlhotlheletso go ralala kgaolo fa gare ga ngwagakgolo wa lesome le bobedi.<ref name=":9" /><ref name=":10" /> Batho ba Okavango Delta le batho ba Tsodilo mme morago ba ne ba patelesega go tlogela mafelo a bone a bodulo mo nakong e, se se ka tswang se bakilwe ke gore ba ne ba kgaotswe mo ditseleng tse dikgolo tsa kgwebo. Ke batho ba Khoe fela ba ba neng ba nna mo lefelong leo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou & Campbell 1997]], pp. 46, 81.</ref>Mapungubwe e ne ya wa ka ngwagakgolo wa lesome le boraro,<ref name=":11">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;14.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;69.</ref> mme metse ya Toutswe, e e neng e kgaotswe mo kgwebong, e ne ya wa mo nako e le nngwe.<ref name=":10" />Batho ba Mambo ba ne ba nna go dikologa [[:en:Francistown|Francistown]] ya gompieno mme ba nna le tlhotlheletso mo tikologong ya nako e.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;80.</ref> Batho ba segompieno ba Tswana, [[:en:Khalagari_people|Khalagari]], le [[:en:Sotho_people|Sotho]] ba simolotse go bopega kwa kgaolong ya Transvaal mo e ka nnang ka lekgolo la lesome le bobedi la dingwaga.<ref name=":12">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;89.</ref> Ba-Khalagari ba ne ba fudugela kwa bophirima kwa lefelong le gompieno le bidiwang borwabotlhaba jwa Botswana.<ref name=":13">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;96.</ref> Batho ba Fokeng le bone ba ne ba tlhagelela kwa bophirima ka ngwagakgolo wa lesome le bobedi,<ref name=":14">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;93.</ref> mme batho ba Moloko ba ne ba tlhagelela ka ngwagakgolo wa lesome le boraro.<ref name=":12" /> Morafe wa tshimologo wa BaTswana, losika lwa bogosi lwa Phofu, o tlhodilwe kwa kgaolong ya Transvaal ka ngwagakgolo wa lesome le boraro ke Mogale. Mo makgolong a dingwaga a a latelang, e ne ya kgaogana go nna merafe e le mmalwa ya Batswana, go akaretsa le merafe ya Bahurutshe, [[:en:Kwena_people|Kwena]], [[:en:Ngwaketse_people|Ngwaketse]], [[:en:Ngwato_people|Ngwato]], Tlharo, le batho ba ba [[:en:Ngwato_people|Kgatla]].<ref name=":13" /> [[:en:Kingdom_of_Zimbabwe|Bogosi jwa Zimbabwe]] bo ne jwa tlhagelela mme jwa ema mo boemong jwa Mapungubwe e le maatla a kgaolo ka ngwagakgolo wa lesome le boraro fa batho ba Gumanye ba ne ba nna le tlhotlheletso mo toropong ya [[:en:Great_Zimbabwe|Great Zimbabwe]], e e neng ya kgona go laola kgwebisano gaufi thata ka lefatshe la yone le le botlhokwa le ditsompelo tsa yone le go nna gaufi le lebopo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;77–78.</ref> Zimbabwe e ne e laola merafe e mentsi e e neng e le teng mo lefelong le gompieno le bidiwang bokonebotlhaba jwa Botswana,<ref name=":15">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;xvi.</ref> mme kgwebisano ya gauta e ne ya nna selo se se neng se tlhotlheletsa itsholelo ya kgaolo eo.<ref name=":11" /> Zimbabwe e ne e latlhegelwa ke tlhotlheletso kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le bone la dingwaga, mme e ne ya wela mo bogareng jwa lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;87.</ref> Dinaga tse dingwe di le mmalwa di ne tsa tlhagelela morago ga go wa ga yone. [[:en:Kingdom_of_Butua|Bogosi jwa Butua]], jo bo neng jwa bopiwa ke [[:en:Kalanga_people|merafe ya Kalanga]], bo ne jwa tsaya maemo a Zimbabwe mo molelwaneng wa gompieno wa Botswana–Zimbabwe.<ref name=":11" /><ref name=":15" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;98–100.</ref> Batho ba Tswana le [[:en:Pedi_people|Bapedi]] ba ne ba latela batho ba Khalagari kwa bophirima mo e ka nnang kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo lesome le bone<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;95.</ref> mme [[:en:Rolong_people|batho ba Rolong]] ba ne ba kgaogana ka fa tlase ga puso ya ga Morolong.<ref name=":13" /> Kgosi Masilo go bolelwa fa a ne a busa merafe yotlhe ya bophirima jwa Tswana ka nako e, go fitlhela batho ba Tlharo ba kgaogana le puso ya gagwe. Morago ga moo go bolelwa fa lefelo le le ne le busiwa ke Malope kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga.<ref name=":14" /> === Lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga go fitlha ka lekgolo la lesome le borobabobedi la dingwaga === [[Setshwantsho:Campbell - Thlapingkaptein en sy vrou.png|thumb|Setshwantsho sa monna wa Motswana le mosadi wa gagwe mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1800]] Batho ba baTswana ba ne ba fuduga fa gare ga Botswana wa gompieno ka ba ne ba fudusiwa ke batho ba naga le batho ba mmuso wa ga mmamosadinyana go tswa kwa borwa,<ref name=":16">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p.&#x20;19.</ref> mme ba ne ba le teng go ralala Botswana wa gompieno ka ngwaga sekete le makgolo a le marataro.<ref name=":17">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;703.</ref> Morafe wa ntlha wa BaTswana, losika lwa ga Phofu, lo ne lwa wela tlase kwa bokhutlong jwa lekgolo la lesome le botlhano la dingwaga.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;104.</ref> Diphudugo tse dikgolo tsa batho ba Kalanga le Sotho–Tswana di diragetse mo lekgolong la lesome le botlhano le la lesome le borataro la dingwaga.<ref name=":11" /> Batho ba ba Kalanga ba ne ba laola lefatshe le le fa gare ga [[:en:Motloutse_River|Noka ya Motloutse]] le [[:en:Makgadikgadi_Pan|Letsha la Makgadikgadi]] go fitlhela ka ngwagakgolo wa lesome le borobabobedi.<ref name=":7" /> Batho ba Hurutshe, Kgatla, le Kwena ba ne ba kgaogana le losika lwa segosi lwa ga Phofu kwa kgaolong ya Transvaal mo gare ga komelelo le dintwa tsa boswa, mme kgabagare ba fudugela kwa bokone go ya kwa Botswana wa gompieno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;10.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;97.</ref> Batho ba Ngwaketse le ba Ngwato ba ne ba kgaogana le Bakwena ka ngwaga wa sekete le makgolo a matlhano le boraro.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;105.</ref> Batho bangwe ba kgaolo ba ne ba nna mo Motlheng wa Bofelo wa Leje go fitlha mo e ka nnang mo lekgolong la lesome le borataro la dingwaga.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;22.</ref> Batho ba Botswana wa gompieno ba simolodistse ditsela tse di telle tsa motsamao ko bokhutlong jwa ngwagakgolo ya lesome le bosupa, e tsamaelwa dikilometara tse makgolo go rekisa,go tsoma le go itsalanya le batho.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], pp.&#x20;108–109.</ref>Merafe e ne e kgona go kgaogana motlhofo abo e ipopa ka bongwe go tswa mo go ba bangwe ka gore dithoto tse dipotlana , le leruo tsa lefelo ne di kgona go tsmaisiwa motlhofo.<ref name=":17" /><ref name=":16" />Merafe ya botlhabatsatsi e ne e tshabellwa ke go kgaogana ka ntlha ya seele se se tona gareng ga toropo le ditshimo.<ref name=":18">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;392.</ref>Kgaogano gareng ga ditlhopa tsa baTswana e nnile mo gareng ga ngwagakgolong ya lesome le bosupa, e tlhalosa merafe ya segompieno.<ref name=":19">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;106.</ref>Merafe ya baTswana ba botlhabatsatsi e ne e nna e le maikaelelo a dintwa tsa [[:en:Griqua_people|batho ba Griqua]].<ref name=":18" /> Fa batho ba baTswana ba tswa bokone go ya Botswana wa borwa-bophirima wa segompieno ka ngwagakgolo ya lesome le bosupa , ba ne ba nna mo metseng e e neng e nna batho ba Kgalagari, ba ba tshwaetsa kgotsa ba ba ntsha. Batho ba ba Kwena le merafe ya bone ya lekala ba ne ba fudugela kwa Botswana wa segompieno ka fa tlase ga taolo ya [[:en:Kgabo_II|Kgabo wa bobedi]] ba bo ba nna gaufi le motse wa [[:en:Molepolole|Molepolole]].<ref name=":19" />Go ya ka setso sa molomo, bapatole ba e leng batho ba Herero le Mbanderu ba ne ba kgaogana go tswa mo bathung ba Mbunda ka ngwagakgolo wa lesome le bosupa fa ntwa tsa leruo la batswana le ne le phatlalatsa ditlhopa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;8–9.</ref> le batho ba Bayeyi ba ne ba fudugela kwa Okavango Delta go ya kwa nokeng ya Chobe ka ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;8.</ref>Mo mafelong a mangwe, batho ba Kaa ba ne ba kgaogana go tswa mo bathong ba Rolong le batho ba Khurutse ba kgaogana le batho ba Bahurutshe, fa ditlhopa tsotlhe di fudugela kwa bokone.<ref name=":20">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;107.</ref>Batho ba Bashaga ba ne ba kopana le batho ba Kgalagari ko bokhutlong jwa ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;110.</ref> State sa ntlha sa Tswana se tlhamilwe ke batho ba Ngwaketse bogareng jwa ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi. Si state tse dingwe tsa Tswana di ne tsa tlhamiwa ka go latelana ke batho ba ba Kwena, batho ba Ngwato le batho ba ba Tawana mo dingwageng tse lesome tse nne di latela.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRobinsonParsons2006|Robinson &#x26; Parsons 2006]], p.&#x20;113.</ref> Ka se go ne ga tla ditlhabololo tsa ''mophato (''bontsi ''mephato),'' mephato ya sesole e e rulagantsweng k a dingwaga tsa setlhopa, gareng ga batho ba Tswana ba bophirima mo dingwageng tsa sekete le makgolo a supa le masome a matlhano''.''<ref name=":21">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;386.</ref>Batho ba le babedi ba Kgatla , batho ba Kgafela le batho ba ba Tlokwa, ba tsene mo nakong e ba bo ba tsaa taolo mo tikologong ya [[:en:Pilanesberg|Pilanesberg]] mo Aforika Borewng wa segompieno. Ba ne ba laola ka thata bontsi jwa batho mo lefelong leo mme ebile ba fentse dintwa tse pedi le batho ba Fokeng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], pp.&#x20;390–391.</ref>Tiriso ya mephato e ne ya phatlatsega kwa bathong ba Tswana ba kwa botlhaba kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo.<ref name=":21" />E ne e sa amogelwa go phutologilwe mo borwa === Difaqane === [[:en:Difaqane|Difaqane]], nako ya dintwa le phuduso mo borwa jwa Aforika , e diragetse kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo ya lesome le borobabobedi le tshimologo ya ngwagakgolo ya lesome le borobabongwe.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;17.</ref> Mo nakong ye, batho ba baTswana ba ne ba le mo '''kgonegong''' ya dintwa ke ditlhopa di le dintsi ,di akaretsa [[:en:Northern_Ndebele_people|Ndebele]], ba [[:en:Kololo_people|Kololo]], ba [[:en:Ngoni_people|Ngoni]],<ref name=":8" /> ba Pedi, le ba [[:en:Voortrekker|Voortrekkers]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;391.</ref>Bontsi jwa ditlhopa tsa ba Tswana di itlhopetse go boela morago ko ntlheng ga go lwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;394.</ref>Sese ne sa trigger phudugo e e extensive e e ralalang lefelo, go baka gore morafe wa ba Tswana o phatlalale thata abo o simolodisa bolengteng jo bo nonofileng gareng ga territory ya Botswana wa segompieno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;25.</ref>Ba ne ba nna thata mo [[:en:Hardveld|nageng e e thata]] e e dirang kgaolo ya botlhaba jwa Botswana wa gompieno.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;29.</ref> Batho ba Kwena le ba Ngwaketse ba ne ba fuduga go tswa kwa motseng wa [[:en:South_African_Republic|Transvaal]] go ya kwa ''lefelong la motlhaba''.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFKlehm2021|Klehm 2021]], p.&#x20;18.</ref> Batho ba ntlha wa Kgatla go nna mo Botswana wa gompieno, batho ba Mmanaana, o ne wa fuduga go tswa kwa Aforika Borwa mo tshimologong ya ngwagakgolo wa bo lesome le borobabongwe pele ga o nna kwa [[:en:Moshupa|Moshupa]] le [[:en:Thamaga|Thamaga]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMatemba2003|Matemba 2003]], p.&#x20;53, 56.</ref> Ke fela bangwe ba merafe ya Tswana ya bokonebophirima ba ba neng ba bolokwa mo go fudugeng kgotsa mo go kgorelediweng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;393.</ref> Batho ba Kololo ba ne ba tlhasela merafe ya Tswana ya bokonebophirima ka ngwaga wa 1826, ba pateletsa BaKwena le BaNgwaketse go tswa mo dikgaolong tsa bona ka go farologana. Sebogo, molaodi wa morafe wa Ngwaketse, o ne a tsosa banna ba le dikete dile nne mo ''mephatong'' ya bone mme ba dikaganyetsa Dithubaruba kwa Bakololo ba neng ba nna teng. Ba bolaya batlhabani le baagi, ba kobela ruri Bakololo mo kgaolong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], pp.&#x20;393–394.</ref> Merafe e ne ya tlhoma dinaga tsa yone gape ka dingwaga tsa bo 1840, ya tlhoma ditoropo le metsana e le mmalwa ya bogolo jo bo farologaneng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;31.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;693.</ref><ref name=":22">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRobinsonParsons2006|Robinson &#x26; Parsons 2006]], p.&#x20;114.</ref> Puso e ne e ikaegile ka ''[[:en:Kgotla|kgotla]]'', kopano ya dipuisano e mo go yone kgosi kgotsa moeteledipele wa kgaolo a neng a utlwa matshwenyego a bontsi jwa baagi ba banna pele a tsaya ditshwetso.<ref name=":34">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;695.</ref><ref name=":23">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHolmMolutsi1992|Holm &#x26; Molutsi 1992]], p.&#x20;77.</ref> Ka ngwaga wa 1880, batho ba Tswana le ba Khalagari ba ne ba dirile Botswana yotlhe ya gompieno dikolone.<ref name=":20" /> === Barongwa ba karolokgolo ya lefatshe ya Europe === Barongwa ba karolokgolo ya lefatshe ya Europe ba ne ba goroga lantlha mo Botswana wa gompieno ka ngwaga wa 1816 ka [[:en:London_Missionary_Society|London Missionary Society]]. Setlhopha se le tse dingwe tsa barongwa di ne tsa dira go fetolela dikgosi mo Bokereseteng le go aga dikolo tsa barongwa.<ref name=":24">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;38.</ref> Morongwa [[:en:Robert_Moffat_(missionary)|Robert Moffat]] o ne a baya motse wa gagwe wa borongwa mo molelwaneng wa Botswana wa gompieno jaaka sekgoreletsi kgatlhanong le Maburu gore ba se ka ba kgona go ya kwa teng.<ref name=":8" /> Moffat o gatisitse mokwalo wa ntlha wa puo ya Setswana o o nang le mokwalo o o tshwanang fa a ne a simolola go ranola dikwalo tsa Sekeresete le go kwala thanodi ya Setswana. Tesetamente e Kgologolo le e Ntšhwa ka bobedi di ne di kgona go balwa ka Setswana ka ngwaga wa 1857.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;57, 65.</ref> Batho ba Tswana ba ngwagakgolo wa lesome le borobabongwe ba ne ba dirisa dikgopolo di le mmalwa tsa itsholelo tse di neng di le sewelo mo borwa jwa Aforika, go akaretsa sekoloto, dikonteraka tsa tirelo, le thulaganyo ya ''mafisa'' ya bahumi ba adima bahumanegi dikgomo go ba ananya ka tiro.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;701.</ref> Gape ba ne ba na le kgopolo ya dithoto tse di fhapegileng ka bogareng jwa ngwagakgolo wa lesome le borobabongwe , mme banna ba ba nyetsweng le basadi ba ba nyetsweng ba ne ba na le tshwanelo ya ditshwanelo tsa lefatshe.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;698.</ref> Banna ba ne ba disa dikgomo fa basadi ba ne ba lema dijalo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], pp.&#x20;31–32.</ref> Mabele e ne e le sejalo se se neng se lengwa thata mo kgaolong eo mo lekgolong la lesome le borobabongwe la dingwaga. Naga e ne e le teng thata, fela komelelo e ne e raya gore temothuo e ne e sa tlhomama.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;34.</ref> Bagwebi ba lefatshe la Britain ba gorogile ka dingwaga tsa bo 1830 mme ba dira ditirisano le dikgosi.<ref name=":24" /> Go tla ga baagi ba karolokgolo ya lefatshe la Europe ba ba neng ba nna gaufi le foo go ne ga dira gore merafe ya Batswana e kgone go ikamanya le itsholelo ya lefatshe ka bophara.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;43.</ref> Kgosi [[:en:Sechele_I|Sechele]] [[:en:Sechele_I|wa ntlha]] wa batho ba Bakwena o ne a dirisa ditsela tse dišwa tsa kgwebo, a netefatsa taolo ya kgwebo ya lefatshe la Britain ya morafe wa gagwe.<ref name=":22" /> Morongwa wa kwa Scotland e bong [[:en:David_Livingstone|David Livingstone]] o ne a goroga mo Botswana ka ngwaga wa 1845, kwa a neng a tlhoma lekgotla la [[:en:Kolobeng_Mission|Kolobeng Mission]]. Se e ne e le tshimologo ya go nna le seabe mo go bokete ga karolokgolo ya lefatshe la Europe mo merafeng ya Batswana fa ba ne ba tlhoma ditsela tsa kgwebisano tsa dikontinente tse di farologaneng.<ref name=":15" /> Moaparo wa Bophirima o ne wa amogelwa kwa ditoropong go ralala ngwagakgolo otlhe mme o kopanngwa le diaparo tsa setso.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;120–121.</ref> Mo maitekong a mangwe a go kgoreletsa Maburu, Livingstone o ne a fa batho ba Kwena ditlhobolo. Sechele e ne e le motho wa ntlha yo Livingstone a neng a mo sokololela mo Bokereseteng, mme morago ga moo kgosi e ne ya ithaopela go sokolola banna ba gagwe ba tlhogo a dirisa disefe tsa letlalo la tshukudu.<ref name=":25">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;29.</ref> Bogosi jwa Butua jwa batho ba Kalanga bo ne jwa wa ka ngwaga wa 1840.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFTlouCampbell1997|Tlou &#x26; Campbell 1997]], p.&#x20;100.</ref> Batho ba Tswana ba ne ba lebana le kgotlhang go tswa mo ditlhopheng tse dingwe mo kgaolong, mme ya goroga kwa setlhoeng ka dingwaga tsa bo 1850. Batswana ba le bantsi, bogolosegolo merafe ya Kwena le Ngwato, ba ne ba lwa kgatlhanong le merafe ya Maaforikanere le ya MaZulu kwa botlhaba jwa Sekaka sa Kalahari.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRotberg2023|Rotberg 2023]], p.&#x20;195.</ref> Ba-Kwena le Ba-Mmanaana ba ne ba lwantsha Maburu go tswa kwa Transvaal ka ngwaga wa 1852, ba sireletsa kgaolo ya bone mme ba fedisa go atologa ga setšhaba go ya kwa bophirima.<ref name=":26">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMorton2012|Morton 2012]], p.&#x20;396.</ref> Batswana ba ne ba bona ditlhopha tsa barongwa e le tsela ya go tshabela mo batlhaseding, ba rotloetsa go sokologela mo Bokereseteng.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRotberg2023|Rotberg 2023]], p.&#x20;196.</ref> Sechele o ne a kopa tshireletso ya lefatshe la Britain ka 1853 go fedisa dintwa tsa kgaolo, mme o ne a ganwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFBeaulierSubrick2006|Beaulier &#x26; Subrick 2006]], p.&#x20;107.</ref> Baeng ba Europa ba ne ba tlwaelesegile thata mo bogareng jwa lekgolo la bo19 la dingwaga fa batsomi, batlhotlhomisi, le bagwebi ba ne ba batla dipoelo le go bona dilo tse di kgatlhang mo kgaolong eo.<ref name=":25" /> Ba le bantsi ba ne ba kwala [[:en:Travel_book|dibuka tsa maeto]] ka ga lefelo leo, tse e neng e le dingwe tsa dikgatiso fela tse e seng tsa thuto ka ga Botswana wa gompieno ka nako eo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;65–66.</ref> Ka dingwaga tsa bo 1860, go fuduga go tswa mo kgaolong go ne ga oketsega fa banna ba Batswana ba ne ba tsaya loeto go ya go bereka kwa meepong ya Aforika Borwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;96.</ref> Go ribololwa ga Masimo a [[:en:Tati_Goldfields|Gauta a Tati]] go ne ga tsosa go batla gauta ga ntlha ga karolokgolo ya lefatshe la Europe kwa Borwa jwa Aforika ka ngwaga wa 1868.<ref name=":24" /> Kampa ya pele ya meepo e e neng ya tlhongwa ka dingwaga tsa bo 1870 e ne ya atologa thata fa e ne e nna lefelo le legolo la terena fa gare ga [[:en:Cape_Province|kgaolo ya Cape]] le [[:en:Bulawayo|Bulawayo]], mme ya nna toropokgolo ya ntlha ya Botswana, e leng [[:en:Francistown|Francistown]].<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;15, 29.</ref> Mo nakong e mo hisitoring ya Botswana, dikgosi tse dikgolo tsotlhe e ne e le Bakeresete.[92] Ntwa magareng ga Bakwena le BaKgafela ka ngwaga wa 1875.<ref name=":26" />Kwa bofelong jwa dingwaga di le lesome, kgosi [[:en:Khama_III|Khama wa boraro]] wa batho ba Ngwato o ne a gapa taolo ya kgwebisano ya Borithane mo bathong ba Kwena.<ref name=":22" /> == Tshireletso ya lefatshe la Bechuanaland == ''Setlhogo se segolo: [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Tshireletso ya Bechuanaland]]'' Lefatshe la United Kingdom le ne le tshaba tlhotlheletso e e oketsegang ya lefatshe la Germany mo kgaolong, mme e ne ya dumela go bopa [[:en:Bechuanaland_Protectorate|Tshireletso ya Bechuanaland]].<ref name=":27">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom & Bolt 2018]], p. 40.</ref><ref name=":28">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p.&#x20;23.</ref> Makgowa a Britain a ne a eletsa go somarela tlhotlheletso ya yone mo merafeng ya Batswana, ka a ne a neelana ka kgolagano magareng ga borwa le bogare jwa Aforika.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;44.</ref> Dikgosi tsa Tswana di ne di tshaba go tsenelelwa ke [[:en:German_South_West_Africa|Jeremane ya Aforika Borwa Bophirima]] le [[:en:Afrikaners|Maaforikaner]],<ref name=":29">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMolutsi2004|Molutsi 2004]], p.&#x20;161.</ref> mme di ne di dumela gore tsela e nngwe ya taolo ya Borithane e ne e le bokoloniale jwa baagi ke Jeremane.<ref name=":30">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;694.</ref> Ba ne ba eletsa gape go tila go wela ka fa tlase ga taolo ya Aforika Borwa kgotsa moeteledipele wa meepo [[:en:Cecil_Rhodes|Cecil Rhodes]], le fa tshireletso e santse e iphitlhela e ikaegile ka Aforika Borwa mo itsholelong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRotberg2023|Rotberg 2023]], p.&#x20;197.</ref> Kgaolo e ne e kgaogantswe go nna lefatshe la merafe le le busiwang ke dikgosi le [[:en:Crown_land|lefatshe la segosi]] le le laolwang ke United Kingdom.<ref name=":29" /> Merafe e borobarobedi e ne ya amogelwa ke Maesemane fa go ne go tlhodiwa protectorate. Tse nne tse dikgolo di ne tsa fiwa dipolokelo tsa merafe: Bakwena, BaNgwaketse, BaNgwato le BaTawana. Gape go ne ga lemogiwa tse tharo tse dinnye: tsa Kgatla, tsa [[:en:Tlokwa_people|Tlokwa]] le tsa ga [[:en:Malete_people|Malete]]. Ba borobedi, ba Tshidi, ba ne ba fiwa lefelo la polokelo le le kgabaganyang molelwane magareng ga naga e e sireleditsweng le Aforika Borwa.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFGulbrandsen2012|Gulbrandsen 2012]], p.&#x20;30n1.</ref> Fa maloko a merafe e mennye e e seng ya Batswana a ne a letleletswe go tsaya karolo mo setšhabeng le pusong ya Batswana, ba ne ba sa fiwa dipolokelo tsa merafe tsa bona.<ref name=":17" /> Go tsenngwa ga dipolokelo tsa merafe go ne ga fetola mofuta wa puso ya Motswana, ka merafe e ne e sa tlhalosiwe thata mo nakong e e fetileng mme e ne e ka atolosiwa kgotsa ya sutisiwa. Ka dikgaolo di kgaogantswe ka dipuso tsa merafe, baagi ba ne ba sa tlhole ba kgona go tswa mo morafeng motlhofo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], pp.&#x20;46–47.</ref><ref name=":31">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFLeith2005|Leith 2005]], p.&#x20;24.</ref> Tshireletso kwa tshimologong e ne ya atologela kwa Ngwato, e fitlha go tswa go didikirii di le masome a mabedi le bobedi kwa borwa go ya kwa [[:en:Molopo_River|Nokeng ya Molopo]], mme e ne ya atolosiwa go ya kwa didikiriing di le lesome le borobabobedi kwa borwa go fitlhela kwa Nokeng ya Chobe ka ngwaga wa 1890.<ref name=":22" /><ref name=":32">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;30.</ref>Se se ne sa tlamela Maborithane ka badiri ba bantsi ka fa tlase ga taolo ya yona mme sa bopa sekgoreletsi se segolo sa go lekanyetsa bokoloniale jwa Jeremane.<ref name=":32" /> Batho ba bangwe ba Tswana ba ne ba nna kwa borwa jwa tshireletso mme moragonyana ba ne ba tsenngwa mo Aforika Borwa.<ref name=":28" /> Batho ba ga Kgafela ba ne ba nna kwa [[:en:Mochudi|Mochudi]] ka ngwaga wa 1887. Setlhopha se sa Kgatla se ne sa nna le tlhotlheletso ka bonako mo kgaolong mme leina la sone la nna seka-Kgatla.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMatemba2003|Matemba 2003]], p.&#x20;53.</ref>Masole a Borithane a a neng a eteletswe pele ke [[:en:Charles_Warren|Charles Warren]] a ne a goroga ka ngwaga wa 1891 go tlhoma tshireletso semmuso.<ref name=":29" /> Puso ya yone e ne ya tlhalosiwa, mme ga tlhomiwa mookamedi go nna tlhogo ya yone. Mookamedi o ne a fiwa dithata tse di anameng mo tshireletsong, fa fela a ne a tlotla molao wa morafe o o neng o tlhomilwe pele.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFSamatar1999|Samatar 1999]], p.&#x20;45.</ref> Motsemogolo wa yone e ne e le toropo ya Aforika Borwa ya Vryburg, go supa gore babusi ba bokoloniale ba ne ba sa nne mo tshireletsong mme ba ne ba sa amege ka tlhamalalo mo mererong ya yona.<ref name=":33">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], p.&#x20;41.</ref>Go na le moo, mookamedi yo mogolo o ne a dira ka bathusa-baokamedi ba babedi, mme mookamedi wa kgaolo o ne a tlhofofatsa go ikgolaganya le merafe e e farologaneng.<ref name=":35">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMakgala2009|Makgala 2009]], p.&#x20;229.</ref> Go tsenngwa ga puso ya Borithane mo Aforikaborwa go ne go raya gore Tshireletso ya Bechuanaland e ne e ikaegile ka yona mo itsholelong.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMolutsi2004|Molutsi 2004]], p.&#x20;162.</ref> Puso ya Borithane e ne e dumela gore Bechuanaland Protectorate ke setheo sa nakwana fela mme e ne e solofetse gore e tla tloga e tsewa ke kolone ya Borithane.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFRobinsonParsons2006|Robinson &#x26; Parsons 2006]], p.&#x20;115.</ref> Fa go ntse jalo, e ne e dumela gore tshireletso e e kgonang go itshedisa e tla ja madi a mannye go e tlhokomela.<ref name=":30" /><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFBeaulierSubrick2006|Beaulier &#x26; Subrick 2006]], p.&#x20;108.</ref> Ka ntlha ya mabaka a, puso ya bokoloniale e ne ya gapeletsa taolo e nnye fela e e tlhamaletseng ya Tshireletso ya Bechuanaland.<ref name=":23" /> Dikgosi di ne di akola dikgang tse mme tsa kgona go ithatafatsa le go ikhumisa; ba ne ba boloka boipuso jo bo anameng, fela tshegetso ya bokoloniale e ne e raya gore ba ne ba sa tlhole ba tlhoka tumelelo ya merafe go tshegetsa puso.<ref name=":36">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHillbomBolt2018|Hillbom &#x26; Bolt 2018]], pp.&#x20;41–42.</ref><ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFGulbrandsen2012|Gulbrandsen 2012]], pp.&#x20;66–67.</ref>[ Puso ya merafe e ne ya nna ya seemanosi, se se neng sa baka go gataka ditshwanelo tsa batho le go tlhaola basadi le merafe e mennye.<ref name=":38">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFMolutsi2004|Molutsi 2004]], pp.&#x20;161–162.</ref> === Dingwaga tsa ntlha tsa tshireletso === {{Multiple image|total_width=300|image1=Chief-khama-III.jpg|image2=Sebele I by Fritsch 1865.jpg|image3=Bathoen I in london1895.jpg|footer=Khama III, Sebele I le Bathoen I, ba ba neng ba kgona go tlhotlheletsa puso ya Borithane gore e se ka ya tsenya Bechuanaland Protectorate mo taolong ya Khamphani ya British South Africa.|direction=Horizontal}} Batho ba lefatshe la Britain ba ne a rulagantse gore kwa bofelong ba akaretse Tshireletso ya Bechuanaland mo Kopanong ya Aforika Borwa.<ref name=":31" /> Mo dingwageng morago ga go tlhamiwa ga tshireletso, United Kingdom e ne ya tsena mo dipuisanong le Cecil Rhodes go e tsenya mo [[:en:British_South_Africa_Company|komponeng ya Aforika Borwa ya Borithane]].<ref name=":27" /> Fa ba araba, dikgosi tse tharo tse di nang le tlhotlheletso thata—Khama wa boraro wa Ba-Ngwato, Sebele Iwa ntlha wa Ba-Kwena, le Bathoen wa ntlha wa Ba-Ngwaketse—ba ne ba tsaya loeto lwa bodipolomate go ya kwa lefatsheng la United Kingdom ka ngwaga wa1895 mme ba dira gore puso e se ka ya wetsa tumalano eo.<ref name=":33" /><ref name=":39">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], p.&#x20;xvii.</ref>Se se ne sa tlhoma sekao sa dikgosi tse di dirisanang le makgoa a lefatshe la Briritsh jaaka setlhopha se se kopaneng<ref name=":40">[[:en:History_of_Botswana#CITEREFHjort2009|Hjort 2009]], p.&#x20;704.</ref> mme sa kwala batho ba bararo ba jaaka batho ba ntlha mo ditsong tsa Botswana jaaka setšhaba se le sengwe.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFGulbrandsen2012|Gulbrandsen 2012]], p.&#x20;29.</ref> Tsela e Rhodes a neng a tshwara [[:en:Jameson_Raid|Jameson Raid]] ka yone e e neng ya palelwa e ne ya kgoba makgowa a lefatshe la British marapo mme dipuisano tsa busediwa morago go ya go ile.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFDenbowThebe2006|Denbow &#x26; Thebe 2006]], pp.&#x20;30–31.</ref> Go ketekwa ga dikgosi tse go ne ga felela ka go gatisiwa ga Dikgosi tse Tharo tse dikgolo tsa Aforika: ''Khamé'', ''Sebéle'' le ''Bathoeng'' ke Mokgatlho wa Barongwa wa lefatshe la London ka one ngwaga oo. Mokwalo o o [[:en:Founding_myth|tlhagisitse tlhamane]] e e simolotseng ya gore merafe ya bone e meraro ka go farologana e tlhodilwe ke bakaulengwe ba bararo.<ref>[[:en:History_of_Botswana#CITEREFParsons2006|Parsons 2006]], p.&#x20;670.</ref> Gape ka ngwaga wa 1895, motsemogolo o ne wa fudusiwa go tswa kwa Vryburg go ya kwa toropong e nngwe ya Aforika Borwa, [[:en:Mafeking|Mafeking]],<ref name=":33" />mme kompone ya Marope a Bogologolo e ne ya kwadisiwa go epa marope a pele ga ditso kwa Bechuanaland le Rhodesia go batla gauta.<ref name=":32" /> Tshireletso e ne ya amiwa thata ke go runya ga bolwane mo diphologolong ya Aforika ya dingwaga tsa bo 1890, ya latlhegelwa ke dikarolo tse dikgolo tsa leruo la yona le diphologolo tsa naga.<ref name=":39" /> [[:en:1890s_African_rinderpest_epizootic|Seporo sa tshireletso se agilwe ka]] [[:en:1890s_African_rinderpest_epizootic|ngwaga wa 1897]] jaaka mola o mogolo wa phetiso ya bokone–borwa.<ref /> Fa lefatshe la United Kingdom le ne le tsosa [[:en:Pioneer_Column|setlhopa sa Babulatsela]] go ya ntweng le batho ba Ndebele, [[:en:Khama_III|Khama wa boraro]] wa Ngwato o ne a thusa ka go romela masole.<ref /> Botswana e ne ya nna lefelo la [[:en:Jameson_Raid|tlhaselo ya ga Jameson]] ka 1896.[123] Morafe wa Kgatla moragonyana o ne wa nna karolo ya [[:en:Boer_War|Ntwa ya Maburu]], o lwa mmogo le Sesole sa Borithane.[129] Itsholelo ya pele ya bokoloniale ya Tshireletso ya Bechuanaland e ne ya nna e tshwana thata le itsholelo ya pele ga bokoloniale.<ref /> United Kingdom e ne e dirisa thata naga ya tshireletso jaaka tlamelo ya badiri, e fa Batswana ba ba neng ba fudugela kwa borwa go ya go bereka mo meepong dituelo tse di kwa godimo.[131] Makgetho le one a ne a tsenngwa, go simolola ka [[:en:Hut_tax|lekgetho la ntlwana]] ka ngwaga wa 1899, le le neng la emisediwa ka [[:en:Poll_tax|lekgetho la ditlhopho]] ka ngwaga wa 1909.[132] Lekgetho la selegae le ne la tsenngwa moragonyana ka ngwaga wa 1919.[133] Makgetho a bokoloniale kwa Tshireletsong ya Bechuanaland a ne a le kwa godimo go feta a dikoloni tse di mabapi, mme se sa dira gore batho ba le bantsi ba fudugele kwa borwa, mme dikgosi di ne tsa letlelela go abelana maatla ka bopelotshweu le baagi go ba rotloetsa go nna.[134] Lefatshe la United Kingdom le ne la akanyetsa go kopanya tshireletso mo Aforika Borwa jaaka e ne e [[:en:South_Africa_Act_1909|kopanya dikoloni tsa yona tsa borwa jwa Aforika]], fela kwa bofelong e ne ya di kopanya ka itsholelo ka go tlhama Kopano ya Melelwane ya Aforika Borwa,<ref name=":39" /> ya kopana ka ngwaga wa 1910.[135] Boloko bo ne bo dira gore tshireletso e nne le karolo tse pedi mo lekgolong fela ya lotseno lwa bokopano.[133] Ka ngwaga wa 1910, merafe yotlhe ya Batswana e ne e amogetse Bokeresete.<ref name=":34" /> Bechuanaland e ne ya romela masole a le makgolo a le mmalwa go thusa Sesole sa Borithane ka nako ya [[:en:World_War_I|Ntwa ya Lefatshe ya ntlha]].[129] Mokgatlho wa Barongwa wa London o ne wa iphitlhela o wela tlase ka nako eo, mme ka iketlo o ne wa latlhegelwa ke tlhotlheletso mo pusong e e neng e sireleditswe.[127] [[:en:Sebele_II|Sebele wa bobedi]] o ne a nna kgosi ya Kwena ka ngwaga wa 1918, a tlhatlhama rraagwe, [[:en:Sechele_II|Sechele]] [[:en:Sechele_II|wa bobedi]]. Sechele II o ne a thulana le Mokgatlho wa Barongwa wa London o o neng o laola, a letlelela go nna teng ga Anglican le go busetsa mekgwa e mentsi ya setso e e jaaka go nyala basadi ba le bantsi, go dira pula le ''[[:en:Bogwera|bogwera]]''. Sebele II o ne a tswelela ka kgwetlho ya ga rraagwe kwa Mokgatlhong wa Barongwa wa London, go ngongorega ga puso ya Borithane.<ref /> Puso e e gabedi ya dikgosi le tsamaiso ya bokoloniale e ne ya dira gore tsamaiso e nne thata, ka jalo tsamaiso e ne ya tlhama makgotla a mabedi a bagakolodi go lekalekanya balaodi bao.[133] Lekgotla la Bogakolodi la Batswana (moragonyana Lekgotla la Bogakolodi la Aforika) le ne la tlhongwa ka ngwagawa 1919.<ref name=":35" />Kopano e ya ngwaga le ngwaga ya dikgosi le batho ba bangwe ba ba nang le tlhotlheletso mo tshireletsong e ne ya letla puso ya Borithane go utlwa le go laola merafe mmogo go na le ka bongwe.[137] Khama wa boraro wa Ngwato o ne a gana go tsaya karolo, a supa bokoa jwa tiragatso ya thibelo ya bojalwa mo morafeng wa borwa. Khama wa boraro o ne a tlhokafala ka ngwaga wa 1923[138] mme a tlhatlhangwa ke [[:en:Sekgoma_II|Sekgoma]] [[:en:Sekgoma_II|wa bobedi]], yo o neng a direla go fitlha a tlhokafala ka ngwaga wa 1926.[138] Morwa wa ga Sekgoma e bong [[:en:Seretse_Khama|Seretse Khama]] o ne a sa ntse a le lesea, ka jalo [[:en:Tshekedi_Khama|Tshekedi Khama]] o ne a nna mmusi.[139] Tshekedi o ne a lemogwa jaaka moemedi wa merafe yotlhe ya Batswana.[140] Fa Seretse a ntse a gola, Tshekedi o ne a gatelela gore a fiwe [[:en:Liberal_education|thuto e e gololesegileng]] go na le gore a romelwe kwa sekolong sa madirelo sa Rhodesia.[141] == Metswedi == opqcxd03lgq27d56tss5nmryb4ffpcr Maemelo a difofane a kwa Machaneng 0 14449 52598 52512 2026-07-16T12:19:31Z JudithShe 9421 Ke baakantse mafoko mangwe #Wikipedia25BW 52598 wikitext text/x-wiki '''Maemelo a difofane a kwa Machaneng'''<ref>[https://maps.google.com/maps?ht=en&z=13&t=k&q=-23.1845277777778,27.5009444444444+%28Machaneng+Airport%29 location of Machaneng Airport"] (Map). ''Google Maps''. Retrieved 2 September 2013.</ref>(ICAO: FBMG) ke boemelo jwa difofane jwa sesole jo bo mo ntlheng ya bokone-botlhaba jwa [[Machaneng]], toropo e e mo kgaolong ya legare ya [[Botswana]]. Tsela ya go fofa e dikilometara di le lesome le motso (6.8 mi) kwa bophirima jwa [[Noka ya Limpopo]], mo molelwaneng wa [[Botswana]] le [[Aforika Borwa|Aforika Borwa.]]<ref>[http://aerobaticsweb.org/cgi-bin/search_apt?FBMG Airport record for Machaneng Airport at Landings.com.] Retrieved 2013-09-02</ref> == Bona gape == * [[Kgoro ya Difofane]] * [[Dipalamo tsa lefatshe la Botswana]] * [[Dipalamo mo BotswanaDipalo tsa maemolo a difofane a Botswana|Dipalo tsa maemolo a difofane a Botswana]] == Metswedi == nyyglby4g1eg0n2hs1zrbqqquj50ohh Maemelo a difofane a Lobatse 0 14474 52597 2026-07-16T12:15:50Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Maemelo a difofane a Lobatse #Wikipedia25BW 52597 wikitext text/x-wiki '''Maemelo a difofane a Lobatse''', ke lefelo le difofane di gorogelang kwa go lone kwa [[Lobatse]], toropo e e kwa kgaolong ya borwa-botlhaba jwa [[Botswana]]. Tsela e difofane di tsamayang ka yone e boleele jwa dikhilomithara di le pedi kwa botlhaba jwa toropo, le dikhilomithara di le tharo le bobedi kwa bophirima jwa molelwane le [[Aforika Borwa]]. Go na le mokgokolosa gareng ga toropo le maemelo a difofane o o bapisitseng tsela ya difofane. Mafaratlhatlha a ditlhaeletsanyo tsa difofane a [[Gaborone]] a dikhilomithara di le masome a marataro le bosupa kwa bokone jwa maemelo a, a difofane.<ref>[https://web.archive.org/web/20230422142415/https://ourairports.com/navaids/GBV/Gaborone_VOR-DME_BW/ "Gabarone VOR".] ''Our Airports''. Archived from [http://ourairports.com/navaids/GBV/Gaborone_VOR-DME_BW/ the original] on 22 April 2023. Retrieved 16 July 2026</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Dipalamo tsa lefatshe la Botswana]] * [[Maemelo a difofane mo Botswana]] == Metswedi == 5dsl0yn7cgvg5d063xl1lnxnfcpiz60 Sana Mchunu 0 14475 52599 2026-07-16T12:30:06Z Chandapiwa Malema 9413 Ke simolotse tsebe ya ga Sana Mchunu 52599 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo Afrika Borwa. O itsege thata ka ditiro tsa gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, Muvhango, The River le Gomora. == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, Soweto, Afrika Borwa. O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata. Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong. Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone. Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong. Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo. 863p17vw31ccply7j88ulwgxbu9s4bt 52602 52599 2026-07-16T12:43:13Z Chandapiwa Malema 9413 Ke tsentse botshelo jwa gagwe, metswedi le tiro 52602 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]].<ref>Favour, Adeaga (21 August 2020). [https://briefly.co.za/74923-sannah-mchunu-sana-mchunu-bio-age-children-husband-parents-profile-facts.html "Personal life and career of Sannah Mchunu"]. ''Briefly''. Archived from the original on 21 October 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O itsege thata ka ditiro tsa gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, [[Muvhango]], [[The River]] le [[Gomora]].<ref>Machethe, Sindiswa (26 August 2021). [https://celebioza.com/sana-mchunu-bio-husband-kids-roles-net-worth-gomora/ "Sana Mchunu Bio".] ''Celebioza''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, [[Soweto]], Afrika Borwa.<ref name=":0">[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography".] ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata.<ref>Nkosi, Joseph; MA[[. "Sannah Mchunu biography: age, husband, background, children - The Nation"]]. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong.<ref>[https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ "Sana Mchunu reveals 'Don' reminded her of her ex-husband who dumped her with their 5 children"]. ''Africa Updates''. 22 November 2021. [https://web.archive.org/web/20211129190443/https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ Archived] from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone.<ref>[https://elegance7.com/gomora-actress-sana-mchunuzodwa-grateful-for-her-failed-marriage/ "Gomora actress Sana Mchunu(Zodwa) grateful for her failed marriage"]. Archived from the original on 12 August 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong.<ref>Faeza. [https://www.news24.com/drum/archive/actress-sana-mchunu-opens-up-about-her-painful-past-and-how-acting-opened-many-doors-for-her-20170728 "Actress Sana Mchunu opens up about her painful past and how acting opened many doors for her".] ''Drum''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo.<ref name=":0" /><ref>[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography"]. ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Tiro == Mo dingwageng tsa gagwe e rile a le mmotlana, Sana o ne a tle a binele moswi [[Brenda Fassie]], e e neng ya mohiketsa moragonyana ke go ima ga gagwe gantsintsi. O ne a ya kwa ditekong morago ga ya tsala ya gagwe, Winnie Khumalo. Moragonyana o ne a tlhophiwa go tshameka karolo e e thusang mo go eKasi: Our Stories.<ref name=":0" /> Ka 2013, Sana o ne a tsenela e.tv anthology series eKasi: Our Stories mme a tshameka karolo ya "Mmamosadi Simelane" gantsi a bidiwa "Sis K". O ne a tswelela go nna naledi mo setlheng sa borataro sa motseletsele o o tshamekang ditiro tse dintsi jaaka "Rebecca", "Mrs. Khumalo", le "Gladys".O ne a tshameka karolo ya "Grace Letsoalo" mo Mzansi Magic miniseries Vuka Mawulele. Mo ngwageng ona oo, o ne a tlhagelela mo dithelebisheneng tse dingwe tse pedi: jaaka "Mmamosadi Qoboza" mo go [[SABC1]] ya sephiri ya End Game, le jaaka "Sibu" mo [[Mzansi Magic]] mini-serial Shabangu P.I.. Ka ngwaga wa 2014, o ne a tlhagelela mo mananeong a thelebišene mo Afrika Borwa: SABC1 drama Sticks and Stones (jaaka "Aunty Nena"), SABC1 docudrama Amagugu (jaaka "Lizzy"), SABC2 drama Gauteng Maboneng second season (jaaka "Rebecca"), Moja Love telenovela Hope (jaaka "Nelly") le mo terameng ya SABC1 Ihawu (jaaka "Rebo Modise"). Ka nako eo, karolo ya gagwe e e itsegeng thata mo thelebišeneng e ne e le ya "Nomarashiya" mo thelebišeneng ya SABC2 ya Muvhango. == Metswedi == nj15k0scinx4iavlb0njdq8owfk6mm6 52603 52602 2026-07-16T12:49:30Z Chandapiwa Malema 9413 Ke tsentse infobox 52603 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]].<ref>Favour, Adeaga (21 August 2020). [https://briefly.co.za/74923-sannah-mchunu-sana-mchunu-bio-age-children-husband-parents-profile-facts.html "Personal life and career of Sannah Mchunu"]. ''Briefly''. Archived from the original on 21 October 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O itsege thata ka ditiro tsa {{Infobox person|name=Sana Mchunu|birth_name=Sannah Mchunu|birth_date={{dingwaga tsa gagwe tsa matsalo|df=yes|1972|3|19}}|birth_place=[[Soweto]], [[South Africa]]|occupation=Motshameki|years active=2013–gompieno|known for=Mzansi Bioskop & Zodwa mo Gomora|children=7}} gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, [[Muvhango]], [[The River]] le [[Gomora]].<ref>Machethe, Sindiswa (26 August 2021). [https://celebioza.com/sana-mchunu-bio-husband-kids-roles-net-worth-gomora/ "Sana Mchunu Bio".] ''Celebioza''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, [[Soweto]], Afrika Borwa.<ref name=":0">[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography".] ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata.<ref>Nkosi, Joseph; MA[[. "Sannah Mchunu biography: age, husband, background, children - The Nation"]]. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong.<ref>[https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ "Sana Mchunu reveals 'Don' reminded her of her ex-husband who dumped her with their 5 children"]. ''Africa Updates''. 22 November 2021. [https://web.archive.org/web/20211129190443/https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ Archived] from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone.<ref>[https://elegance7.com/gomora-actress-sana-mchunuzodwa-grateful-for-her-failed-marriage/ "Gomora actress Sana Mchunu(Zodwa) grateful for her failed marriage"]. Archived from the original on 12 August 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong.<ref>Faeza. [https://www.news24.com/drum/archive/actress-sana-mchunu-opens-up-about-her-painful-past-and-how-acting-opened-many-doors-for-her-20170728 "Actress Sana Mchunu opens up about her painful past and how acting opened many doors for her".] ''Drum''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo.<ref name=":0" /><ref>[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography"]. ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Tiro == Mo dingwageng tsa gagwe e rile a le mmotlana, Sana o ne a tle a binele moswi [[Brenda Fassie]], e e neng ya mohiketsa moragonyana ke go ima ga gagwe gantsintsi. O ne a ya kwa ditekong morago ga ya tsala ya gagwe, Winnie Khumalo. Moragonyana o ne a tlhophiwa go tshameka karolo e e thusang mo go eKasi: Our Stories.<ref name=":0" /> Ka 2013, Sana o ne a tsenela e.tv anthology series eKasi: Our Stories mme a tshameka karolo ya "Mmamosadi Simelane" gantsi a bidiwa "Sis K". O ne a tswelela go nna naledi mo setlheng sa borataro sa motseletsele o o tshamekang ditiro tse dintsi jaaka "Rebecca", "Mrs. Khumalo", le "Gladys".O ne a tshameka karolo ya "Grace Letsoalo" mo Mzansi Magic miniseries Vuka Mawulele. Mo ngwageng ona oo, o ne a tlhagelela mo dithelebisheneng tse dingwe tse pedi: jaaka "Mmamosadi Qoboza" mo go [[SABC1]] ya sephiri ya End Game, le jaaka "Sibu" mo [[Mzansi Magic]] mini-serial Shabangu P.I.. Ka ngwaga wa 2014, o ne a tlhagelela mo mananeong a thelebišene mo Afrika Borwa: SABC1 drama Sticks and Stones (jaaka "Aunty Nena"), SABC1 docudrama Amagugu (jaaka "Lizzy"), SABC2 drama Gauteng Maboneng second season (jaaka "Rebecca"), Moja Love telenovela Hope (jaaka "Nelly") le mo terameng ya SABC1 Ihawu (jaaka "Rebo Modise"). Ka nako eo, karolo ya gagwe e e itsegeng thata mo thelebišeneng e ne e le ya "Nomarashiya" mo thelebišeneng ya SABC2 ya Muvhango. == Metswedi == 2c9yr8gb7pnbwnonqtv1ho2b7pmh7iy 52604 52603 2026-07-16T12:57:03Z Chandapiwa Malema 9413 Ke tsentse infobox 52604 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]].<ref>Favour, Adeaga (21 August 2020). [https://briefly.co.za/74923-sannah-mchunu-sana-mchunu-bio-age-children-husband-parents-profile-facts.html "Personal life and career of Sannah Mchunu"]. ''Briefly''. Archived from the original on 21 October 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O itsege thata ka ditiro tsa {{Infobox person|name=Sana Mchunu|birth_name=Sannah Mchunu|children=7|known for=Mzansi Bioskop & Zodwa mo Gomora|years active=2013–gompieno|occupation=Motshameki|birth_place=[[Soweto]], [[South Africa]]}} gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, [[Muvhango]], [[The River]] le [[Gomora]].<ref>Machethe, Sindiswa (26 August 2021). [https://celebioza.com/sana-mchunu-bio-husband-kids-roles-net-worth-gomora/ "Sana Mchunu Bio".] ''Celebioza''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, [[Soweto]], Afrika Borwa.<ref name=":0">[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography".] ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata.<ref>Nkosi, Joseph; MA[[. "Sannah Mchunu biography: age, husband, background, children - The Nation"]]. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong.<ref>[https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ "Sana Mchunu reveals 'Don' reminded her of her ex-husband who dumped her with their 5 children"]. ''Africa Updates''. 22 November 2021. [https://web.archive.org/web/20211129190443/https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ Archived] from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone.<ref>[https://elegance7.com/gomora-actress-sana-mchunuzodwa-grateful-for-her-failed-marriage/ "Gomora actress Sana Mchunu(Zodwa) grateful for her failed marriage"]. Archived from the original on 12 August 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong.<ref>Faeza. [https://www.news24.com/drum/archive/actress-sana-mchunu-opens-up-about-her-painful-past-and-how-acting-opened-many-doors-for-her-20170728 "Actress Sana Mchunu opens up about her painful past and how acting opened many doors for her".] ''Drum''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo.<ref name=":0" /><ref>[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography"]. ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Tiro == Mo dingwageng tsa gagwe e rile a le mmotlana, Sana o ne a tle a binele moswi [[Brenda Fassie]], e e neng ya mohiketsa moragonyana ke go ima ga gagwe gantsintsi. O ne a ya kwa ditekong morago ga ya tsala ya gagwe, Winnie Khumalo. Moragonyana o ne a tlhophiwa go tshameka karolo e e thusang mo go eKasi: Our Stories.<ref name=":0" /> Ka 2013, Sana o ne a tsenela e.tv anthology series eKasi: Our Stories mme a tshameka karolo ya "Mmamosadi Simelane" gantsi a bidiwa "Sis K". O ne a tswelela go nna naledi mo setlheng sa borataro sa motseletsele o o tshamekang ditiro tse dintsi jaaka "Rebecca", "Mrs. Khumalo", le "Gladys".O ne a tshameka karolo ya "Grace Letsoalo" mo Mzansi Magic miniseries Vuka Mawulele. Mo ngwageng ona oo, o ne a tlhagelela mo dithelebisheneng tse dingwe tse pedi: jaaka "Mmamosadi Qoboza" mo go [[SABC1]] ya sephiri ya End Game, le jaaka "Sibu" mo [[Mzansi Magic]] mini-serial Shabangu P.I.. Ka ngwaga wa 2014, o ne a tlhagelela mo mananeong a thelebišene mo Afrika Borwa: SABC1 drama Sticks and Stones (jaaka "Aunty Nena"), SABC1 docudrama Amagugu (jaaka "Lizzy"), SABC2 drama Gauteng Maboneng second season (jaaka "Rebecca"), Moja Love telenovela Hope (jaaka "Nelly") le mo terameng ya SABC1 Ihawu (jaaka "Rebo Modise"). Ka nako eo, karolo ya gagwe e e itsegeng thata mo thelebišeneng e ne e le ya "Nomarashiya" mo thelebišeneng ya SABC2 ya Muvhango. == Metswedi == kbnw84un05dcnbr2mnzh5nrxghnnflp 52620 52604 2026-07-16T14:36:25Z Chandapiwa Malema 9413 52620 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]].<ref>Favour, Adeaga (21 August 2020). [https://briefly.co.za/74923-sannah-mchunu-sana-mchunu-bio-age-children-husband-parents-profile-facts.html "Personal life and career of Sannah Mchunu"]. ''Briefly''. Archived from the original on 21 October 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O itsege thata ka ditiro tsa gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, [[Muvhango]], [[The River]] le [[Gomora]].<ref>Machethe, Sindiswa (26 August 2021). [https://celebioza.com/sana-mchunu-bio-husband-kids-roles-net-worth-gomora/ "Sana Mchunu Bio".] ''Celebioza''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, [[Soweto]], Afrika Borwa.<ref name=":0">[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography".] ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata.<ref>Nkosi, Joseph; MA[[. "Sannah Mchunu biography: age, husband, background, children - The Nation"]]. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong.<ref>[https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ "Sana Mchunu reveals 'Don' reminded her of her ex-husband who dumped her with their 5 children"]. ''Africa Updates''. 22 November 2021. [https://web.archive.org/web/20211129190443/https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ Archived] from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone.<ref>[https://elegance7.com/gomora-actress-sana-mchunuzodwa-grateful-for-her-failed-marriage/ "Gomora actress Sana Mchunu(Zodwa) grateful for her failed marriage"]. Archived from the original on 12 August 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong.<ref>Faeza. [https://www.news24.com/drum/archive/actress-sana-mchunu-opens-up-about-her-painful-past-and-how-acting-opened-many-doors-for-her-20170728 "Actress Sana Mchunu opens up about her painful past and how acting opened many doors for her".] ''Drum''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo.<ref name=":0" /><ref>[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography"]. ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Tiro == Mo dingwageng tsa gagwe e rile a le mmotlana, Sana o ne a tle a binele moswi [[Brenda Fassie]], e e neng ya mohiketsa moragonyana ke go ima ga gagwe gantsintsi. O ne a ya kwa ditekong morago ga ya tsala ya gagwe, Winnie Khumalo. Moragonyana o ne a tlhophiwa go tshameka karolo e e thusang mo go eKasi: Our Stories.<ref name=":0" /> Ka 2013, Sana o ne a tsenela e.tv anthology series eKasi: Our Stories mme a tshameka karolo ya "Mmamosadi Simelane" gantsi a bidiwa "Sis K". O ne a tswelela go nna naledi mo setlheng sa borataro sa motseletsele o o tshamekang ditiro tse dintsi jaaka "Rebecca", "Mrs. Khumalo", le "Gladys".O ne a tshameka karolo ya "Grace Letsoalo" mo Mzansi Magic miniseries Vuka Mawulele. Mo ngwageng ona oo, o ne a tlhagelela mo dithelebisheneng tse dingwe tse pedi: jaaka "Mmamosadi Qoboza" mo go [[SABC1]] ya sephiri ya End Game, le jaaka "Sibu" mo [[Mzansi Magic]] mini-serial Shabangu P.I.. Ka ngwaga wa 2014, o ne a tlhagelela mo mananeong a thelebišene mo Afrika Borwa: SABC1 drama Sticks and Stones (jaaka "Aunty Nena"), SABC1 docudrama Amagugu (jaaka "Lizzy"), SABC2 drama Gauteng Maboneng second season (jaaka "Rebecca"), Moja Love telenovela Hope (jaaka "Nelly") le mo terameng ya SABC1 Ihawu (jaaka "Rebo Modise"). Ka nako eo, karolo ya gagwe e e itsegeng thata mo thelebišeneng e ne e le ya "Nomarashiya" mo thelebišeneng ya SABC2 ya Muvhango. == Metswedi == 9597tejunya49aeuww3m9vnwnat3lha 52621 52620 2026-07-16T14:41:08Z Chandapiwa Malema 9413 Ke tsentse infobox ya ga Sana Mchunu 52621 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]].<ref>Favour, Adeaga (21 August 2020). [https://briefly.co.za/74923-sannah-mchunu-sana-mchunu-bio-age-children-husband-parents-profile-facts.html "Personal life and career of Sannah Mchunu"]. ''Briefly''. Archived from the original on 21 October 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O itsege thata ka ditiro tsa {{Infobox person|name=Sana Mchunu|children=7|known for=Mzansi Bioskop & Zodwa mo Gomora|years active=2013–gompieno|occupation=Motshameki|birth_place=[[Soweto]], [[South Africa]]}} gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, [[Muvhango]], [[The River]] le [[Gomora]].<ref>Machethe, Sindiswa (26 August 2021). [https://celebioza.com/sana-mchunu-bio-husband-kids-roles-net-worth-gomora/ "Sana Mchunu Bio".] ''Celebioza''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, [[Soweto]], Afrika Borwa.<ref name=":0">[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography".] ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata.<ref>Nkosi, Joseph; MA[[. "Sannah Mchunu biography: age, husband, background, children - The Nation"]]. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong.<ref>[https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ "Sana Mchunu reveals 'Don' reminded her of her ex-husband who dumped her with their 5 children"]. ''Africa Updates''. 22 November 2021. [https://web.archive.org/web/20211129190443/https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ Archived] from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone.<ref>[https://elegance7.com/gomora-actress-sana-mchunuzodwa-grateful-for-her-failed-marriage/ "Gomora actress Sana Mchunu(Zodwa) grateful for her failed marriage"]. Archived from the original on 12 August 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong.<ref>Faeza. [https://www.news24.com/drum/archive/actress-sana-mchunu-opens-up-about-her-painful-past-and-how-acting-opened-many-doors-for-her-20170728 "Actress Sana Mchunu opens up about her painful past and how acting opened many doors for her".] ''Drum''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo.<ref name=":0" /><ref>[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography"]. ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Tiro == Mo dingwageng tsa gagwe e rile a le mmotlana, Sana o ne a tle a binele moswi [[Brenda Fassie]], e e neng ya mohiketsa moragonyana ke go ima ga gagwe gantsintsi. O ne a ya kwa ditekong morago ga ya tsala ya gagwe, Winnie Khumalo. Moragonyana o ne a tlhophiwa go tshameka karolo e e thusang mo go eKasi: Our Stories.<ref name=":0" /> Ka 2013, Sana o ne a tsenela e.tv anthology series eKasi: Our Stories mme a tshameka karolo ya "Mmamosadi Simelane" gantsi a bidiwa "Sis K". O ne a tswelela go nna naledi mo setlheng sa borataro sa motseletsele o o tshamekang ditiro tse dintsi jaaka "Rebecca", "Mrs. Khumalo", le "Gladys".O ne a tshameka karolo ya "Grace Letsoalo" mo Mzansi Magic miniseries Vuka Mawulele. Mo ngwageng ona oo, o ne a tlhagelela mo dithelebisheneng tse dingwe tse pedi: jaaka "Mmamosadi Qoboza" mo go [[SABC1]] ya sephiri ya End Game, le jaaka "Sibu" mo [[Mzansi Magic]] mini-serial Shabangu P.I.. Ka ngwaga wa 2014, o ne a tlhagelela mo mananeong a thelebišene mo Afrika Borwa: SABC1 drama Sticks and Stones (jaaka "Aunty Nena"), SABC1 docudrama Amagugu (jaaka "Lizzy"), SABC2 drama Gauteng Maboneng second season (jaaka "Rebecca"), Moja Love telenovela Hope (jaaka "Nelly") le mo terameng ya SABC1 Ihawu (jaaka "Rebo Modise"). Ka nako eo, karolo ya gagwe e e itsegeng thata mo thelebišeneng e ne e le ya "Nomarashiya" mo thelebišeneng ya SABC2 ya Muvhango. == Metswedi == scw986zrg9zxp7q4lak4o3x2e185imw 52626 52621 2026-07-16T16:25:24Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 52626 wikitext text/x-wiki '''Sannah 'Sana' Mchunu''' (o tshotswe ka 19 Mopitlwo 1972) ke motshameki wa mo [[Aforika Borwa|Afrika Borwa]].<ref>Favour, Adeaga (21 August 2020). [https://briefly.co.za/74923-sannah-mchunu-sana-mchunu-bio-age-children-husband-parents-profile-facts.html "Personal life and career of Sannah Mchunu"]. ''Briefly''. Archived from the original on 21 October 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O itsege thata ka ditiro tsa {{Infobox person|name=Sana Mchunu|children=7|known for=Mzansi Bioskop & Zodwa mo Gomora|years active=2013–gompieno|occupation=Motshameki|birth_place=[[Soweto]], [[South Africa]]}} gagwe tsa thelebišene jaaka; eKasi: Our Stories, [[Muvhango]], [[The River]] le [[Gomora]].<ref>Machethe, Sindiswa (26 August 2021). [https://web.archive.org/web/20211129190450/https://celebioza.com/sana-mchunu-bio-husband-kids-roles-net-worth-gomora/ "Sana Mchunu Bio".] ''Celebioza''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Mchunu o tshotswe ka 19 Mopitlwo ka ngwaga wa 1972 kwa Mofolo North, [[Soweto]], Afrika Borwa.<ref name=":0">[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography".] ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> O ne a sa kgone go fetsa sekolo ka ntlha ya go nna le bana a sa le monnye thata.<ref>Nkosi, Joseph; MA[[. "Sannah Mchunu biography: age, husband, background, children - The Nation"]]. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a le dingwaga di le 14, o ne a ima ka ngwana wa gagwe wa ntlha. Morago ga moo o ne a amogela ngwana wa gagwe wa bobedi a le dingwaga di le 19. O ne a ima gape morago ga gore batsadi ba gagwe ba mo busetse kwa sekolong.<ref>[https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ "Sana Mchunu reveals 'Don' reminded her of her ex-husband who dumped her with their 5 children"]. ''Africa Updates''. 22 November 2021. [https://web.archive.org/web/20211129190443/https://africaupdates.co.za/sana-mchunu-reveals-don-reminded-her-of-her-ex-husband-who-dumped-her-with-their-5-children/ Archived] from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa batsadi ba gagwe ba sena go tlhokafala, o ne a nna le rraagwe ngwana wa gagwe wa bone.<ref>[https://elegance7.com/gomora-actress-sana-mchunuzodwa-grateful-for-her-failed-marriage/ "Gomora actress Sana Mchunu(Zodwa) grateful for her failed marriage"]. Archived from the original on 12 August 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Fa a ne a ima ngwana wa gagwe wa botlhano, monna wa gagwe o ne a simolola go mo sotla mo mmeleng le mo maikutlong.<ref>Faeza. [https://www.news24.com/drum/archive/actress-sana-mchunu-opens-up-about-her-painful-past-and-how-acting-opened-many-doors-for-her-20170728 "Actress Sana Mchunu opens up about her painful past and how acting opened many doors for her".] ''Drum''. Archived from the original on 29 November 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> Morago ga tlhakatlhakano eo yotlhe, o ne a tlogela bana le rragwe ngwana. O nale bana ba le supa ka palo.<ref name=":0" /><ref>[https://savannanews.com/sana-mchunu-biography-age-husband-kids-domestic-violence-tv-roles-net-worth-rhythm-city/ "Sana Mchunu Biography"]. ''Savanna News''. 29 September 2020. Archived from the original on 10 April 2021. Retrieved 29 November 2021.</ref> == Tiro == Mo dingwageng tsa gagwe e rile a le mmotlana, Sana o ne a tle a binele moswi [[Brenda Fassie]], e e neng ya mohiketsa moragonyana ke go ima ga gagwe gantsintsi. O ne a ya kwa ditekong morago ga ya tsala ya gagwe, Winnie Khumalo. Moragonyana o ne a tlhophiwa go tshameka karolo e e thusang mo go eKasi: Our Stories.<ref name=":0" /> Ka 2013, Sana o ne a tsenela e.tv anthology series eKasi: Our Stories mme a tshameka karolo ya "Mmamosadi Simelane" gantsi a bidiwa "Sis K". O ne a tswelela go nna naledi mo setlheng sa borataro sa motseletsele o o tshamekang ditiro tse dintsi jaaka "Rebecca", "Mrs. Khumalo", le "Gladys".O ne a tshameka karolo ya "Grace Letsoalo" mo Mzansi Magic miniseries Vuka Mawulele. Mo ngwageng ona oo, o ne a tlhagelela mo dithelebisheneng tse dingwe tse pedi: jaaka "Mmamosadi Qoboza" mo go [[SABC1]] ya sephiri ya End Game, le jaaka "Sibu" mo [[Mzansi Magic]] mini-serial Shabangu P.I.. Ka ngwaga wa 2014, o ne a tlhagelela mo mananeong a thelebišene mo Afrika Borwa: SABC1 drama Sticks and Stones (jaaka "Aunty Nena"), SABC1 docudrama Amagugu (jaaka "Lizzy"), SABC2 drama Gauteng Maboneng second season (jaaka "Rebecca"), Moja Love telenovela Hope (jaaka "Nelly") le mo terameng ya SABC1 Ihawu (jaaka "Rebo Modise"). Ka nako eo, karolo ya gagwe e e itsegeng thata mo thelebišeneng e ne e le ya "Nomarashiya" mo thelebišeneng ya SABC2 ya Muvhango. == Metswedi == rv0z7j00haatka9ij99gi5qhtvzb1hg Ditso tsa Gaborone 0 14476 52612 2026-07-16T13:48:10Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Ditso tsa Gaborone #Wikipedia25BW 52612 wikitext text/x-wiki '''Ditso tsa Gaborone''' di simolotse ka bosupi jwa thuto marope mo lefelong le le dikaganyeditseng [[Gaborone]] ka dingwaga tsa makgolo a mane pele ga motlha wa gompieno,<ref>[[:en:Kevin_Shillington|Shillington, Kevin]] (1995). ''[[iarchive:historyofafrica00shil|History of Africa]]''. New York, New York, USA: Palgrave Macmillan. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/0-312-12598-4|<bdi>0-312-12598-4</bdi>.]]</ref> mekwalo ya ntlha ya Gaborone e tswa mo bathibeleding ba ntlha ba Yuropa ka lekgolo la dingwaga di le lesome le borobabongwe. Fa e sale ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome amarataro, fa lefatshe la Botswana le tsaya boipuso go tswa mo go la Britain, Gaborone a nna toropokgolo, toropokgolo e, e godile go tswa mo go nneng motse o monye mo sekgweng sa Botswana go nna lefelo la bormelelo mo borwa jwa [[Aferika|Aforika]]. == Ditso tsa pele == Bosupi bo supa fa go ne go na le batho ba ba neng ba nna mo lotshitshing lwa noka ya Notwane dingwaga di le makgolo tse di fitileng go ya go tsena ka motlha wa lejwe o le fa gare.<ref>Hardy, Paula; Firestone, Matthew D. (2007). [[Gaborone|"Gaborone".]] ''Botswana & Namibia''. Lonely Planet. pp.&nbsp;75–88. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-1-74104-760-8|<bdi>978-1-74104-760-8</bdi>.]] Retrieved 2026-07-16</ref> Lefelo le jaanong e leng Botswana wa gompieno, le ne le nniwa fela ke Basarwa ba ba neng ba disa, ba ba neng ba itse botlhokwa jwa dikgomo ka ntlha ya molemo wa dikotla,<ref name=":0">Collins, Robert O.; Burns, James McDonald (2007). [https://books.google.co.bw/books?id=PZcX2jQFTRcC&pg=PA159&redir_esc=y "The peoples and states of southern Africa".] ''A history of Sub-Saharan Africa''. Cambridge University Press. pp.&nbsp;160–161, 389. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-521-86746-7|<bdi>978-0-521-86746-7</bdi>.]] Retrieved 2026-06-16</ref> go fitlhelela ka lekgolo la dingwaga di robabobedi fa batho ba Toutswe ba goroga mo Botswana. Batho ba Toutswe (ba gape ba bidiwang Toutswemogala,ba reeletswe ka lefelo le ba neng ba nna mo go lone) ba ne ba thibelela kwa lefelong le le bapileng le Palapye le Serowe, ba simolodisa go lema mabele le lebelebele.<ref>Hall, Martin (1990). [https://books.google.co.bw/books?id=3su1e_yH5ZoC&pg=PA74&redir_esc=y "Toutswe, Mapungubwe and the East coast trade"]. ''[https://books.google.co.bw/books?id=3su1e_yH5ZoC&redir_esc=y Farmers, Kings and Traders: The People of Southern Africa 200-1860]''. Chicago, Illinois, USA: University of Chicago Press. pp.&nbsp;85–86. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/0-226-31326-3|<bdi>0-226-31326-3</bdi>.]] Retrieved 2026-07-26</ref> Ka ngwaga wa makgolo a robabongwe mo motlheng wa gompieno, ngwao ya Toutswe e ne ya simolola go dirisiwa thata mo Botswana. Jaaka Basarwa ba pele, batho ba Toutswe ba ne ba ikaegile thata ka dikgomo: masaka, a fitlhetswe mo mafelong a mantsi mo botlhaba jwa Botswana. Mo morafeng o, khumo le tatelano di ne di ikaegile ka palo ya dikgomo, eseng ka bokete jwa gouta jaaka ba morafe o o mabapi wa Mapungubwe.<ref name=":1">Shillington, Kevin (2005). [[:en:Kevin_Shillington|"Encyclopedia of African History: A - G.. 1".]] In Shillington, Kevin (ed.). ''Encyclopedia of African History''. Vol.&nbsp;1. CRC Press. pp.&nbsp;161–163, 166–167, 701–702, 704. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/1-57958-453-5|<bdi>1-57958-453-5</bdi>.]] Retrieved 2016-07-16</ref> Ba Toutswe ba ne ba inaakanya le kgwebo ya sebaka se seleele, ba reka dibaga le matsopa.<ref name=":0" /> Ngwao ya Toutswe e ne ya simolola go phutlhama ka lekgolo la dingwaga di le lesome le boraro ka ntlha ya go fula tlhaga mo go feteletseng le komelelo; le fa go ntse jalo, serodumo sa kgomo se ne sa tswelela se le teng mo Botswana.<ref name=":1" /> == Lekgolo la dingwaga di le lesome le borobabongwe == Mfecane (go phatlhatlala ka puo ya [[Sezulu|seZulu]]) ke motlha wa dingwaga tse di makgolo a le lesome le borobabongwe tse di tshwaiwang ke diphudugo tsa batho ba le bantsi le tsa merafe kwa borwa jwa Aforika. Pele ga ma Yuropa ba goroga mo lefelong le, Batswana e ne e le ne morafe o montsi mo borwa jwa lefatshe la Botswana, ba gatelela [[Bakgalagadi]] le Basarwa go nna malata. == Metswedi == 346mvj18awfirp1mx13smxew8792srb 52645 52612 2026-07-17T07:41:24Z JudithShe 9421 Ke okeditse thanolo ya tsebe ya Ditso tsa Gaborone #Wikipedia25BW 52645 wikitext text/x-wiki '''Ditso tsa Gaborone''' di simolotse ka bosupi jwa thuto marope mo lefelong le le dikaganyeditseng [[Gaborone]] ka dingwaga tsa makgolo a mane pele ga motlha wa gompieno,<ref>[[:en:Kevin_Shillington|Shillington, Kevin]] (1995). ''[[iarchive:historyofafrica00shil|History of Africa]]''. New York, New York, USA: Palgrave Macmillan. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/0-312-12598-4|<bdi>0-312-12598-4</bdi>.]]</ref> mekwalo ya ntlha ya Gaborone e tswa mo bathibeleding ba ntlha ba Yuropa ka lekgolo la dingwaga di le lesome le borobabongwe. Fa e sale ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro, fa lefatshe la [[Botswana]] le tsaya boipuso go tswa mo go la [[Britain]], Gaborone a nna toropokgolo, toropokgolo e, e godile go tswa mo go nneng motse o monnye mo sekgweng sa Botswana go nna lefelo la boremelelo mo borwa jwa [[Aferika|Aforika]]. == Ditso tsa pele == Bosupi bo supa fa go ne go na le batho ba ba neng ba nna mo lotshitshing lwa [[noka ya Notwane]] dingwaga di le makgolo tse di fitileng go ya go tsena ka motlha wa lejwe o le fa gare.<ref name=":2">Hardy, Paula; Firestone, Matthew D. (2007). [[Gaborone|"Gaborone".]] ''Botswana & Namibia''. Lonely Planet. pp.&nbsp;75–88. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-1-74104-760-8|<bdi>978-1-74104-760-8</bdi>.]] Retrieved 2026-07-16</ref> Lefelo le jaanong e leng Botswana wa gompieno, le ne le nniwa fela ke [[Basarwa]] ba ba neng ba disa, ba ba neng ba itse botlhokwa jwa dikgomo ka ntlha ya molemo wa dikotla,<ref name=":0">Collins, Robert O.; Burns, James McDonald (2007). [https://books.google.co.bw/books?id=PZcX2jQFTRcC&pg=PA159&redir_esc=y "The peoples and states of southern Africa".] ''A history of Sub-Saharan Africa''. Cambridge University Press. pp.&nbsp;160–161, 389. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-0-521-86746-7|<bdi>978-0-521-86746-7</bdi>.]] Retrieved 2026-06-16</ref> go fitlhelela ka lekgolo la dingwaga di robabobedi fa batho ba [[Toutswe]] ba goroga mo Botswana. Batho ba Toutswe (ba gape ba bidiwang Toutswemogala,ba reeletswe ka lefelo le ba neng ba nna mo go lone) ba ne ba thibelela kwa lefelong le le bapileng le Palapye le Serowe, ba simolodisa go lema mabele le lebelebele.<ref>Hall, Martin (1990). [https://books.google.co.bw/books?id=3su1e_yH5ZoC&pg=PA74&redir_esc=y "Toutswe, Mapungubwe and the East coast trade"]. ''[https://books.google.co.bw/books?id=3su1e_yH5ZoC&redir_esc=y Farmers, Kings and Traders: The People of Southern Africa 200-1860]''. Chicago, Illinois, USA: University of Chicago Press. pp.&nbsp;85–86. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/0-226-31326-3|<bdi>0-226-31326-3</bdi>.]] Retrieved 2026-07-26</ref> Ka ngwaga wa makgolo a robabongwe mo motlheng wa gompieno, ngwao ya Toutswe e ne ya simolola go dirisiwa thata mo Botswana. Jaaka Basarwa ba pele, batho ba Toutswe ba ne ba ikaegile thata ka dikgomo: masaka, a fitlhetswe mo mafelong a mantsi mo botlhaba jwa Botswana. Mo morafeng o, khumo le tatelano di ne di ikaegile ka palo ya dikgomo, eseng ka bokete jwa gouta jaaka ba morafe o o mabapi wa [[Mapungubwe]].<ref name=":1">Shillington, Kevin (2005). [[:en:Kevin_Shillington|"Encyclopedia of African History: A - G.. 1".]] In Shillington, Kevin (ed.). ''Encyclopedia of African History''. Vol.&nbsp;1. CRC Press. pp.&nbsp;161–163, 166–167, 701–702, 704. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/1-57958-453-5|<bdi>1-57958-453-5</bdi>.]] Retrieved 2016-07-16</ref> Ba Toutswe ba ne ba inaakanya le kgwebo ya sebaka se seleele, ba reka dibaga le matsopa.<ref name=":0" /> Ngwao ya Toutswe e ne ya simolola go phutlhama ka lekgolo la dingwaga di le lesome le boraro ka ntlha ya go fula tlhaga mo go feteletseng le komelelo; le fa go ntse jalo, serodumo sa kgomo se ne sa tswelela se le teng mo Botswana.<ref name=":1" /> [[Setshwantsho:Matabeleland.png|thumb|Mmepe wa Jeremane wa Matebeleland le toropokgolo Gaborone (go bidiwa Moschaweng) kwa tlase kwa molemeng mo molelwaneng gareng ga Bechuanalang le South African republic]] == Lekgolo la dingwaga di le lesome le borobabongwe == Mfecane (go phatlhatlala ka puo ya [[Sezulu|seZulu]]) ke motlha wa dingwaga tse di makgolo a le lesome le borobabongwe tse di tshwaiwang ke diphudugo tsa batho ba le bantsi le tsa merafe kwa borwa jwa Aforika. Pele ga ma Yuropa ba goroga mo lefelong le, Batswana e ne e le ne morafe o montsi mo borwa jwa lefatshe la Botswana, ba gatelela [[Bakgalagadi]] le Basarwa go nna malata. Ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabobedi le masome a mararo, Maburu ba ne ba tsaya loeto lwa Great Trek go tswa koloneng ya Kapa go ya bokone-botlhaba. Motsamao o, o ne wa baka gore [[Matebele]] ba eteletswe pele ke [[Mzilikazi]] ba tlhasele Batswana fa ba ya kwa bokone kwa e leng lefatshe la [[Zimbabwe]] gompieno ka dingwaga tse sekete, makgolo a robabobedi le masome a mararo. Bakololo le bone ba ne ba lwantsha Batswana ka nako eo fa ba fudugela kwa [[Barotseland]] kwa e leng bophirima jwa Zambia gompieno. [[Maburu]], le Bakololo le Matebele ba ne ba nna le dikgotlhang le masole a Batswana. Kgosi Setshele I wa Bakwena o ne a eteletse pele lekgamu la Batswana ka [[ntwa ya Dimawe]] go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robbaobedi, masome a matlhano le bobedi go tsena sekete,makgolo a robabobedi, masome a matlhano le boraro. Tumalano e ne ya bewa monwana gareng ga Maburu le Batswana ka Firikgong ngwag wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a matlhano le boraro.<ref name=":1" /> Ka nako eo, barongwa ba ma Yuropa go tswa kwa London Misiionary Society ba tshwana le David Livingstone le Robert Moffat, ba ne ba phatlalatsa SeKeresete mo kgaolong. David Livingstone o simolotse kereke ya ntlha le sekolo ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a mane le botlhano kwa Kolobeng Mission gaufi le Gaborone.<ref name=":1" /> Ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabobedi, masome a robabobedi, [[Kgosi Gaborone]] wa morafe wa [[Batlokwa]] o ne a tswa kwa kgaolong ya [[Magaliesburg|Magaliesberg]] kwa kgaolong ya [[Aforika Borwa]] ya [[Bokone Bophirima|Bokone-Bophirima]] go nna kwa borwa-botlhaba jwa Botswana a bitsa lefelo leo ''Moshaweng''.<ref name=":2" /> Go na le [[Moshaweng]] kwa kgaolong ya [[Kweneng]] kwa bokone-bophirima jwa Gaborone o o sa amaneng le Moshaweng o. Toropokgolo e Kgosi Gaborone a e tlhamileng pele e ne e bidiwa motse wa Gaborone ke ma Yuropa a pele go thibelela. Morago e ne ya khutsufadiwa go nna ''Gaberones.'' [[Cecil Rhodes]], moitseanape wa tsa meepo gape e le motlhami wa kompone ya meepo ya [[De Beers]], o ne a aga maemelo a dikepe a a agela baokamedi ba dikolone go kgabaganya noka go tswa kwa Gaberones.<ref name=":3">Njeru, Purity (2009). [https://web.archive.org/web/20110707100754/http://www.africanexecutive.com/modules/magazine/articles.php?article=703 "History of Gaborone".] Nairobi, Kenya: [[:en:The_African_Executive|The African Executive]]. Archived from [https://africanexecutive.com/ the original] on 2011-07-07. Retrieved 2026-07-17</ref> Maemelo a, ke kwa Rhodes a neng a rulagantse tlhaselo ya Jameson ka [[ntwa ya bobedi ya Maburu]].<ref name=":2" /> Lefelo la maemelo e ne ya nna Gaborone, toropokgolo ya Gaberones ya nna [[Tlokweng]].<ref name=":3" /> Morago ga go sena go bonwa gauta kwa Aforika Borwa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a supa le motso, [[Khama III]] wa morafe wa [[Bangwato|Bamangwato]] o ne a dira botsalano le lefatshe la [[United Kingdom]] kgatlhanong le Maburu a meepo ya gauta. Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a robabobedi le botlhano kgwedi ya Mopitlo e le masome mararo le motso, United Kingdom e ne ya tlhama [[Bechuanaland|Bechuanaland Protectorate]] mo lefatsheng le le kwa bokone jwa [[noka ya Molopo]] go ya [[Caprivi Strip]] kwa German South-West-Africa. Lefelo le le kwa borwa jwa noka ya Molopo e ne ya nna bontlha jwa Aforika Borwa.<ref name=":1" /> Go fitlhelela ka dingwaga tsa sekete, makgolo a robabobedi le masome a robabongwe, Britain e ne e laola Bechuanaland e se ka tlhamalalo, ba letla dikgosi go iketelela pele. Dilo di ne tsa fetoga fa Cecil Rhodes a tlhama British South Africa Company e na le mohama wa puso. Rhodes o ne a batala go nna le taolo mo kgaolong yotlhe ya borwa jwa Aforika. Dikgosi tse tharo, Khama III, Sebele I, le Bathoen I, ba ne ba tsaya loeto go ya Great Britain ka ngwaga wa sekete, amkgolo a robabobedi, masome a robabongwe le botlhano go kopa QuuenVictoria go sa tsenye lefatshe la Botswana mo komponeng ya ga Rhodes kgotsa dikolone tse dingwe tsa Britain jaaka Southern Rhodesia kgotsa Cape Colony, ba ne ba atlega. Gompieno, mo Gaborone, go na le sefikantswe se se bidiwang [[Sefikantswe Sa Dikgosi Tse Tharo|sefikantswe sa dikgosi tse tharo]] e le tlotla ya dikgosi tse tharo tse di thusitseng go tlhamiwa ga Bechuanaland le Botswana morago.<ref name=":2" /> == Lekgolo la dingwaga di le masome mabedi == [[Setshwantsho:Stamp Bechuanaland Protectorate 1938 6p.jpg|thumb|217x217px|Setempe sa poso ngwaga wa 1943, se kwadiwe "motse wa Gaberone"]] Go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a maratarao le motso go tsena ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le botlhano, toropokgolo e ne ya itemogela komelelo e e tseneletseng, ee bolaileng dikgomo di feta dikete di le makgolo a mabedi, le masome a matlhano.<ref><sup>[https://news.google.com/newspapers?id=AZEUAAAAIBAJ&dq=gaberones&pg=2146%2C824288 "Disaster State Nears In South Africa Drought".] ''Ocala Star-Banner''. Johannesburg, South Africa. Associated Press. 1965-06-30. p.&nbsp;3. Retrieved 2026-07-17&#x5B;''dead link''&#x5D;</sup></ref> Ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe, masome a marataro le botlhano, toropokgolo ya Bechunaland Protectorate e ne ya fuduga go tswa kwa Mahikeng go ya Gaberones. Fa lefatshe la Botswana le tsaya boipuso, go ne go akanyeditswe [[Lobatse]] e ka nna ene toropokgolo ya lefatshe leo. Le fa go ntse jalo, go ne go bonwa Lobatse a tlhaela, mo boemong, toropokgolo e ntsha e ne e tlaa agiwa go baoa le Gaberones.<ref name=":3" /> Toropokgolo e ne ya tlhophiwa ka ntlha ya bo gaufi jwa yone le motswedi wa metsi a a phepa, go nna gaufi le seporo se se yang Pitori, le go bo e le fa gare ga merafe ya legare.<ref>Seth, Willie (2008). [https://books.google.co.bw/books?id=bR54xeODwCIC&pg=PA43&redir_esc=y "Major urban centres]". ''[https://books.google.co.bw/books?id=bR54xeODwCIC&pg=PA44&redir_esc=y Botswana and Its People]''. Godfrey Mwakikagile. pp.&nbsp;44–46. ISBN[[:en:Special:BookSources/978-0-9814258-7-0|&nbsp;<bdi>978-0-9814258-7-0</bdi>.]] Retrieved 2026-07-17</ref> Lebaka le lengwe la gore Gaborone a bo a ne a tlhophilwe go nna toropokgolo ke ka gore o na le ditso tsa go nna lefelo la botsamaisi la Botswana. Ka nako ya ntwa ya bobedi ya Maburu, toropokgolo e ne ya berekisiwa e le toropokgolo ya nakwana ya Bechuanaland fa [[Mahikeng]] a tlhasetswe ke Maburu. Gaborone o ne a sa amane le morafe ope gape, lebaka le lengwe le le bakileng gore a tlhophiwe go nna toropokgolo.<ref name=":4">[https://news.google.com/newspapers?id=i60rAAAAIBAJ&dq=gaberones&pg=7138%2C1254442 "Gaberones Developed As Capital City of New State, Botswana".] ''Nashua Telegraph''. Gaberones, Bechuanaland: N.Y. Times News Service. Times of London Dispatch. 1966-11-09. p.&nbsp;33. Retrieved 2026-07-17</ref> Gaberones wa bokolone wa pele o ne a nna motse o o kwa thoko wa Gaberones o mosha, gompieno o bidiwa Village.<ref name=":3" /> [[Setshwantsho:1966 Mayor Gaborone.JPG|thumb|209x209px|Rev. [[Derek jones]], ratoropo wa ntlha wa Gaborone]] Ka Lwetse a le masome mararo ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro, Bechuanaland o ne a nna lefatshe la lesome le motso la mafatshe a Aforika a a neng a le ka fa tlase ga Britain go tsaya boipuso. Ratoropo wa ntlha wa Gaborone e ne e le Reverend [[Derek jones|Derek Jones]].<ref>Grant, Sandy (2009-06-18). [https://www.mmegi.bw/sport/pride-at-stake/news ''Our Heritage''.] Vol.&nbsp;26. Gaborone, Botswana: Mmegi Online. Retrieved 2026-07-17</ref> Toropokgolo e ne e diiretswe maano ka Garden City Principles go nna le ditsela tsa batsamaya ka dinao di le dintsi le mafelo a a bulegileng.<ref>Keiner, Marco; Zegras, Christopher; Schmid, Willy A. (2004). Keiner, Marco; Zegras, Christopher; Schmid, Willy A.; et&nbsp;al. (eds.). ''[[iarchive:springer_10.1007-978-1-4020-2921-9|From understanding to action: sustainable urban development in medium-sized cities in Africa and Latin America]]''. Springer. pp.&nbsp;19, 63, 68, 93. ISBN&nbsp;[[:en:Special:BookSources/978-1-4020-2879-3|<bdi>978-1-4020-2879-3</bdi>.]] Retrieved 2026-07-17</ref> Go agiwa ga Gaborone go simologile ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a marataro le bone e le fa gare. Ka nako ya go agiwa ga toropokgolo, modulasetilo wa lekgotla la bookamedi jwa Gaberones, Geoffrey Cornish o ne a tshwantshanya moalo wa toropokgolo e le galase ya boranti, diofisi tsa puso di le kwa tlase ga galase, dikgwebo di le kwa marekisetsong, lefatshe le le neng le tswa kwa tlase.<ref>Paine, David J. (1966-04-15). [https://news.google.com/newspapers?id=7uQQAAAAIBAJ&dq=gaberones&pg=4458%2C3421646 "Capital City Being Built On Virgin Soil".] ''Eugene Register-Guard''. Gaberones, Bechuanaland. Associated Press. section D, p. 3. Retrieved 2026-07-17</ref> Bontsi jwa toropo bo agilwe mo dingwageng di le tharo, e le pele ga nako e e neng e solofetswe gore diofisi tsa puso di kgone go fuduga ka pele. Babereki ba le dikete pedi ba ne ba thusa go aga toropokgolo, ba epa ditsha di le dikete di le lekgolo le masome a mane, ba bo dira ditena tsa lekgarapa di le didikadike di le pedi, dikete di le makgolo a matlhan.<ref name=":4" /> Dikago tsa Gaborone wa pele di ne di akaretsa dikago tsa bophuthegelo, diofisi tsa puso, lefelo la motlakase, sepatela, dikolo, seromamowa, neelano ya ditlaheletsanyo, diofisi tsa mapodisi, matlo a feta sekete le matlo a bonno,<ref>killion (2009-06-29). [https://web.archive.org/web/20130725165235/http://www.boidus.co.uk/?p=1188 "The Unsustainable urban growth of Gaborone City, Botswana".] Boidus: Blogs. Archived from the original on 2013-07-25. Retrieved 2026-07-17</ref> ofisi ya boemedi jwa Britain, motlobo wa dibuka, kereke le dikago ste dingwe tse dintsi. Ka Ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro, palo ya batho ba ba neng ba nna kwa Gaborone e ne le dikete tlhano.<ref name=":4" /> Toropo e ne ya fetoga leina go tswa kwa go Gaberones go nna Gaborone ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borobabongwe.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=7bszAAAAIBAJ&dq=gaborone&pg=7329%2C1913552 "Regions Given New Spelling".] ''Spokane Daily Chronicle''. Gaborone, Botswana. Associated Press. 1969-12-22. p.&nbsp;11. Retrieved 2026-07-17</ref> [[Setshwantsho:Delivery man.jpg|left|thumb|Monna o o isang dilwana kwa Old Naledi]] == Metswedi == q5ecaycdqhdgr3vxaq36pl4vsts7map Maitlhoko Mooka 0 14477 52636 2026-07-16T18:28:57Z Lucrucia98 12161 #Wikipedia25BW ke ranotse ya Maitlhoko Mooka 52636 wikitext text/x-wiki '''Maitlhoko G K. Mooka''' ke radipolotiki wa Motswana yo o neng a direla jaaka leloko la Palamente ya Pan-African ya Botswana le Palamente ya Botswana ya Moshupa/Manyana go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe (2009). Ke leloko la [[Botswana Democratic Party]]. <ref>Owino, Wene. [https://allafrica.com/stories/200007260490.html "Botswana Lawmakers Want Masire Out of Congo Peace Process".] ''allAfrica''. Panafrican News Agency (Dakar). Retrieved February 9, 2023.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20080312084541/http://www.pan-africanparliament.org/AboutPAP_PAPMemberCountries.aspx PAP Member Countries"]. Archived from the original on 2008-03-12. Retrieved February 7, 2023.</ref> == Metswedi == t1n0nmjt6oufwjyolu5efe6x2bkanpn Puku 0 14478 52638 2026-07-16T19:05:51Z Lucrucia98 12161 #Wikipedia25BW ke ranotse tsebe ya Puku 52638 wikitext text/x-wiki '''Puku''' (Kobus vardonii) ke tshukudu ya bogolo jo bo magareng e e fitlhelwang mo nageng e e nang le bojang jo bo bongola kwa borwa jwa [[Democratic Republic of Congo]], [[Namibia]], [[Tanzania]], [[Zambia]] le go feta mo Okavango Delta kwa Botswana. <ref>IUCN SSC Antelope Specialist Group (2016). [https://www.iucnredlist.org/species/11037/50189881 "''Kobus vardonii''"]. ''IUCN Red List of Threatened Species''. '''2016''' e.T11037A50189881. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T11037A50189881.en. Retrieved 13 November 2021.</ref>Mo e ka nnang nngwe tharong ya puku yotlhe e fitlhelwa mo mafelong a a sireleditsweng, dizuu le diphaka tsa bosetšhaba ka ntlha ya go fokotsega ga lefelo la bone la bonno.<ref>Jenkins, Richard K.B; Maliti, Honori T.; Corti, Graham R. (April 2003). "Conservation of the puku antelope in the Kilombero Valley, Tanzania". ''Journal of Biodiversity and Conservation''. '''12''' (4): 787–797. doi:[[doi:10.1023/A:1022426026881|10.1023/A:1022426026881.]] ISSN&#x20;0960-3115. S2CID&#x20;22493056.</ref><ref name=":0">Rodgers, W. A. (1984). "Status of puku (Kobus vardoni Livingstone) in Tanzania". ''African Journal of Ecology''. '''22''' (2): 117–125. Bibcode:1984AfJEc..22..117R. doi:10.1111/j.1365-2028.1984.tb00685.x. ISSN&#x20;0141-6707.</ref> == Tlhaloso == Puku e ka nna boleele jwa disentimetara di le masome a robabobedi mo legetleng e bile e boima jwa dikilogerama di le masome a supa go ya go di le masome a robabobedi. Puku e na le mmala o o borokwa jo bo motlhaba, mme ka fa tlase ga yone e le borokwa jo bo phatsimang. Moriri wa yone o mokima go feta wa reedbuck, lechwe kgotsa wa impala kgotsa wa oribi e nnye. Tse di tona di na le dinaka tse di bopegileng jaaka mekgokolosa, di le boleele jwa 50 cm (20 in), le sebopego sa lyre.<ref>Skinner, J. D.; Chimimba, Christian T. (2005). ''[https://books.google.com/books?id=iqwEYkTDZf4C&pg=PA685 The Mammals of the Southern African Sub-region]''. Cambridge University Press. pp.&#x20;685–. ISBN&#x20;<bdi>978-0-521-84418-5</bdi>.</ref> == Dikarolwana tsa mefuta ya ditshedi == Go na le mefuta e le mebedi ya tsone, e leng Senga Puku (Kobus vardonii senganus) le puku ya borwa (Kobus vardonii vardonii). == Tikologo == Puku e fitlhelwa fela mo mafelong a a nang le bojang le mo mafelong a a nang le bojang, koo e jang bojang teng. Dijo tsa puku di fetofetoga go ya ka mofuta wa bojang jo bo jewang. <ref name=":0" />Go na le kgaisano e nnye ya dijo le di-bovid tse dingwe. <ref>Rduch, Vera (2016). "Diet of the Puku Antelope (Kobus Vardonii) and Dietary Overlap with Selected Other Bovids in Kasanka National Park, Zambia". ''Mammal Research''. '''61''' (3): 289–297. doi:[[:en:Puku#cite_note-pukudiet-5|10.1007/s13364-016-0268-y.]] S2CID&#x20;15475378</ref>Mofuta ono o tsamaya bosigo, o tlhaga mo mosong thata le thapama thata. Fa puku e tshogile, e letsa molodi o o kwa godimo thata. Tse di namagadi di kopana ka ditlhopha tse di ka fitlhang go masome a mabedi .Ka paka ya dipula, metlhape eno e kopana mmogo gore e nne le pabalesego e e oketsegileng, gantsi e nna le tse di namagadi di ka nna masome a matlhano . Tse ditonanyana di laola mafelo a di leng mo go one mme di leka go tlhotlheletsa matsomane a ditshadi gore a nne mo mafelong a tsone ka lobaka lo loleele ka mo go ka kgonegang ka teng. Ka paka ya pula, ka ntlha ya merwalela e megolo mo lefelong la bone la bonno ba fudugela kwa bogodimong jo bo kwa godimo mme ka paka ya komelelo ba nna gaufi le metsi.<ref>Macdonald, David Whyte (2006). [https://books.google.com/books?id=9JdwAQAACAAJ ''The Princeton Encyclopedia of Mammals''.] Princeton University Press. ISBN&#x20;<bdi>978-0-691-14069-8</bdi>.</ref> [[Setshwantsho:Puku male and female (Zambia).jpg|thumb|puku ya namagadi le e tonanyana ]] == Metswedi == 9e01sod52bi2id0rtrb3my44tx0etdk Mmanthatisi 0 14479 52652 2026-07-17T09:19:20Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya ga Mmathatisi #Wikipedia25BW 52652 wikitext text/x-wiki '''Mmanthatisi''' (o leina la gagwe gape le peletiwang gotwe '''Manthatisi''' kgotsa '''MmaNthatisi''', le seke le peletiwe senlte gotwe '''Mantatee''', '''Ma Nthisi''', '''Mantatise''') e ne e le moteledipele wa [[Batlokwa]] ka nako ya morwae a santse a le mmotlana go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, lesome le borarao go tsena ngwaga wa sekete, makgolo a robabobedi, masome a mabedi le bone. O tsene mo bogosing a tshwareletse morwae, [[Sekonyela]] (Lentsha) bogosi morago ga go tlhokafala ga monna wa gagwe Kgosi Mokotjo (kgosi wa pele). Mmanthatisi o ne a itsege e le moeteledipele o o nonofileng, a le pelokgale gape a na le bokgoni, ka nako ya kagiso le ya ntwa. Balatedi ba gagwe ba ne ba mmitsa Mosesanyane (o monnye) ka a ne a le mosesane mo mmeleng.<ref>Setumu, Tlou (2014). ''Until Lions Document Their Heritage: Southern Africa's Fighters Against Colonial Plunder''. Makgabeng Heritage Research & publishing. p.&nbsp;165.</ref> Le ntswa morafe wa gagwe o ne o bidiwa Balefe, ka nako ya bogosi jwa gagwe, ba ne ba simolola go bidiwa boo-mmanthatisi kgotsa Manthatee ke Makgowa. Ka nako ya dintwa tsa Difaqane/Mfecane - nako ya diphudugo tsa batho ba bantsi, Mmanthatisi o ne a dirisa nonofo ya gagwe, maikaelelo, bopelokgale le tlhwaafalo go netefatsa gore batho ba gagwe ba tswelela ba nna mmogo, le ntswa ba ne ba tlhaselwa gangwe le gape ke setlhopha sa batho ba Nguni.<ref>Etherington, Norman (2013). ''The great treks: the transformation of Southern Africa 1815-1854''. London: Routleg. p.&nbsp;77.</ref> == Botshelo jwa a le mmotlana == Leina le Mmanthatisi a le filweng fa a belegwa e ne e le Monyaduwe. E ne e le morwadie Mothaha, kgosi wa morafe wa Basia, o tsholetswe kwa jaanong e leng kgaolo ya [[Aforika Borwa]] kwa Free State, kwa toropong ya Harrismith. A tlhalosiwa e le mme o montle o o goletseng fa godimo ebile a le mmala wa dithupa tsa maretlwa, o ne a bolelwa a le maitseo ebile batho ba kgatlhegela botlhale jwa gagwe.<ref>Setumu, Tlou (2014). ''Until Lions Document Their Heritage: Southern Africa's Fighters Against Colonial Plunder''. Makgabeng Heritage Research & publishing. p.&nbsp;165.</ref> == Metswedi == fhsm4pxrvwuvl120kyb7l1psegbhlhm Khama Rhino Sanctuary 0 14480 52654 2026-07-17T10:13:59Z JudithShe 9421 Ke ranotse tsebe ya Khama Rhino Sanctuary #Wikipedia25BW 52654 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area|name=Khama Rhino Sanctuary|map_image=Botswana physical map.svg|coordinates=22°14′05″S 26°43′12″E|area_ha=8,585|created=1989|visitation_num=dikete di le masome mabedi le botlhano ka ngwaga wa 2016|website=khamarhinosanctuary.com|image_map=Rinocerontes blancos (Ceratotherium simum), Santuario de Rinocerontes Khama, Botsuana, 2018-08-02, DD 04.jpg}} [[Setshwantsho:Rinocerontes blancos (Ceratotherium simum), Santuario de Rinocerontes Khama, Botsuana, 2018-08-02, DD 04.jpg|thumb|Ditshukudu tse ditshweu]] '''Khama Rhino Sanctuary''' ke porojeke ya diphologolo tsa naga ya setshaba mo [[Botswana]],<ref name=":0">[https://www.botswanatourism.co.bw/explore/khama-rhino-sanctuary "Khama Rhino Sanctuary".] Botswana Tourism. Retrieved 2026-07-17</ref> e dikhilomithara di le masome a mabedi le botlhano kwa ntle ga [[Serowe]].<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20230627164202/https://africanconservation.org/botswana-khama-rhino-sanctuary-flourishes-2/ "Botswana: Khama Rhino Sanctuary flourishes".] African Conservation Foundation. 2010-02-15. Archived from [https://africanconservation.org/botswana-khama-rhino-sanctuary-flourishes-2/ the original] on 2023-06-27. Retrieved 2026-07-17</ref> E apesitse bophara jwa diheketara di le dikete di robabobedi, makgolo a matlhano, masome a robabobedi, le botlhano tsa sekgwa se se motlhaba sa kalahari, gape ke legae la di[[tshukudu]] tse dintsho le tse di tshweu gammogo le mefuta ya diphologolo e feta masome a mararo le mefuta e feta makgolo a mabedi le masome a mararo a dinonyane.<ref name=":2">Motlhoka, Thobo (2022-11-17). [https://www.independent.co.uk/travel/africa/botswana/rhino-killed-botswana-sanctuary-b2227172.html "Was a rhino killed in Botswana's Khama Rhino Sanctuary?".] The Independent. Retrieved 2026-07-17</ref> Lefelo le, le tlhamilwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bobedi go thusa go boloka ditshukudu tse di neng di nyelela le go tsosolosa diphologolo tsa naga tse di neng di nna koo mo ditsong, ga mmogo le go tlhabolola motse o o mabapi.<ref name=":1" /> Fa godimo ga go go gwedisa ditshukudu,<ref>[https://greatplainsfoundation.com/an-update-on-rhinos-without-borders-most-recent-project/ "An update on Rhinos Without Borders' most recent project".] Great Plains Foundation. 2016-07-15. Retrieved 2026-07-17</ref> lefelo le gape le na le lefelo la thuto ya tikologo, mafelo a go kampa, mafelo a boroko, le lefelo la dijo. Bontsi jwa madi a tswa mo bojanaleng le go rekisetsa masimo a mangwe diphologolo fa palo e fitile lefelo leo.<ref name=":1" /> == Ditso le tshomarelo == Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabobedi le borobabongwe, ka matshwenyego a go bolawa ga ditshukudu, banni ba [[Serowe]] ba ne ba aga lefelo la tshomarelo diphologolo tsa naga ka kemo nokeng ya ga [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama]].<ref name=":0" /> Ditshukudu tsa ntlha tse ditshweu di le nne di ne tsa tsisiwa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le bobedi, lefelo la fiwa lefelo leo semmuso gaufi le pane ya Serwe, letsha le le kgadileng, ke Land Board ya Ngwato ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a robabongwe le boraro. Tshukudu e ntsho, e e neng e gomagomediwa ke go nyelela, e ne ya busediwa ka ngwaga wa dikete pedi le bobedi.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":3">[https://independent-travellers.com/botswana/khama/ "Khama Rhino Sanctuary, November 2017]". ''Independent Travellers''. independent-travellers.com. Retrieved 17 July 2026</ref> Lefelo le, ke legae la diphologolo tse dingwe tsa naga tse di nnang koo ka tlholego kgotsa di tsisitswe go stwa mafelong a mangwe.<ref name=":3" /> Di akaretsa dithutlwa, diphofu, dikgama tse dikhibidu, dikukama, dipitse tsa naga, dikgokong tse di tala, ditshephe, diphala, ditholo, mangau<ref name=":1" />, bo phokojwe ba mokwatla o montsho, diphiri, matlotse, bommantshwe, bothwane, diphage<ref name=":0" />, diphuti le tse dingwe.<ref name=":3" /> Mefuta ya dinonyane tse di bonwang kwa lefelong le di akaretsa dikgaka le manong.<ref>[https://ebird.org/hotspot/L2432822?yr=all&m=&rank=mrec&hs_sortBy=count&hs_o=asc "Khama Rhino Sanctuary Sightings".] eBird. Retrieved 2026-07-17</ref> Porojeke kgolo e e diriwang ke Khama Rhino Sanctuary ke ya go gwedisa ditshukudu. Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone, ditshukudu le masome mabedi le borobabobedi di ne dii fuduseditswe kwa mafelong a mangwe kwa borwa jwa [[Aferika|Aforika]].<ref>Pflanz, Mike (2014-03-02). [https://www.csmonitor.com/World/Africa/2014/0302/The-ivory-police "The ivory police".] The Christian Science Monitor. Retrieved 2026-07-17</ref> Maranyane a lefelo le a bega fa maikaelelo a lone e le go dira tikologo e mo go yone ditshukudu tse ditshweu le tse dintsho di ka gwela ka phuthulogo, le go di busetsa mo mafelong a tsone a tlholego.<ref name=":1" /> Tshukudu ya ntlha e ntsho e tshotswe ka ngwaga wa dikete pedi le bosupa, fa tse pedi tse ditshweu di tshotswe ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Ditshukudu ste di mo lefelong le di sireleditswe ka go disa batho ba ba di bolayang mo go diriwang ke batsomi le masole a [[Botswana]]. Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone, go ne go sena ditshukudu dipe tse di neng di bolailwe mo lefelong leo fa le sale le bulwa.<ref>Smith, David (2014-02-13). [https://www.theguardian.com/environment/2014/feb/13/rhinos-south-africa-botswana-anti-poaching-drive "Rhinos to be moved from South Africa to Botswana in anti-poaching drive".] The Guardian. Retrieved 2026-07-17</ref> Morago ga dingwaga di ka nna masome a mararo a go nna lefelo la tshireletsego, ditshukudu di le pedi tse ditshweu di ne tsa begiwa ke ba lephata la diphologolo tsa nana fa di bolailwe ke batsomi ba ba neng ba itshupa e le baeng ka ngwaga wa dikete pedi le masome a mabedi le bobedi; lefelo leo le ganetsa fa di ne di le mo lefelong la bone.<ref name=":2" /><ref>Tlhankane, Mompati (2023-02-24). [https://www.mmegi.bw/news/khama-sanctuary-no-longer-safe-haven/news "Khama Sanctuary no longer safe haven".] MmegiOnline. Retrieved 2026-07-17</ref><ref>Flanagan, Jane (2022-08-26). [https://www.thetimes.com/uk/environment/article/poachers-pose-as-visitors-to-kill-rhinos-in-a-botswana-sanctuary-s0k6mh7rw "Poachers pose as visitors to kill rhinos in a Botswana sanctuary".] The Sunday Times. Retrieved 2026-07-17</ref><ref name=":0" /> Ka Moranang ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le boraro, ditshukudu di le nne di ne tsa thuntshiwa, tse pedi tsa swa, le nstwa maikaelelo a sa itsewe ka dinaka tsa tsone di ne di santse di le mo go tsone.<ref>Dube, Mqondisi (2023-04-13). [https://www.voanews.com/a/botswana-on-alert-after-shooting-of-rhinos-in-sanctuary/7049324.html "Botswana on Alert After Shooting of Rhinos in Sanctuary".] VOA News. Retrieved 2026-07-17</ref> == Metswedi == 83xwcid4qgvpuh0w5cd0jsdgbhnow2w Dinaledi 0 14481 52657 2026-07-17T10:38:43Z Gogontsi 10503 Added a new article 52657 wikitext text/x-wiki '''Dinaledi''' di mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke naledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka Phukwi. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa Moranang, e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa Seetebosigo) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. b7da2lc0c11sbd5si9q5cu20xrpl766 52658 52657 2026-07-17T10:43:45Z Gogontsi 10503 Added a picture 52658 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Starburst in NGC 4449 (captured by the Hubble Space Telescope).jpg|thumb|Dinaledi mo loaping]] '''Dinaledi''' di mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke naledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka Phukwi. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa Moranang, e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa Seetebosigo) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. 6scx51ra12iyq00nq1ls9ryc5nt05kt 52659 52658 2026-07-17T10:45:39Z Gogontsi 10503 minor edit 52659 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Starburst in NGC 4449 (captured by the Hubble Space Telescope).jpg|thumb|Dinaledi mo loaping]] '''Dinaledi''' ke dikgolokwe tse dikgolo tse di phatsimang mo loaping. Dinaledi di fitlwelwa mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke naledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka Phukwi. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa Moranang, e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa Seetebosigo) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. a9eqzz3h4edfp8p1pfkwf4hlvq24xuq 52660 52659 2026-07-17T10:46:22Z Gogontsi 10503 52660 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Starburst in NGC 4449 (captured by the Hubble Space Telescope).jpg|thumb|Dinaledi mo loaping]] '''Dinaledi''' ke dikgolokwe tse dikgolo tse di phatsimang mo loaping. Dinaledi di fitlwelwa mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke dinaledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka Phukwi. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa Moranang, e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa Seetebosigo) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. q01vjc1cbslnmxstk3dbmhyqvfufkzi 52661 52660 2026-07-17T10:47:33Z Gogontsi 10503 52661 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Starburst in NGC 4449 (captured by the Hubble Space Telescope).jpg|thumb|Dinaledi mo loaping]] '''Dinaledi''' ke dikgolokwe tse dikgolo tse di phatsimang mo loaping. Dinaledi di fitlwelwa mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke dinaledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka Phukwi. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa Moranang, e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa Seetebosigo) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. == Ditshupiso == 7wyv1oqhqp008cn2iglemqi9zmscq4g 52662 52661 2026-07-17T10:48:31Z Gogontsi 10503 52662 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Starburst in NGC 4449 (captured by the Hubble Space Telescope).jpg|thumb|Dinaledi mo loaping]] '''Dinaledi''' ke dikgolokwe tse dikgolo tse di phatsimang mo loaping. Dinaledi di fitlwelwa mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke dinaledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka [[Phukwi]]. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa [[Moranang]], e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa Seetebosigo) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. == Ditshupiso == 6qe4aaz17mep5bpq2kedno6uimdrviq 52663 52662 2026-07-17T10:49:18Z Gogontsi 10503 52663 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Starburst in NGC 4449 (captured by the Hubble Space Telescope).jpg|thumb|Dinaledi mo loaping]] '''Dinaledi''' ke dikgolokwe tse dikgolo tse di phatsimang mo loaping. Dinaledi di fitlwelwa mo loaping. Gona le tse di bopang tsela nngwe di bidiwa masomosomo a dinaledi. Seno se farologane le setlhopha sa dinaledi se se bidiwang losagaripa, se se nang le dimilione le dibilione tsa dinaledi tse di nang le dipolanete tsa tsone. Gantsi batho ba ne ba leba masomosomo a dinaledi e le diphologolo, modimo kgotsa badimo e ba ba nang le dipolelo tsa bone (ka gonne legodimo le Lefatshe di ne di tsewa di farologane). <ref>https://www.up.ac.za/sci-enza/news/dinaledi</ref>Ditlhopha dingwe tsa dinaledi tse di tlwaelegileng, tse di bonalang motlhofo ka matlho kwa loaping lo lo kafa borwa ke: * Dithutlwa ke dinaledi e e thusang go ya kwa borwa. Go dumelwa gore dinaledi tse di mo letshwaong leno ke tsa ditshukudu tse di namagadi mme dinaledi tse di phatsimang tse di mo sefapanong ke tsa ditshukudu tse di tonanyana. * Dikolobe ke dinaledi tse tharo tse di phatsimang tse di mo moleng o mokhutshwane tse go neng go dumelwa gore ke di kolobe tsa naga. * Kgogamasigo ke naledi e e phatsimang go di gaisa tsotlhe, e e bapileng le Orion mme e bonala thata mo loaping la mo mosong ka [[Phukwi]]. Totatota go raya gore "Molebedi wa masigo", go bona naledi eno go supa gore go setse go le lotlatlana. * Naka ke naledi ya bobedi e e phatsimang thata mo loaping lwa borwa, e e tlhagang go ela kwa bokhutlong jwa [[Moranang]], e supa go simologa ga paka ya mariga. Banna ba ne ba tla nna ba lebeletse gore e tla tlhaga leng la ntlha mme motho wa ntlha yo o neng a tla e bona o ne a tla letsa lonaka. Go ne go dumelwa gore seno se tla ba tlisetsa masego a magolo. * Selemela ke setlhopha sa dinaledi di le thataro kana di le supa tse di phatsimang thata se ne se itsiwe gore se ne se bonwa mo e ka nnang ka nako ya fa mmu o ne o tshwanetse go lengwa (kwa bokhutlong jwa [[Seetebosigo]]) mme se ne se tshwantshetsa ngwaga o mosha. == Ditshupiso == adm15kiyb1bceib9z2vhlf4s0g96gg8 Phiri yo Moramaga 0 14482 52664 2026-07-17T11:05:57Z Mothusi Sekhomba 9433 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1362398525|Spotted hyena]]" 52664 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox|name=Spotted hyena|fossil_range={{fossilrange|2.1|0|[[Early Pleistocene]] – Recent}}|image=Spotted hyena (Crocuta crocuta).jpg|image_caption=At [[Etosha National Park]], [[Namibia]]|image2=Spotted Hyaena (Crocuta crocuta) (W1CDR0000381 BD12).ogg|image2_caption=Whooping recorded in [[Umfolozi Game Reserve]], South Africa|status=LC|status_system=IUCN3.1|status_ref=<ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Bohm, T. |author2=Höner, O.R. |date=2015 |title=''Crocuta crocuta'' |volume=2015 |article-number=e.T5674A45194782 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-2.RLTS.T5674A45194782.en |access-date=19 November 2021}}</ref>|genus=Crocuta|parent_authority=|species=crocuta|authority=([[Johann Christian Polycarp Erxleben|Erxleben]], 1777)|range_map=Crocuta crocuta map.svg|range_map_caption={{legend0|#008000|&nbsp;Range}}|synonyms={{collapsible list|bullets = true | title = List<ref>{{MSW3 Wozencraft|id =14000684 | page = 572}}</ref> |''Hyaena crocuta'' <small>Erxleben, 1777</small> |''C. capensis'' <small>Heller, 1914</small> |''C. cuvieri'' <small>Bory de St. Vincent, 1825</small> |''C. fisi'' <small>Bory de St. Vincent, 1825</small> |''C. fortis'' <small>J. A. Allen, 1924</small> |''C. gariepensis'' <small>Matschie, 1900</small> |''C. germinans'' <small>Matschie, 1900</small> |''C. habessynica'' <small>de Blainville, 1844</small> |''C. kibonotensis'' <small>Lönnberg, 1908</small> |''C. leontiewi'' <small>Satunin, 1905</small> |''C. maculata'' <small>Thunberg, 1811</small> |''C. noltei'' <small>Matschie, 1900</small> |''C. nzoyae'' <small>Cabrera, 1911</small> |''C. panganensis'' <small>Lönnberg, 1908</small> |''C. rufa'' <small>Desmarest, 1817</small> |''C. rufopicta'' <small>Cabrera, 1911</small> |''C. sivalensis'' <small>Falconer and Cautley in Falconer, 1868</small> |''C. thierryi'' <small>Matschie, 1900</small> |''C. thomasi'' <small>Cabrera, 1911</small> |''C. togoensis'' <small>Matschie, 1900</small> |''C. wissmanni'' <small>Matschie, 1900</small> }}}} '''Phiri yo moramaga''' ( '''''Crocuta crocuta''''' ), yo gape a bidiwang phiri yo o tshegang, ke losika lwa bo phiri, lo ka jaana lo tsewang e le lone fela lo lo leng teng lwa mofuta wa ''Crocuta'', lo lo tlholegang kwa Borwa jwa Aforika jwa Sahara. ctj4xbhexceviioiivhs19dca7eb2it 52666 52664 2026-07-17T11:30:04Z Mothusi Sekhomba 9433 Ke ranotse tsebe e. #Wikipedia25BW 52666 wikitext text/x-wiki '''Phiri yo moramaga''' ( '''''Crocuta crocuta''''' ), yo gape a bidiwang [[phiri]] '''yo o tshegang''',<ref>Funk, Holger (2010). ''Hyaena: On the Naming and Localisation of an Enigmatic Animal''. [[:en:Special:BookSources/978-3-640-69784-7|GRIN Verlag. ISBN&#x20;<bdi>978-3-640-69784-7</bdi>.]]</ref> ke losika lwa bo phiri, lo ka jaana lo tsewang e le lone fela lo lo leng teng lwa mofuta wa ''Crocuta'', lo lo tlholegang kwa Borwa jwa Aforika jwa Sahara. == hfdsjahjskd == fdhguksdhjfvkds == Metswedi == <references /> 1x6f18z3b879lpnh047qx4nvactrlog 52667 52666 2026-07-17T11:41:35Z Mothusi Sekhomba 9433 #Wikipedia25BW 52667 wikitext text/x-wiki '''Phiri yo moramaga''' ( '''''Crocuta crocuta''''' ), yo gape a bidiwang [[phiri]] '''yo o tshegang''',<ref>Funk, Holger (2010). ''Hyaena: On the Naming and Localisation of an Enigmatic Animal''. [[:en:Special:BookSources/978-3-640-69784-7|GRIN Verlag. ISBN&#x20;<bdi>978-3-640-69784-7</bdi>.]]</ref> ke losika lwa bo phiri, lo ka jaana lo tsewang e le lone fela lo lo leng teng lwa mofuta wa ''Crocuta'', lo lo tlholegang kwa Borwa jwa Aforika jwa Sahara. == Metswedi == <references /> 4f2bwfjihfwf46hsjqp48092zjuax4m