Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.14 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Masunga 0 3399 53954 48148 2026-08-09T09:49:59Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53954 wikitext text/x-wiki {{Infobox Botswana Place|image=Masunga Senior Secondary School.jpg|BotswanaMap={{Location map|Botswana |width = 240 |float = none |lat_deg = -20.62 |lon_deg = 27.44 }}|Elevation=1,180 m (3,870 ft)|Population=6,216 (2022)<ref>{{Cite web|title=Population and Housing Census 2022:Population of Cities, Town and Villages|url=https://www.statsbots.org.bw/sites/default/files/publications/Population%20of%20Cities%20Towns%20and%20Villages%20%202022.pdf|website=Statistics Botswana|date=2022}}</ref>|District=Bokone-botlha|image_upright=File:Kgosi Maruje III.jpg}} '''Masunga''' ke nngwe ya metse ya Bakalaka e e fitlhelwa mo kgaolong ya Bokone-Botlhaba mo lefatsheng la [[Botswana]]. Ntlo kgolo ya kgaolo Bokone-botlhaba e kwa motseng wa Masunga. Toropo e gaotshwane le motse wa [[Francistown]] ka selekanyo sa dikhilomethara di le lekgolo le masome a mabedi. Kgosi ya motse o ke [[Thabo Maruje Masunga III|Thabo Maruje Masunga]] yo o tsereng bogosi go tsweng malomagwe [[Christopher Masunga]]. Gaofi le Masunga go na le dithaba tsa [[Domboshaba|Dombo Shaba]], tse di nang le matlotlo a morafe wa Bakalaka, go tshwana thata le lefelo la Great Zimbabwe (Mutapa).O itsege e le nngwe ya mafelo a kgatlhisang bajanala mo Botswana kwa morafe wa Bakalaka o tshwarang modiro teng ngwaga le ngwaga ipelelelwa ngwao ya sekalaka Puo e buiwang thata mo kgaolong ya Bokone-botlhaba ke [[Sekalaka|Kalanga]],e seng Tswana e leng puo tletseng lefatshe ka bophara la Botswana. Morafe wa Bakalaka o tsamaelana thata le Shona, puo ya mangmang ka kwa Zimbabwe. == Ditiro le dilo tse di ngokang mo Masunga == Dilo tse di ka dirwang kwa Masunga di akaretsa: # Gaufi le Masunga go na le dithota tsa Domboshaba, tse di tshotseng dipholo tse di senyegileng tsa Mmusomogolo wa Kalanga . # Botaki jwa Lefika.<ref>{{Cite web |url=http://www.botswana-info.com/country/town/968/masunga= |title=Botswana information directory |access-date=2026-02-27 |archive-date=2025-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250812090341/https://www.botswana-info.com/country/town/968/masunga= |url-status=dead }}</ref> # Go na le lefelo la metshameko le le tlhokomelang ditiro tse di farologaneng tsa metshameko. == Dikolo kwa Masunga == Go na le Sekolo se segolwane sa Masunga == Bona gape == * Motse wa [[Mathangwane]] * [[Thuto mo Botswana]] ==Metswedi== {{Reflist}} [[Category:Mafelo a a nang le batho ba bantsi mo Botswana]] [[Category:Ditoropo tsa dikgaolo tsa Botswana]] [[Category:Kgaolo ya Bokone-botlha mo Botswana]] {{Botswana-geo-stub}} j3o0s26kfz397n2sfbxlyfip0rhkb9c Nadia Tromp 0 9438 53960 47206 2026-08-09T11:35:51Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53960 wikitext text/x-wiki Nadia Tromp o tshotswe ka Hirikgong a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ke moagi wa Afrika Borwa<ref><nowiki>https://www.facebook.com/nadia.tromp</nowiki> <sup>[''user-generated source''][https://www.facebook.com/nadia.tromp]</sup></ref> a itsege mo go tsa loago le tsa setshaba mo go tsa botsogo mo Afrika Borwa<ref>"On Trend in Architecture: Mesh". ''Visi''. 12 June [https://web.archive.org/web/20220810104352/https://visi.co.za/on-trend-in-architecture-mesh/ 2018]</ref>Ka ngwaga wa 2017 o ne a le mofenyi wa tsa kago mo lefatsheng ka bopharamo go tsa botsogo ko sepateleng sa Westbury.O feletse a neelwa tuelo ya bokgoni kwa Gauteng Institute for Architecture le tuelo go tswa ko South African Institute of Architects.<ref>"Overall winners 2017". ''www.worldarchitecturefestival.com''.[https://www.worldarchitecturefestival.com/overall-winners-2017]</ref>Ka ngwaga wa 2019 ko a neng a berekela teng ba tsere setlankana sa tsa kago mo tirosong tse dintsi.<ref>"Westbury TDC"[https://architectureprize.com/winners/winner.php?id=4115]</ref> == Botshelo jwa gagwe go tswa pele le dithuto == Tromp o ne a tshotswe ko Fishoek ,Afrika Borwa.O ithutile a bo a fenya a tsaya sentlankana sa gagwe ko sekolong se segolwane sa Cape Town, le setlankana sa gagwe se se golo ko sekolong se se golwane ko Harvard.Fa a fetsa le go bereka ko Noero Wolff ko tlase ga Jo Noero ,O feletse a nna mokaedi wa Paragon Habitat.Ka ngwaga wa 2008 o tlhomile dikago tsa "Ntsika Architects", e raya pilara ya maatla kana pilara ya motse. <ref>Staff Reporter (3 August 2009). "Book of South African Women: Architects". ''The M&G [https://mg.co.za/article/2009-08-03-book-of-south-african-women-architects/ Online]''</ref><ref>"ABOUT - Gauteng - Ntsika Architects". ''Top Female Architect - Gauteng - Ntsika [https://web.archive.org/web/20220516112943/https://www.ntsika.co.za/about Architects]''</ref> == Mokgwa wa go tlhama == Tromp o baya ko pele tsa kago tse di na leng mosola mo bathong.<ref>Zuerita. "Designing high-spec, public buildings"[https://web.archive.org/web/20220626102155/https://www.buildinganddecor.co.za/designing-high-spec-public-buildings/]</ref>Ditiro tsa gagwe ko sepateleng mo Afrika Borwa le uso le tiro ya gagwe mo civic sphere e dirile gore a tsenelele mo lofelong le a leng mo go lone. == Union International des Architectes(UIA) == Tromp o nale maemo a mokaedi ko International Unin of Architects(UIA) "Community Architecture"-Architecture and Human Rights,Work Programmme, e e berekang le UIA Congress,e feleletswa pele ga nako ya Brazil UIA Congress ka ngwaga wa 2020<ref>"WorkProgramme".[https://web.archive.org/web/20220118042309/https://www.uia-architectes.org/webApi/en/working-bodies/work-programmes/community-architecture.html]</ref> == GIFA (Gauteng Institute for Architecture) == Ka ngwaga wa 2018 ka Tlhakole ,Tromp o ne a tlhopilwe gore e nne tautona wa Gauteng Institute for Architecture ,o feditse ka ngwaga wa 2020 ka kgwedi ya Tlhakole fa tautona o a neng a bewa setilo mo GIFA e ele Krynauw Nel.<ref>"Presidents | GIfA | Gauteng Institute for Architecture | Johannesburg (Joburg), Gauteng, South Africa".[https://www.gifa.org.za/about-us/presidents]</ref> == Tiro e e tlhophilweng<ref>"Top Female Architect - Gauteng - Ntsika Architects". ''Top Female Architect - Gauteng - Ntsika [https://web.archive.org/web/20220618051238/https://www.ntsika.co.za/ Architects]''</ref> == === Hillbrow Esselen Street Clinic<ref>"Esselen Clinic / Ntsika Architects". 21 August 2017.[https://web.archive.org/web/20210421074254/https://apsaidal.com/esselen-clinic-ntsika-architects/]</ref> === Year:2014/15 Location :South AfricA,Hillbrow === Westbury Clinic<ref>"Westbury Clinic / Ntsika Architects". 2 August [https://web.archive.org/web/20210730065358/https://apsaidal.com/westbury-clinic-ntsika-architects/ 2017]</ref> === Year: 2014/15 Location: South Africa, Westbury === Westbury Transformation Develpment Centre<ref>"Westbury Transformation Development Centre (WTDC) is 90% Complete!". 16 November 2018.[https://www.jda.org.za/westbury-transformation-development-centre-wtdc-is-90-complete/]</ref> === Year: 2015/16 - 2019 Location: South Africa, Westbury == Diproject tse di tlang == === Rea Vaya BRT Stations & Urban upgrades[edit] === Year: 2019 - 2022 Location: South Africa, Sandton & Gandhi Square == Ditlankana le go amogelwa == * 2015 - 19millionproject winner – MoHM (Museum of Human Migration) Mobile Modular Museum, Rome<ref>"Reflections on A Human Rights Crisis". ''Business Media [http://businessmediamags.co.za/built-environment/arch-sa/reflections-on-a-human-rights-crisis/ MAGS]''</ref> * 2015 - Mbokodo South African Women in the Arts<ref>Mafika (15 September 2015). "South African women in arts honoured".[https://web.archive.org/web/20210724195214/https://www.brandsouthafrica.com/people-culture/arts-culture/mbokodo-awards-150915]</ref> * 2017 - Women in Construction Awards – Architecture - finalist * 2017 - Award of merit for Westbury Clinic Project - GIFA * 2017 - Completed Buildings Category Winner for Westbury Clinic Project - World Architecture Festival, Berlin<ref>"Overall winners 2017". ''www.worldarchitecturefestival.com''.[https://www.worldarchitecturefestival.com/overall-winners-2017]</ref> ** 2018 - SAIA- Corobrik Merit Award: Westbury Clinic Project ** 2018 - President of Gauteng Institute for Architects (GIFA)<ref>[https://www.gifa.org.za/about-us/presidents] 2018 - Director of the International Union of Architects (UIA) "Community Architecture" - Architecture & Human Rights, Work Programme</ref> ** 2018 - Director of the International Union of Architects (UIA) "Community Architecture" - Architecture & Human Rights, Work Programme<ref>"WorkProgramme".[https://web.archive.org/web/20220118042309/https://www.uia-architectes.org/webApi/en/working-bodies/work-programmes/community-architecture.html]</ref> == Metswedi == r0whd7n744q1qgqxbc4wh2s8alm5eci George Jackson (Virginia politician) 0 9775 53927 36571 2026-08-09T05:27:49Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53927 wikitext text/x-wiki George Jackson (Hirikgong 9, 1757 - Motsheganong 17, 1831) e ne e le molemirui, {{Infobox officeholder|name=George Jackson|alongside2=David J. Marple<br />William Frame|office2=Member of the [[Ohio House of Representatives]]|office1=Member of the [[Ohio Senate]] from [[Muskingum County, Ohio|Muskingum County]]|predecessor2=''Multi-member at-large district''|predecessor1=Ebenezer Buckingham, Jr.|successor1=[[Samuel Sullivan (politician)|Samuel Sullivan]]|successor2=''District abolished''|term2=1809–1812|term1=1817–1819|birth_date={{birth date|1757|1|9}}|birth_place=[[Cecil County, Maryland|Cecil County]], [[Province of Maryland]], [[British America]]|resting_place=[[Falls Township, Muskingum County, Ohio|Falls Township]], [[Muskingum County, Ohio]]|death_date={{death date and age|1831|5|17|1757|1|9}}|death_place=[[Zanesville, Ohio|Zanesville]], [[Ohio]], [[United States|U.S.]]|occupation=[[farmer]], [[lawyer]], [[politician]]|branch=[[Virginia militia]]|rank=[[Colonel (United States)|Colonel]]|battles=[[American Revolutionary War]]|district3=[[Virginia's 3rd congressional district|3rd]]|office5=Member of the [[Virginia House of Delegates]]|successor3=[[John Smith (Virginia)|John Smith]]|predecessor3=[[James Machir]]|successor4=James Machir|term5=1794|term6=1785–1791|term_start4=March 4, 1795|term_end4=March 3, 1797|term_start3=March 4, 1799|term_end3=March 3, 1803}} mmueledi le radipolotiki wa kwa Amerika. == Botshelo jwa gagwe == O tsholetswe kwa Cecil County mo porofenseng ya Maryland ke John le Elizabeth (Cummins) Jackson,<ref>"Descendants of John Jackson (1716-1801)". ''Stonewall Jackson Genealogy''. Virginia Military Institute. Retrieved December 9, 2007.[https://web.archive.org/web/20110728140955/http://www.vmi.edu/archives2.aspx?id=5005]</ref>lelapa la gagwe le ne la fudugela kwa Virginia. O ne a direla mo sesoleng sa Virginia ka nako ya Ntwa ya Boipuso ya Amerika, a fitlha a nna mokolonele. Moragonyana o ne a ithuta molao mme a tsenela dipolotiki tsa puso, a nna leloko la Virginia House of Delegates. Ka 1788 e ne e le moemedi wa Virginia Ratifying Convention, e e neng ya amogela Molaotheo wa United States. O ne a tlhophiwa go nna leloko la United States House of Representatives mme a direla teng go tloga ka 1795 go ya go 1797 le 1799 go ya go 1803. Mo e ka nnang ka 1806, Jackson o ne a fudugela kwa Zanesville, kwa Ohio, mme a direla kwa lekgotleng la puso. O ne a tlhokafala koo ka May 17, 1831, mme a fitlhwa kwa Falls Township. == Lelwapa == George Jackson o ne a nyetse Elizabeth Brake (morwadia John Brake) mme e ne e le rre wa Moemedi wa United States John G. Jackson le Edward B. Jackson == Histori ya ditlhopho == * Ka 1795; Jackson o ne a tlhophiwa go nna leloko la U.S. Ntlo ya Baemedi ga e ganediwe. * Ka 1797; Jackson o ne a fenngwa fa a ne a batla go tlhophiwa gape. * 1799; Jackson o ne a tlhophiwa gape ka 53.94% ya diboutu, a fenya Federalist yo o neng a itsiwe fela jaaka Haymond. * Ka 1801, Jackson o ne a tlhophiwa gape ka 84.05% ya diboutu, a fenya Federalist Jonathan J. Jacobs. == Metswedi == ne7b9ntppyjryp6luzr3xe34zt14let Lorcia Cooper 0 11256 53950 47201 2026-08-09T09:11:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53950 wikitext text/x-wiki '''Lorcia Khumalo''' ( '''nee Cooper''' yo o tshotsweng ka {{Infobox person|name=Lorcia Cooper|image=Lorcia Cooper.png|birth_name=Lorcia Emmarsalda Cooper|birth_date={{Birth date and age|1978|11|9|mf=yes}}|birth_place=[[Cape Town]], [[South Africa]]|nationality=[[South Africa]]n|occupation={{flatlist| * Actress * dancer * singer}}|years active=1999–present|spouse(s)=Mandla Khumalo|children=2|awards=SAFTA AWARD for best Actress in a tv drama for [[Lockdown]]}} Ngwanatsele a ferabongwe 1978), ke [[modiragatsi]] le [[mmini]] wa Aforika Borwa.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20211127144138/https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=4384 "Lorcia Cooper: Born: 09 November 1978 (42 years old)"]. tvsa. Retrieved 18 November 2020</ref> O tumile thata ka dikarolo tsa gagwe mo difiliming tse di tumileng tsa thelebišene tsa ''[[Backstage]]'', ''[[Scandal!]]'', ''[[Lockdown]]'' (2017-2020) le ''Red Ink'' (2024), le mo difiliming tsa ''Hey Boy'' (2003) le ''[[Zulu Wedding]]'' (2017).<ref>[http://www.702.co.za/articles/239838/actress-lorcia-cooper-swaps-dance-moves-for-prison-life "Actress Lorcia Cooper swaps dance moves for prison life".] 702. Retrieved 18 November 2020</ref> == Botshelo jwa gagwe == O tshotswe ka Ngwanatsele a ferabongwe 1978 kwa [[Cape Town]], Aforika Borwa. O nyetswe ke Mandla Khumalo.<ref>[https://www.dailyvoice.co.za/lifestyle-entertainment/celebrity/call-me-mrs-khumalo-19693366 "Call me Mrs Khumalo"]. Daily Voice. Retrieved 18 November 2020.</ref> Banyalani bano ba na le morwadi a le mongwe le morwa a le mongwe.<ref name=":1">[https://briefly.co.za/33358-lorcia-cooper-biography-age-eyes-married-family-khumalo-lockdown-backstage-instagram.html "Lorcia Cooper bio".] briefly. Retrieved 18 November 2020.</ref> Ka 2019, o ne a ruruga di-lymph node mo thyroid ya gagwe mme a tshwanelwa ke go kentwa ka carbon dioxide go fokotsa go ruruga ga matlho a gagwe.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2019-11-01-watch--lorcia-cooper-opens-up-about-her-struggles-with-her-thyroid/ "Lorcia Cooper opens up about her struggles with her thyroid"]. timeslive. Retrieved 18 November 2020</ref> == Tiro == Fa a le dingwaga di le nne, batsadi ba gagwe ba ne ba mo kwadisa mo setlhopheng sa go bina. Fa a le dingwaga di le tlhano, o ne a fenya kgaisano ya gagwe ya ntlha mo dikgaisanong tsa bommampodi ba kgaolo tsa mmino wa Ballroom le wa Latin America. Fa a le dingwaga di le borobabobedi, o ne a tsena Sekolo sa go Bina mme a ithuta go bina ka fa tlase ga motlhami wa mebino Debbie Turner, yo o neng a nna motlhomasekao wa gagwe. Moragonyana o ne a tsenelela Sekolo sa go Bina sa Lekgotla la Bodiragatsi la Bokone Bophirima. Fa a le dingwaga di le lesome le boferabongwe, o ne a gapa Sekgele sa Mmini yo o Gaisang wa Mosadi wa FNB Vita.<ref>[https://www.osmtalent.com/artist/lorcia-cooper-kumalo/ "Lorcia Cooper Kumalo".] osmtalent. Retrieved 18 November 2020.</ref><ref name=":1" /> Moragonyana o ne a tsenelela kantoro ya [[SABC2]] e le mogasi wa ''Travel Xplorer''. Mo pakeng eo, o ne a tsaya karolo ya go etelela pele ya ga Cindi mo filiming ya ''Hey Boy'' (2003) e e neng e kaelwa ke Andre Odendaal. Ka 2008, o ne a tlhomiwa go nna mongwe wa baatlhodi mo kgaisanong ya go bina, ''Dans!'' ''Dans! Dans!'' e gasiwa mo ykNET. Ka one ngwaga oo, o ne a nna motlhami wa mebino le moatlhodi wa kgaisano ya boammaaruri, ''High School Musical: Spotlight South Africa'' e e neng ya gasiwa mo M-Net.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Ka 2017, Khumalo o ne a tlhagelela mo pakeng ya ntlha ya motseletsele wa drama ya bosenyi ya [[Mzansi Magic]], ''Lockdown'' jaaka Tyson, legolegwa la lesbian, karolo e a neng a tla e tshameka mo motseletseleng ono wa paka tsotlhe tse nne. Ka one ngwaga oo, o ne a tshameka karolo ya go tshegetsa ya ga Marang mo metlaeng ya marato ya ''[[Zulu Wedding]]'', filimi e thulaganyo ya yone e neng e lebisitswe mo go raraaneng ga go nyala mo lelapeng la [[segosi la Bazulu]]. Ka Mopitlo 2019, o ne a gapa Seetsele sa Modiragatsi yo o Gaisang wa Motshegetsi kwa [[SAFTA|di-SAFTA]] ka ntlha ya seabe sa gagwe mo Setlheng sa bobedi sa ''Lockdown.''<ref>[https://www.jetclub.co.za/2023/12/lorcia-cooper-kumalo-dancing-to-her-own.html "LORCIA COOPER KUMALO DANCING TO HER OWN RHYTHM".] ''Jet Club''. Retrieved 7 November 2024</ref><ref name=":0" /> O ne a tlhophiwa gape mo setlhopheng se le sengwe ngwaga o o latelang, mme a se ka a fenya. Ka Lwetse 2020, o ne a tlhagelela mo motseletseleng wa drama wa Mzansi wa ''Housekeepers'' mo karolong ya ga Mkhonto.<ref>[https://www.snl24.com/drum/celebs/news/lorcia-cooper-on-playing-mkhonto-and-the-lack-of-leading-roles-for-coloured-actors-20200904 "Lorcia Cooper on playing Mkhonto and the lack of leading roles for coloured actors".] snl24. Retrieved 18 November 2020.</ref> Ka 2024, Khumalo o ne a tlhagelela mo karolong ya Detective Morapadi mo motseletseleng wa bosenyi wa [[Showmax]] ''Red Ink'', e e fetotsweng go tswa mo pading ya ga [[Angela Makholwa]] ya leina le le tshwanang.<ref>Dladla, Zibuyile (27 March 2024). [https://web.archive.org/web/20250324135945/https://stories.showmax.com/za/lorcia-cooper-kumalo-from-red-ink-on-her-intentions-when-choosing-roles "Lorcia Cooper Kumalo from Red Ink on her intentions when choosing roles".] ''Showmax Stories''. Retrieved 7 November 2024</ref><ref>Eyaaz (25 February 2024). [https://mg.co.za/friday/2024-02-25-red-ink-true-crime-television-can-teach/ "Red Ink: True crime television can teach".] ''The Mail & Guardian''. Retrieved 7 November 2024.</ref> Ka Sedimonthole 2024, Khumalo o tla tlhagelela mo filiming ya metlae ya Aforikaborwa ya ''Neelan & Kevin''.<ref>[https://pro.imdb.com/title/tt34162580/companycredits?rf=cons_tt_cocred_tt&ref_=cons_tt_cocred_tt "Neelan & Kevin - Cast | IMDbPro".] ''pro.imdb.com''. Retrieved 7 November 2024</ref> == Dikarolo tsa thelebišene == === Modiragatsi === * 2006-7— ''[[Backstage]]'' * 2009-11 — [[Scandal]] ele Erin * 2017-20 ''— [[Lockdown]]'' ele Tyson * ''2020 —'' Housekeepers ele Mkhonto * 2020 — Still Breathing ele Lucille * 2021-23 ''—[[The Estate]]'' ele Jo Mohammed * 2023 ''— [[Nikiwe]]'' ele Mimmimi Cooper * 2024 — Red Ink ==== Moamogedi/Motho yo o Tlotlegang/Moeng ==== * ''#Karektas'' ele moatlhodi wa moeng yo o tumileng * ''Change Down'' ele moatlhodi wa moeng yo o tumileng * ''Eish! Saan'' ele modiragatsi wa metlae yo o tumileng * ''It's OK We're Family'' ele ene * ''The Bantu Hour'' ele moeng * ''[[The Comedy Central Roast]]'' ele ene * Mogasi wa Setlha sa bobedi sa ''Showville'' * Mogasi wa setlha sa lesome le motso le sa lesome le boraro sa [[The South African Film and Television Awards]] (SAFTA) == Dikarolo tsa filimi == * 2003 — ''Hey Boy'' ele Cindi * 2017 — ''[[Zulu Wedding]]'' ele Marang * 2020 — ''New Material'' ele Laylah (e sala morago ya 2012 ya ''Material'') * 2022 — ''Nandi'' ele Jayan * 2024 — ''Neelan & Kevin'' ele Mercia Holby == Tse di kwa ntle == * [[imdbname:1789137|Lorcia Cooper]] kwa [[imdbname:1789137|IMDb]] == Metswedi == 90fjkfyqvxr1oct0gtb3kukucsqkmhf Joyce Skefu 0 11703 53931 44376 2026-08-09T06:59:40Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53931 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Joyce Skefu|birth_name=Joyce Skefu|birth_date={{birth date and age|df=yes|1964|4|14}}|birth_place=[[Botswana]]|resting place coordinates=<!-- {{coord|LAT|LONG|display=inline,title}} -->|alma mater=[[University of St. Thomas (Texas)|University of St. Thomas]]|occupation=Actress, Voice artist|years active=1997–present|children=2}} '''Joyce Skefu''' (o tshotswe Moranang a le lesome le bone ka 1964) ke modiragatsi wa [[Batho ba letso la Setswana|Motswana]]-[[Aforika Borwa|Aforika]] [[Aforika Borwa|Borwa]] le motaki wa lentswe.<ref>[https://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=3721&sr=1 "Joyce Skefu: TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> O itsege thata ka dikarolo tse a di tshamekang mo difiliming tsa thelebišene jaaka; ''[[Muvhango]]'', ''[[Scandal!]]'' le ''Abomama''.<ref>Matshaba, Boitumelo. [https://www.news24.com/drum/celebs/tvs-most-powerful-female-characters-20180314 "TV's most powerful female characters"]. ''Drum''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> == Botshelo jwa gagwe == Skefu o tshotswe Moranang a le lesome le bone 1964 kwa Botswana mme a fudugela kwa [[Soweto]] kwa [[Gauteng]].<ref name=":0">Faeza. [https://www.news24.com/drum/Archive/nothing-scandalous-about-joyce-skefu-20170728 "Nothing scandalous about Joyce Skefu"]. ''Drum''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> Moragonyana o goletse kwa [[Bloemfontein]] le bonkokoagwe le kwa [[Lesotho]]. O ne a aloga ka Diploma e e kwa godimo ya Kalafi ya Bontle kwa [[Yunibesithing ya St. Thomas]] kwa Texas, kwa Houston.<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20250330165040/https://savannanews.com/joyce-skefu-biography-age-family-net-worth-children-spouse-lithapo/ "Joyce Skefu Biography"]. ''Savanna News''. 18 December 2020. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> O ne a nyetswe, mme monna wa gagwe o ne a tlhokafala morago ga dingwaga di le mmalwa ba nyalane. Ke mme wa bana ba babedi.<ref name=":1" /> O ne a amega mo dikotsing tse pedi tsa dikoloi ka 2010 le 2014, mme a falola ka dikgobalo tse dinnye.<ref name=":0" /> == Tiro == Ka 1997, o ne a tshameka la ntlha mo thelebišeneng ka filimi ya ''Muvhango'' mme a tshameka karolo ya "Doris Mokoena" ka go tuma thata.<ref>Digital, Drum. [https://www.news24.com/drum/news/joyce-skefu-is-living-her-passion-20170728 "Joyce Skefu is living her passion"]. ''Drum''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> Ka seabe sa gagwe, o ne a tlhophiwa makgetlho a le matlhano jaaka Modiragatsi yo o Gaisang mme a fenya a le mabedi a one. Morago ga moo o ne a gapa sekgele sa Duku Duku, se se neng se tlhophelwa ke setšhaba. Morago ga moo o ne a itumelelwa jaaka “mogogi wa boidiidi” ke SABC2, koo mola wa gagwe wa mosaeno o o reng, “You must never . . .” e ne ya nna balatedi ba gagwe.<ref name=":2">[https://www.viralfeed.co.za/10-things-you-dont-know-about-maletsatsi-khumalo/ "10 things you dont know about Maletsatsi Khumalo"]. ''Viral Feed South Africa''. 30 December 2017. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> Morago ga moo o ne a dira filimi ya ntlha ka 1998 ka filimi ya ga Voete van Goud e e tlhamaletseng mo bidiong mme a tshameka karolo ya "Maphiri". Mo tshimologong ya ngwaga wa 2000, o ne a tlhagelela mo motseletseleng wa drama e e tumileng ya AIDS ya Phamokate. Ka 2015, o ne a kopanela le batshameki ba motshameko o o tumileng wa e.tv wa ''Scandal!'' moo a neng a tshameka karolo ya "Maletsatsi Khumalo" dingwaga di feta lesome le bobedi ka go latelana.<ref name=":0" /> Ka 2018, o ne a tshameka karolo ya "Fumane" mo motseletseleng wa drama wa Mzansi Magic wa ''Abomama''.<ref>Magadla, Mahlohonolo. [https://www.news24.com/drum/celebs/new-drama-features-khanyi-mbau-as-a-church-going-lady-with-a-dark-secret-20180320 "New drama features Khanyi Mbau as a church-going lady with a dark secret"]. ''Drum''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> Fa a sena go tuma, o ne a boeletsa seabe sa gagwe mo pakeng ya bobedi ya motseletsele ono.<ref>Sekudu, Bonolo. [https://www.news24.com/drum/celebs/news/jerry-phele-on-his-decades-long-career-it-was-never-my-plan-but-i-have-no-regrets-20210723 "Jerry Phele on his decades-long career – 'It was never my plan but I have no regrets'"]. ''Drum''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref><ref>Tsewu, Siya. [https://www.news24.com/drum/celebs/news/shes-not-a-gangster-or-a-dancer-i-love-this-character-actress-khabonina-on-her-role-on-abomama-20210622 "'She's not a gangster or a dancer, I love this character' – actress Khabonina on her role on Abomama"]. ''Drum''. Retrieved 29 Phalane 2025.</ref> Fa go ntse jalo, o ne a tlhagelela gape mo pakeng ya bobedi ya motseletsele o mongwe wa drama wa Mzansi Magic wa ''Imposter'' ka seabe sa "Valeta". Gape o ne a gapa seetsele sa Modiragatsi yo o Gaisang mo bobogelong kwa Lontone kwa White House Theatre.<ref name=":2" /> Ka 2020, o ne a tsenelela thelebišene ya SABC2 mme a tshameka karolo ya "Moipone". Kwa ntle ga go diragatsa, o ne a tlhagelela fa pele ga batho ka diporofešene tse dintsi jaaka; mogakolodi wa tsa boitekanelo, morutisi wa go itshidila mmele, Motsamaisi wa thuso ya potlako wa Sefapaano se Sehibidu, mogakolodi wa HIV/AIDS, Moemedi wa Bojanala jwa Aforika Borwa, le Moruti wa kereke.<ref name=":2" /> == Badiragatsi == {| class="wikitable" !Ngwaga !Filimi !Karolo !Genre !Ref. |- |1997 |''[[Muvhango]]'' |Doris Mokoena |TV series | |- |1998 |''Voete van Goud'' |Maphiri |TV movie | |- |2015 |''[[Scandal!]]'' |Maletsatsi Khumalo |TV series | |- |2018 |''Abomama'' |Fumane |TV series | |- |2018 |''Imposter'' |Valeta |TV series | |- |2020 |''Lithapo'' |Moipone |TV series | |} == Metswedi == [[Karolo:Batho ba ba tshelang]] pwpjmdod8a4klqwc5rjmgk4l4pr6ur8 Kudzai Chimbaira 0 12051 53946 45740 2026-08-09T07:52:25Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53946 wikitext text/x-wiki '''Kudzai Chimbaira''' (13 October 1985 -January 2018) e ne e le motshameki le motsamaisi wa difilimi wa kwa Sweden-Zimbabwe.[https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [ 1<nowiki>]</nowiki>] O dirile tshimologo ya gagwe ka 2005 ka filimi e khutshwane e e bidiwang Pamvura, mme ka 2007 o ne a amogela sekgele kwa [https://en.wikipedia.org/wiki/Zimbabwe_International_Film_Festival Zimbabwe International Film Festival][2] sa motshameki yo o gaisang mo filimeng e khutshwane ka go tshameka moanelwa yo mogolo mo filiming e e bidiwang The Return. Mo ngwageng oo o ne a amogela gape le [https://en.wikipedia.org/wiki/National_Arts_Merit_Awards National Arts Merit Awards] ya Zimbabwe ka ntlha ya seabe sa gagwe mo motshamekong wa Anatol. <sup>[https://www.svt.se/kultur/flerfaldigt-prisbelonta-skadespelaren-kudzai-chimbaira-ar-dod [ 3<nowiki>]</nowiki>][http://www.corren.se/kultur-noje/prisbelont-skadespelerska-dod-om4974635.aspx [4<nowiki>]</nowiki>]</sup> Ka 2008 o ne a tsamaisa terama ya Silent Words ya Harare International Festival of the Arts, [<sup>[https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [ 1<nowiki>]</nowiki>] [https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [ 2<nowiki>]</nowiki>]</sup> mme ka one ngwaga oo o ne a gapa sekgele sa motshameki yo o gaisang wa sesadi kwa [https://en.wikipedia.org/wiki/Carthage_Film_Festival Carthage Film Festival] <sup>[https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [2<nowiki>]</nowiki>][https://www.svt.se/kultur/flerfaldigt-prisbelonta-skadespelaren-kudzai-chimbaira-ar-dod [3<nowiki>]</nowiki>]</sup> ka ntlha ya seabe sa gagwe mo filiming ya Zimbabwe. Ka 2008 o ne a fudugela kwa Sweden.<sup>[https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [ 2<nowiki>]</nowiki>][http://www.3-mob.com/entertainment/filmmaker-and-theatre-star-kudzai-chimbaira-dies/ [ 5<nowiki>]</nowiki>]</sup> Kwa Sweden o simolotse theater Integrationsteatern <sup>[1]</sup> mme o ne a le matlhagatlhaga mo moletlong wa filimi wa Cinemafrica, modulasetulo wa letsholo la go farologana Tryck, mme a tshameka mo metshamekong e mentsi, le mo filiming ya Medan vi lever . <sup>[https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [ 2<nowiki>]</nowiki>][https://www.imdb.com/name/nm3153289/ [ 6<nowiki>]</nowiki>]</sup> Chimbaira o tlhokafetse ka Ferikgong 2018, a le dingwaga di le 32. == Metswedi == [https://web.archive.org/web/20180126021157/http://www.integrationsteatern.se/kontakt/1-kudzai-chimbaira [1<nowiki>]</nowiki> "Kudzai Chimbaira"] (in Swedish). Archived from the original on 2018-01-26. Retrieved 2018-01-25. [https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ [2<nowiki>]</nowiki>] Kachiko, Tafadzwa (2018-01-24). "[https://web.archive.org/web/20180124071839/https://www.newsday.co.zw/2018/01/renowned-actress-dies/ Renowned actress dies]". NewsDay Zimbabwe. Retrieved 2018-01-25. [https://www.svt.se/kultur/flerfaldigt-prisbelonta-skadespelaren-kudzai-chimbaira-ar-dod [3<nowiki>]</nowiki>] Sundell, Joachim (2018-01-23). [https://www.svt.se/kultur/flerfaldigt-prisbelonta-skadespelaren-kudzai-chimbaira-ar-dod "Prisbelönta skådespelaren Kudzai Chimbaira är död"] (in Swedish). Retrieved 2018-01-25. [http://www.corren.se/kultur-noje/prisbelont-skadespelerska-dod-om4974635.aspx [4<nowiki>]</nowiki>] Hassler, Karin (2018-01-24). [http://www.corren.se/kultur-noje/prisbelont-skadespelerska-dod-om4974635.aspx "Prisbelönt skådespelerska död"]. Östgöta Correspondenten (in Swedish). Retrieved 2018-01-25. [https://web.archive.org/web/20241126231804/https://3-mob.com/entertainment/filmmaker-and-theatre-star-kudzai-chimbaira-dies/ [5<nowiki>]</nowiki> "Filmmaker and theatre star Kudzai Chimbaira dies"]. Three Men On A Boat. 2018-01-23. Retrieved 2018-01-25. [https://www.imdb.com/name/nm3153289/ [6<nowiki>]</nowiki> "Kudzai Chimbaira"]. IMDb. Retrieved 2018-01-25. 2rclfng4fy2o5538j9rxocg8r6ecaaw Ada Ehi 0 12062 53913 49739 2026-08-08T23:39:08Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53913 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist|Name=Ada Ehi|Birth_name=Ada Ogochukwu Ndukauba|Alias=Ada|birth_date={{birth date and age|1983|09|18}}|Instrument=Lentswe|Years_active=2009{{en dash}}gompieno|Label={{hlist|FreeNation INC|url=https://freenationinc.com}} https://freenationinc.com|website={{URL|adaehi.com}}|image=[[File:Ada Ehi Cameroon.jpg|thumb|Ada Ehi Cameroon]]}} '''Ada Ogochukwu Ehi''' (née '''Ndukauba'''; o tshotswe ka 18 Lwetswe 1983) ke moopedi, mokwadi wa dipina, moopedi wa mmino wa gospel wa kwa [[Nigeria]]. O simolotse tiro ya gagwe ya mmino a na le dingwaga di le 10 jaaka moopedi wa kwa morago wa naledi ya ngwana [[:en:Tosin_Jegede|Tosin Jegede]]. Fa e sale a simolola tiro ya gagwe ya mmino ka fa tlase ga FreeNation INC ka 2009, o ntse a tuma thata mo gae le mo lefatsheng ka bophara ka dipina tsa gagwe le dibidio tsa mmino.<ref>Jayne Augoye (July 8, 2017). [https://www.premiumtimesng.com/entertainment/music/236243-gospel-music-singer-ada-ehi-raises-bar-overcame-video.html "Gospel music singer, Ada Ehi, raises the bar with 'Overcame' video"]. ''[[:en:Premium_Times|Premium Times]]''. Retrieved July 10, 2017.</ref><ref>Daniel Anazia (July 8, 2017). [https://guardian.ng/saturday-magazine/ada-reaches-new-height-with-overcame/ "Ada reaches new height with Overcame"]. ''[[:en:The_Guardian_(Nigeria)|The Guardian]]''. Lagos, Nigeria. Retrieved July 10, 2017.</ref> == Kitso ka gagwe == === Botshelo ja kwa bonnyeng === Ehi o alogile kwa [[:en:Lagos_State_University|Lagos State University]] (B.Sc Chemical and Polymer Engineering). Ka nako ya fa a ne a le kwa yunibesithing, o ne a nna le seabe mo go Believers Loveworld Campus Fellowship.<ref>Chinyere Abiaziem (July 17, 2017). [http://independent.ng/not-naked-look-good-ada/ "'You Do Not Have To Be Naked to Look Good' – Ada"]. ''[[:en:Independent_(Nigeria)|Independent]]''. Lagos, Nigeria. Retrieved July 17, 2017.</ref> Ka bonako morago ga moo, o ne a tsenela khwaere ya [[:en:Christ_Embassy|Christ Embassy]] mme morago a tsenela FreeNation INC record label kwa a ileng a golola mmino wa gagwe teng mme a tswelela ka tiro ya gagwe ya seporofeshenale jaaka moopedi wa gospel.<ref>[https://www.pulse.ng/articles/entertainment/music/review-ada-ehi-born-of-god-new-album-2024081803033155219 <nowiki>"On 'Born of God,' Ada Ehi is resilient and grateful [Pulse Album Review] | Pulse Nigeria"</nowiki>]. ''www.pulse.ng''. Retrieved June 13, 2025.</ref><ref>[https://www.premiumtimesng.com/entertainment/music/236243-gospel-music-singer-ada-ehi-raises-bar-overcame-video.html?tztc=1 "Gospel music singer, Ada Ehi, raises the bar with 'Overcame' video"]. ''[[:en:Premium_Times|Premium Times]]''. Retrieved June 13, 2025.</ref> Ehi o ne a ikgolaganya le FreeNation INC Records ka 2009.<ref name=":0">Ada, Jack (September 14, 2024). [https://web.archive.org/web/20250421075027/https://www.naijapickup.com/mp3-music/artistes/ada-ehi/ "Ada Ehi Biography, Age & Net Worth 2024"]. ''Np Media''. Retrieved September 14, 2024.</ref> O kopane le monna wa gagwe, Moses Ehi kwa kerekeng ya Christ Embassy fa a ne a le kwa yunibesithing. Ba nyalane ka ngwaga wa 2008 mme ga jaana ba na le bana ba le babedi.<ref>[https://africachurches.com/profile-and-biography-of-ada-ogochukwu-ehi/ "Official Profile and Biography of Nigeria Gospel Musician Ada Ogochukwu Ehi"]. October 13, 2018.</ref><ref name=":0" /> === Tiro ya gagwe ya kopelo === Fa e sale a tsenela Christ Embassy Choir, Ehi o ntse a le matlhagatlhaga mo Tirelong ya Mmino ya Christ Embassy, mme o ntse a dira mo ditiragalong tsa Christ Embassy mo mananeong a le mmalwa go ralala lefatshe go akaretsa kwa Yuropa, Amerika le dinaga di le mmalwa tsa Aforika.<ref>Uche Atuma (July 16, 2017). [http://sunnewsonline.com/what-i-learnt-from-pastor-chris-oyakhilome-ada-ehi-international-gospel-music-minister/ "WHAT I LEARNT FROM PASTOR CHRIS OYAKHILOME – Ada Ehi, International Gospel Music Minister"]. ''[[:en:The_Sun_(Nigeria)|The Sun]]''. Lagos, Nigeria. Retrieved July 20, 2017.</ref> Alebamo ya gagwe ya ntlha ya studio ya Undenied e ne ya gololwa ka Ngwanatsele 2009. Lifted and So Fly, e leng alebamo e e nang le didisiki tse pedi, e ne ya gololwa ka Ngwanatsele 2013.<ref>Francisca Kadiri (February 26, 2016). [http://www.onlinenigeria.com/sites/profiles/musicians/8512-ada-ehi.html "Ada Ehi"]. Online Nigeria. Retrieved July 10, 2017.</ref><ref>ThisDay (August 29, 2009). [http://allafrica.com/stories/200908310250.html "Nigeria: The Emergence of Love World Records"]. channelstv. Retrieved July 21, 2017.</ref><ref>nigeriatribune (June 11, 2017). [http://tribuneonlineng.com/music-saved-woman-suicide-ada-ehi/ "My music saved a woman from suicide —Ada Ehi"]. ''[[:en:Nigerian_Tribune|Nigerian Tribune]]''. Retrieved July 10, 2017.</ref><ref>Alex Amos (August 31, 2013). [http://selahafrik.com/2013/08/upclose-i-roar-in-tongues-im-rich-crooner-ada-ehi-is-on-fire-talks-spirituality-upcoming-album-love-fashion-and-more/ "UPCLOSE: "I ROAR IN TONGUES" – "I'M RICH" CROONER ADA EHI IS ON FIRE! TALKS SPIRITUALITY, UPCOMING ALBUM, LOVE, FASHION AND MORE"]. selahafrik. Retrieved July 10, 2017.</ref> O ne a golola alebamo ya gagwe ya boraro ya studio, Future Now, ka 16 Diphalane 2017. E ne ya tsaya maemo a ntlha mo iTunes Nigeria ka lone letsatsi le.<ref>[https://www.bellanaija.com/2017/10/adas-new-album-future-itunes/amp/ "Ada's New Album "Future Now" races to No. 1 Spot on iTunes Nigeria Same Day of Release – BellaNaija"]. ''[[:en:BellaNaija|BellaNaija]]''. July 29, 2006. Retrieved October 25, 2017.</ref> == Metswedi == suyd9t7c75c1tepgkv2truy5cs3mgk6 Eunice Atuejide 0 13228 53920 50076 2026-08-09T04:45:07Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53920 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Eunice Atuejide|image=Eunice atuejide.jpg|office=Modulasetilo wa phathi ya Nationa Interest.|term_start=2017|birth_date=Phatwe a le lesome le borataro ngwaga wa 1978|party=[[National Interest Party]]}} '''Eunice Uche Julian Atuejide''' (o o tshotsweng ka Phatwe a le lesome le borataro ngwaga wa 1978) ke mogwebi, mmueledi le mopolotiki wa kwa [[Nigeria]]. O itsege ka go tlhama phathi ya [[National Interest Party]] (NIP)<ref>[https://web.archive.org/web/20180316032956/http://justumagazine.com/eunice-atuejides-registers-political-party-national-interest-party-nip/ "Eunice Atuejide Registers Political Party National Interest Party (NIP)".] ''Just U Magazine''. Archived from [https://justumagazine.com/eunice-atuejides-registers-political-party-national-interest-party-nip/ the original] on 16 March 2018. Retrieved 8 May 2026</ref><ref>[https://www.channelstv.com/2017/12/14/inec-registers-21-new-political-parties/ "INEC Registers 21 New Political Parties"]. ''Channels Television''. Retrieved 8 May 2026</ref> le go nna ntlhopheng wa botautona jwa phathi ya National Interest Party (NIP) ka 2019.<ref>Admin (20 July 2018). [https://web.archive.org/web/20190213183517/https://www.nationalinterestparty.com/public-announcement/2019-nips-presidential-aspirant-eunice-uche-atuejide-declaration-speech/ "2019 NIP's Presidential Aspirant, Eunice Uche Atuejide Declaration Speech".] ''NIP''. Retrieved 8 May 2026</ref><ref>Bakare, Tonye (July 2018). [https://guardian.ng/news/39-year-old-woman-plans-to-unseat-buhari/ "39-year old woman, Eunice Atuejide plans to unseat Buhari".] ''[[:en:The_Guardian_(Nigeria)|The Guardian]]''. Lagos, Nigeria. Retrieved 8 May 2026</ref> == Botshelo jwa a le mmotlana le thuto == Atuejide o tsholetswe a bo a godisediwa kwa kgaolong ya [[Lagos]] kwa [[Nigeria|Nigeria,]] le ntswa ba lolwapa lwa gagwe ba tlholega kwa kgaolong ya [[Enugu]]. O itsege ka go tlhama phathi ya sepolotiki ya banana e e dirisang maranyane ya National Interest Party (NIP) kwa Nigeria. O tsene sekolo se sebotlana kwa Onike Girls Primary kwa Lagos ngwaga o le mongwe<ref>[https://news.assure.ng/the-three-women-presidential-candidates-what-are-their-chances-a-must-read/ "The Three Women Presidential Candidates: What are their Chances? (A Must Read)".] ''NewsNow Nigeria''. 3 November 2018. Retrieved 8 May 2026</ref><ref>Elezuo, Eric (3 November 2018). [https://thebossnewspapers.com/2018/11/03/the-three-women-presidential-candidates-what-are-their-chances/ "The Three Women Presidential Candidates: What are their Chances?".] ''The Boss Newspaper''. Retrieved 8 May 2026</ref> pele ga a fudugela kwa go se segolwane sa basetsana sa Reagan Memorial Girls Secondary e ntse e le kwa Lagos. O ne a ya go ithutela itsholelo ya tsa temothuo kwa sekolong se segolwane sa ithutelo ditiro sa [[University of Ibadan]].<ref name=":0">Anokam, Sam (January 2018). [https://web.archive.org/web/20180316084807/http://www.samurahh.com/2018/01/eunice-atuejide-set-for-paradigm-shift.html?m=1 "Eunice Atuejide: Set For Paradigm Shift With NIP".] ''Samurahh Blog''. Retrieved 8 May 2026</ref> Atuejide o tsere karolo mo motshamekong wa [[Taekwondo]] fa e le kwa sekolong se sebotlana le se segolwane, o ne a le mo setlhopheng se se neng se emetse sekolo sa University ya Ibadan kwa metshamekong ya NUGA go tswa ka 1996 go tsena 1999. O ne a iponela lebante le lentsho ka ngwaga wa 2005 a le mo setlhopheng sa BUDO Taekwondo Club kwa Siegen [[Germany]].<ref>Odoekwu, Joseph (13 January 2018). [https://web.archive.org/web/20180316024522/https://sportintelligencemag.com/a-female-taekwondo-black-belt-holder-registers-political-party-nigeria/ "Female Taekwondo Black-belt Holder Registers Political Party In Nigeria".] ''Sport Intelligence Magazine''. Archived from [https://sportintelligencemag.com/a-female-taekwondo-black-belt-holder-registers-political-party-nigeria/ the original] on 16 March 2018. Retrieved 8 May 2026</ref> Atuejide o ne a seka a feta dithuto tsa gagwe tsa itsholelo ya temothuo kwa sekolong sa University ya Ibadan a ya go dira Diploma tsa puo ya se Fora kwa Institut Internationale d'Etudes Française, kwa Université Marc Bloch, kwa Strasbourg, France. Fa a le koo o ne a kopana le monna wa gagwe wa ntlha Frank Becker ba fudugela kwa Germany. O ne a ithutela puo ya German kwa Sprahenschule Siegerland. O ne a dira teko ya go ithuta ka puo ya German kwa University ya Siegen kwa a ithutetseng go tsamaisa dikgwebo teng (Busines Administration).<ref name=":1">[https://urbanwomanmag.com/eunice-atuejide-founder-of-national-interest-party/ "Eunice Atuejide Is The Founder Of The World's First Online Political Party, National Interest Party".] ''Urban Woman Magazine''. 6 October 2018. Retrieved 8 May 2026</ref><ref>[https://theinterview.ng/2018/11/23/know-your-candidate-eunice-atuejide-nip/ "Know Your Candidate: Eunice Atuejide – NIP".] ''TheInterview Nigeria''. 23 November 2018. Retrieved 8 May 2026</ref> Atuejide o ne a dira Diploma ya go dira metshameko ya motshikinyego le go diragatsa kwa New York Film Academy le kwa Sally Johnson's Studios kwa [[New York]], [[USA]].<ref>[https://web.archive.org/web/20221206093134/https://election.punchng.com/eunice-atuejide/ "Eunice Atuejide's Profile"]. [[:en:The_Punch|''The Punch''.]] 4 February 2019. Retrieved 8 May 2026</ref> Morago ga dingwaga di supa a dira ebile a rotloetsa metshameko ya motshikinyego ya kwa Nigeria ebile a tlhokometse ba lolwapa lwa gagwe, o ne a boela sekolong go ithuta tsa molao. O feditse Diploma tsa molao, degree tsa molao le thuto ya go bereka mo go tsa molao ga mmogo le di masters tsa molao kwa BPP University kwa Lontone, [[United Kingdom|United Kingdom.]]<ref>Langdon-Down, Grania. [https://www.thetimes.com/best-law-firms/profile-legal/article/scholarships-help-to-beat-the-funding-crisis-hmplt6bwv0r "Scholarships help to beat the funding crisis".] [[:en:The_Times|''The Times''.]] Retrieved 8 May 2026</ref> O ne a boela kwa Nigeria kwa a feditseng thuto e a neng a e tlhoka gore a kgone go nna mmueledi wa kgotlatshekelo e tona ya Nigeria.<ref>[https://web.archive.org/web/20180316151838/http://www.beats-onit.com.ng/2018/01/05/nigerians-will-give-nip-total-support-see-sincerity-atuejide/ "Nigerians Will Give NIP Total Support When They See Our Sincerity".] ''Beats-On It''. Archived from [http://www.beats-onit.com.ng/2018/01/05/nigerians-will-give-nip-total-support-see-sincerity-atuejide/ the original] on 16 March 2018. Retrieved 8 May 2026</ref> == Tsa Pereko == Mo go tsa bobueledi, Atuejide o berekela kwa Nigeria le kwa United Kingdom.<ref name=":0" /> Mo go tsa bogwebi, o bereka le tsa maranyane di akaretsa go dira le go tlhokomela maranyane a dikgwebo tse dipotlana le makgotla a bopelotlhomogi. O batlela dikgwebo kwa Yuropa, Aforika, Latin America le Asia madi.<ref name=":1" /> Kgatlhego ya ga Atuejide mo go tsa sepolotiki e ile magoletsa fa a le kwa sekolong sa molao sa Nigeria kwa Abuja. O ne a kgobokanya baithuti ka ene kwa sekolong sa molao ba ba neng ba na le dikgatlhego tse di tshwanang le tsa gagwe tsa sepolotiki, ba bereka mmogo go tlhama phathi ya sepolotiki.<ref>[https://independent.ng/nip-will-put-end-nigerias-leadership-deficiency-atuejide/ "NIP Will Put An End To Nigeria's Leadership Deficiency".] [[:en:Independent_(Nigeria)|''Independent''.]] Lagos, Nigeria. 16 January 2018. Retrieved 8 May 2026</ref> Se se ne sa baka go tlhamiwa le go kwadisiwa ga phathi ya National interest Party (NIP) ka 2018.<ref>[https://dailypost.ng/2018/01/10/inec-registers-21-new-political-parties/ "INEC registers 21 new political parties".] [[:en:Daily_Post_(Nigeria)|''Daily Post''.]] Lagos, Nigeria. 10 January 2018. Retrieved 8 May 2026</ref><ref>[https://nigerianbulletin.com/threads/nigerians%E2%80%99re-tired-of-recycled-politicaians-%E2%80%93atuejide-%E2%80%93-newtelegraph.284476/ "Nigerians're tired of recycled politicians".] ''Nigerian Bulletin''. 12 January 2018. Retrieved 8 May 2026</ref><ref>[https://punchng.com/inec-presents-certificates-to-21-newly-registered-political-parties/ "INEC presents certificates to 21 newly registered political parties".] [[:en:The_Punch|''The Punch''.]] 10 January 2018. Retrieved 8 May 2026</ref> == Metswedi == 054uq3b1oupr63e4pwppheiwr2yg05n Makgobokgobo a Okavango 0 13307 53953 51972 2026-08-09T09:29:17Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53953 wikitext text/x-wiki '''Makgobokgobo a Okavango''' kgotsa '''Naga ya Okavango''' ke makgobokgobo a a bonwang mo [[Botswana]] kwa Noka ya Okavango e felelang teng ebo e fitlhelela mogorogoro o o tlhatlogileng ka dimethara tse di makgolo a robabongwe le masome a le mararo go tsena sekete (930–1,000 m/ 3,050–3,280 ft),<ref name=":1">[https://rsis.ramsar.org/RISapp/files/RISrep/BW879RISformer.pdf "Ramsar Information Sheet"] (PDF). 1996. Archived (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 17 January 2021.</ref> mo karolong e e fa gare ya mokgatsha wa ''endorheic'' wa Sekaka sa Kalahari (Kgalagadi). Ke lefelo la [[UNESCO]] la Ngwaoboswa ya Lefatshe jaaka e le engwe ya makgobokgobo a fitlhelwang mo teng ga mpa ya lefatshe e e sa elelaleng kwa lewatleng, e na le naga e e nand le metswedi e santseng e itsetletse.<ref name=":0"> Centre, UNESCO World Heritage. [https://whc.unesco.org/en/news/1162 "Twenty six new properties added to World Heritage List at Doha meeting"]. ''Whc.unesco.org''. [https://web.archive.org/web/20180726234247/http://whc.unesco.org/en/news/1162 Archived] from the original on 26 July 2018. Retrieved 4 April 2018.</ref> Go na le moo, metsi a morwalela a aname le mafelo a a tletseng motlhaba le mo ditlhaketlhakeng, mme karolo e kgolo ya one a nwela kwa tlase ga lefatshe kwa motsweding wa metsi a a seng boteng thata a a ka fa tlase, pele ga dimela di a monya. Bontsi jwa metsi otlhe a a gorogang mo makgobokgobong a felela a tsewa ke phefo (a mowafala) a bo a tsewa ke phefo go tswa mo dimeleng. Ngwaga le ngwaga, metsi a a ka nnang selekanyo sa 11 km<sup>3</sup> (2.6 cu mi) a anama mo lefelong leno la 6,000–15,000 km<sup>2</sup> (2,300–5,800 sq mi). Metsi mangwe a morwalela a elela mo Letsheng la Ngami.<ref>Keen, Cecil (1997). "[http://www.greatestplaces.org/notes/okavango.htm Okavango Delta"]. [https://web.archive.org/web/20080116102605/http://www.greatestplaces.org/notes/okavango.htm Archived] from the original on 16 January 2008. Retrieved 27 August 2007.</ref> Kgaolo e e kile ya bo e le karolo ya [[Letsha la Makgadikgadi]], letsha la bogologolo tala le le neng le kgadile thata kwa tshimologong ya ''[[:en:Holocene|Holocene]]''.<ref>McCarthy, T. S. (1993). "The great inland deltas of Africa". ''Journal of African Earth Sciences''. '''17''' (3): 275–291. [[:en:Bibcode_(identifier)|Bibcode]][https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1993JAfES..17..275M :1993JAfES..17..275M.] [[doi:10.1016/0899-5362(93)90073-Y|doi:10.1016/0899-5362(93)90073-Y.]]</ref> [[Moremi Game Reserve]] e mo ntlheng ya botlhaba tsatsi jwa makgobokgobo a. Makgobokgobo a a ne a kaiwa e le nngwe ya ''Seven Natural Wonders of Africa'', a neng ya tshwaiwa semmuso ka kgwedi ya Tlhakole e malatsi a lesome le motso ka ngwaga wa 2013 kwa Arusha, [[Tanzania]].<ref>[["Seven Natural Wonders of Africa – Seven Natural Wonders"]]. ''sevennaturalwonders.org''. Archived from the original on 21 December 2015. Retrieved 22 March 2013.</ref> Ka kgwedi ya Seetebosigo e tlhola malatsi ale masome a mabedi le bobedi, ngwaga wa 2014, Makgobokgobo a Okavango e ne ya nna lefelo la ''bo''-sekete go kwadisiwa semmuso mo Lenaaneng la Ngwaoboswa ya Lefatshe ya UNESCO.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. [["World Heritage List reaches 1000 sites with inscription of Okavango Delta in Botswana".]] ''Whc.unesco.org''. Archived from the original on 26 July 2018. Retrieved 4 April 2018.</ref><ref name=":0" /> == Leina == Leina ''Okavango'' le tswa mo Nokeng ya Okavango, e le yone e tswang mo leineng ''Kavango'', e e kayang batho ba Kavango ba kwa bokone jwa Namibia.<ref>Water, John Misachi September 2 2021 in Bodies of (2 September 2021). [https://www.worldatlas.com/rivers/okavango-river.html "Okavango River"]. ''WorldAtlas''. Retrieved 23 June 2026.</ref> Mekwalo ya bogologolo ya Seesemane e ne e akaretsa ''Okovango'', fa bakanoki bangwe ba kwa Namibia ba rata ''Kavango'' fa ba bua ka noka le kgaolo ya Namibia. Mokwala-ditso Andreas Eckl o bolela fa dipego tsa German colonial di ne di dirisa ''Okavango'', mme gore tlhaka ya ntlha ya ''O-'' ga e a tlwaelesega mo ditemeng tsa lefelo leo la Kavango, mme ka moo e ile ya amanngwa le tlhotlheletso ya Ba-Herero.<ref>Eckl, Andreas (2007). [["Reports from 'beyond the line': The accumulation of knowledge of Kavango and its peoples by the German colonial administration 1891–1911"]] (PDF). ''Journal of Namibian Studies''. '''1''': 7–37. Retrieved 12 May 2026.</ref> [[Setshwantsho:DeltaOkawango.jpg|thumb|Setshwantsho sa ''sathalaete'' (SeaWiFS) sa Makgobokgobo a Okavango, go tsentswe le melelwane ya mafatshe]] == Popego (Motheo) == === Merwalela === Okavango e dirwa ke merwalela e e tlang le dipaka tsa ngwaga. Noka ya Okavango e gelela pula ya selemo (Firikgong-Tlhakole) go tswa kwa dithabeng tsa [[Angola]] mme e elela sekgala sa 1200 km (750 mi) mo selekanong sa kgwedi e le nngwe. Morago ga moo, metsi a anama mo lefelong la makgobokgobo a bophara jwa 37 500 km<sup>²</sup> (14,500 sq mi) mo dikgweding di le nne tse di latelang (Mopitlo-Seetebosigo). Mogote o o ko godimo wa makgobokgobo o baka tatlhego e ntsi ya metsi a a tsewang ke phefo kgotsa mowa o o molelo, go tswa le mo dimeleng tota, seo se baka kgolo le kwelotlase ya metsi e e nnang makgetho a le mararo<ref>C. N. Kurugundla; N. M. Moleele; K.Dikgola. [["Flow Partitioning Within the Okavango Delta –A Pre-requisite for Environmental Flow Assessment for Human Livelihoods and Sustainable Biodiversity Management"]] (PDF). University of Botswana. pp. 8–9. Archived (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 17 January 2021.</ref> a a neng a sa tlhaloganyesege go fitlhela ka tshimologo ya dingwaga tsa ''20th century''. Merwalela e nna magareng ga dikgwedi tsa Seetebosigo le Phatwe, ka nako e lefatshe la [[Botswana]] le itemogelang go sa neng ga pula mo dikgweding tsa mariga, foo makgobokgobo a tlale a penologe go ka nna gararo ga selekanyo sa one sa gale le gale, mme se se ngoke diphologolo go tswa dikilometara tse di seng kae di dire nngwe ya kgobokano ya diphologolo tsa naga tse dintsi mo Aferika. Makgobokgobo a ikadile a le sephaphathi, selekanyo sa pharologanyo ya go tsholetsega ga dimithata tse di ko tlase ga bobedi (2 m/ 7 ft) go anama le 15,000 km² (5,800 sq mi), fa metsi one a kgokologe ka selekanyo sa dimithata di ka nna masome a marataro (200 ft) go tswa Mohembo go tsena mo Maun.<ref name=":1" /><ref>Wehberg, Jan (31 December 2013). [[doi:10.7809/b-e.00236|"Okavango Basin - Physicogeographical setting"]]. ''Biodiversity & Ecology''. '''5''': 11. [[Doi:10.7809/b-e.00236|doi:10.7809/b-e.00236]].</ref><ref>Gumbricht, T. (1 September 2001). "The topography of the Okavango Delta, Botswana, and its tectonic and sedimentological implications". ''South African Journal of Geology''. '''104''' (3): 243–264. [[Bibcode:2001SAJG..104..243G.]] [[Doi:10.2113/1040243.|doi:10.2113/1040243.]]</ref> === Go elela ga Metsi === === Letsha (Lecha) === Fa metsi a fokotsega ka iketlo, metsi a nna a ntse a le teng mo melapong le mo dinokeng, mo mesimeng ya metsi le mo matsheng a le mmalwa a magolo, mme seno se baka koketsego ya diphologolo. [[Setshwantsho:Vista aérea del delta del Okavango, Botsuana, 2018-08-01, DD 32.jpg|thumb|Lefelo le le tlwaelesegileng la Makgadikgadi a Okavango, le na le melatswana le matsha a a sa tsamaiweng ke ope, mafelo a maphatshapatsha le ditlhaketlhake]] === Ditlhaketlhake tsa letswai === Go kgobokana ga letswai go dikologa medi ya dimela go dira gore go nne le mafelo a masweu a a se nang sepe mo gare ga ditlhaketlhake di le diketekete, tse di setseng di na le letswai le lentsi thata mo dimela di sa kgoneng go tshela mo go tsone, kwantle fela ga ditlhare tsa mokolane tse tle di nne teng tse di kgonang go emelana le letswai. Ditlhare le bojang di gola mo motlhabeng o o dikologileng ditlhaketlhake tseno tse di iseng di nne letswai thata.<ref>Balasubramaniam, T.; Shen, G.; Esmaeili, N.; Zhang, H. (2023). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10300796 "Plants' Response Mechanisms to Salinity Stress".] ''Plants (Basel, Switzerland)''. '''12'''(12): 2253. [[Bibcode:2023Plnts..12.2253B]]. [[Doi:10.3390/plants12122253.|doi:10.3390/plants12122253.]] [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10300796 PMC 10300796]. [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37375879 PMID 37375879.]</ref> Mo e ka nnang bosupa mo lesomeng (70%) ya ditlhaketlhake e simolotse e le diolo tsa motlhwa (gantsi ''Macrotermes'' spp.), mo setlhare jaanong se melang gone mo thotobolong ya mmu.<ref>Dunford, Chris. [http://www.nature-explored.com/moremi-okavango-august.htm "Nature explored:Moremi/Okavango Delta in August"]. [https://web.archive.org/web/20220120055602/http://www.nature-explored.com/moremi-okavango-august.htm Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 29 May 2020.</ref> [[Setshwantsho:Shinde Lagoon, Okavango Delta, Botswana.jpg|thumb|Shinde Lagoon, e bonwa go tswa kwa loaping]] === Chief's Island === Chief's Island (19°12′S 22°48′E), setlhaketlhake se segolo go di feta tsotlhe mo makgobokgobong, se ne sa bopiwa ke ''mola'' o o neng wa tlhatlosa lefelo le le boleele jwa 70 km (43 mi) le bophara jwa 15 km (9.3 mi). Mo nakong e e fetileng, e ne e le lefelo le le seelegetsweng fa thoko go nna la go tsoma ga ga kgosi fela, mme gone jaanong ke lefelo le le sireleditsweng la diphologolo tsa naga. Jaanong ke lefelo la konokono la bontsi jwa diphologolo tsa naga, fa metsi a tlhatloga. == Tsa metsi == Melatswana e tshelang Makgobokgobo a Okavango e tlholega ka bontsi go tswa mo Nokeng ya Okavango, e e nneleng ka go kopana ga dinoka tsa Cubango le Cuito mo Angola pele ga e elela e ralala Namibia e tsena mo Botswana. Mo go tseneng mo makgobokgobong gaufi le Mohembo, noka e kgaogana go nna melatswana e e matswakabele, go nne fa noka e tlhatsetsang teng, matsha, ''di-swamp'' tsa se nnela-ruri tse di thusang go tshegega nngwe ya makgobokgobo a a matona mo lefatsheng lotlhe a a mo gare ga mpa ya lefatshe.<ref>Wolski, P. (2003). "Water flow dynamics in the Okavango River Basin and Delta". ''Physics and Chemistry of the Earth''. '''28''' (20–27): 1165–1172. [[Doi:10.1016/S1474-7065(03)00206-7.|doi:10.1016/S1474-7065(03)00206-7.]]</ref><ref>McCarthy, T.S. (2023). "Spatial and temporal controls on the solute behavior of rivers in arid watersheds: The Okavango River". ''Journal of Hydrology''. [[Doi:10.1016/j.jhydrol.2023.129370|doi:10.1016/j.jhydrol.2023.129370]].</ref> Melapo e megolo (e e ntshang metsi go tswa mo makgobokgobong) e akaretsa Boro, Maunachira, Thaoge, Santantadibe, Nqoga, le dinokana tsa Jao. Melapo e e bowa e anamisa metsi a merwalela a tlang le dipaka tse di farologaneng, go ralala makgobokgobo, se se bo se dira gore go nne le mafaratlhatlha a mafelo a a nang le metsi a mantsi a a nnang a le teng ka dinako tsotlhe, le a a nnang a na le metsi a mantsi ka dinako tse dingwe, a a thusang gore go nne le mefuta e e farologaneng ya ditshedi.<ref>Okavango River Basin Environmental Flow Assessment: Hydrology Report (Report). OKACOM. 2009.</ref><ref name=":3">Gieske, A. (1997). "Modelling outflow from the Jao/Boro River system in the Okavango Delta". ''Journal of Hydrology''. '''193''': 214–239. [[Doi:10.1016/S0022-1694(96)03147-2.|doi:10.1016/S0022-1694(96)03147-2.]]</ref> Mo e ka nnang 96-98% ya metsi a a tsenang mo makgobokgobong, a latlhega ka go tsewa ke phefo ga metsi le a dimela (evapotranspiration), go tsena kafa tlase ga lefatshe (groundwater recharge), le go tsewa ke phefo (evaporation), fa fela karolo e nnye ya one e tswa/latlhega ka go ya le dinoka tsa Thamalakane le Boteti.<ref name=":3" /><ref>Wolski, P. (2003). "Water flow dynamics in the Okavango River Basin and Delta". ''Physics and Chemistry of the Earth''. [[Doi:10.1016/S1474-7065(03)00206-7.|doi:10.1016/S1474-7065(03)00206-7.]]</ref> == Climate (''Tlelaemete'') == [[Setshwantsho:Okavango Delta.jpg|thumb|Go bonala ga makgobokgobo go tswa kwa godimo (loapi) jaaka metsi a morwalela a ntse a fokotsega, Phatwe 2012]] Botala jo tseneletseng jwa Makgobokgobo ga bo bakwe ke ''tlelaemete'' e e pula ntsi; mme, ke lefelo le le nnang le metsi (oasis) mo lefatsheng le le sekaka. Selekanyetso sa pula e e nang ngwaga le ngwaga ke 450 mm (18 in) (mo e ka nnang selekanyo sa bongwe-mo-borarong jwa kgaolo ya Angola kwa a tsayang metsi teng) ebile bontsi jwa yone, pula, e na magareng ga Sedimonthole le Mopitlo e le mo sebopegong sa dipula tsa matlakadibe tsa motshegare.<ref>[https://www.namibweb.com/okavangodelta.htm "The Okavango Delta | Botswana"]. ''www.namibweb.com''. Retrieved 23 June 2026.</ref> Sedimonthole go tsena ka Tlhakole ke dikgwedi tse di mogote le tse dinang pula ka selekanyo-sa-mogote wa motshegare o o kgonang go tsoletsegela kwa go 40 °C (104 °F), masigo a a mololo (bothitho), le maemo a bongola mo phefong a a tsamayang magareng ga 50 le 80%. Go tloga ka Mopitlo go tsena Motsheganong, selekanyo-sa-mogote se a fokotsega, o o ko godimo e nne 30 °C (86 °F) motshegare le masigo a a mololo go ya kwa botsididinyaneng. Dipula di kgaota ka bonako mme go bo go latela dikgwedi tse go senang pula le tse di tsididi tsa mariga tsa Seetebosigo go tsena Phatwe. Mo nakong eno ya ngwaga, seemo sa mogote wa motshegare ga se kwa godimo thata, mme mogote o ye ko tlase thata fa letsatsi le sena go phirima. Masigo a tle a nne tsididi mo makgobokgobong, ka serame se se gaufi le 0 °C.<ref>[https://www.climatestotravel.com/climate/botswana "Botswana climate: average weather, temperature, precipitation, best time"]. ''Climatestotravel.com''. [https://web.archive.org/web/20220120055436/https://www.climatestotravel.com/climate/botswana Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 15 May 2020</ref> Ka dinako tse dingwe tsa mariga, mmuane wa serame wa bonala.<ref>[https://www.naturalhistoryfilmunit.com/post/a-year-in-the-okavango-delta "A Year in the Okavango Delta"]. ''Naturalhistoryfilmunit.com''.</ref> Lwetse go ya ko go Ngwanatsele, mogote le mokete-jwa-mowa-o-o-mo-lefaufaung (''atmospheric pressure'') di bowa di oketsega, fa paka ya mariga (e senang pula) e tsena mo pakeng ya dipula. Phalane ke kgwedi e e dikgwetlho thata mo baeng: gantsi seemo sa mogote sa motshegare se feta 40 °C (104 °F) mme go se neng ga pula go kgaupediwa fela ka dinako tse dingwe ke go thunya ga maru ga tshoganetso.<ref name=":2">UNEP-WCMC (22 May 2017). [https://www.yichuans.me/datasheet/output/site/okavango-delta/ "OKAVANGO DELTA".] ''World Heritage Datasheet''. Retrieved 17 May 2021.</ref> == Diphologolo/ditshidi tsa makgobokgobo == [[Setshwantsho:Cheetah at Sunset.jpg|thumb|Letlotse le senoga fa pele ga phirimo ya letsatsi mo makgobokgobong]] Makgobokgobo a Okavango ke legae la se nnela ruri le la dipaka dingwe, la mefutafuta e mentsi ya diphologolo tsa naga.<ref>Bradley, John H. (October 2009). [https://web.archive.org/web/20091119220225/http://www.capetowntocairo.com/travelogue/gliding-in-a-mokoro-through-the-okavango-delta.htm "Gliding in a Mokoro Through the Okavango Delta, Botswana"]. ''Cape Town to Cairo Website''. CapeTowntoCairo.com. Archived from [http://www.capetowntocairo.com/travelogue/gliding-in-a-mokoro-through-the-okavango-delta.htm the original] on 19 November 2009. Retrieved 10 November 2009.</ref> Diphologolo tsotlhe ''tse tlhano tse dikgolo'' (tse di tumileng) tsa naga, [[tau]], [[Lengau|nkwe]]/[[lengau]] (lengau), nare ya Aferika, [[Tlou ya AFORIKA|tlou ya Aferika,]] tshukudu e ntsho le e tshweu, di teng.<ref>Galpine, N. J. (2006). [https://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/120/1203674763.pdf "Boma management of black and white rhinoceros at Mombo, Okavango Delta — some lessons"] (PDF). ''Ecological Journal''. '''7''': 55−61. [https://web.archive.org/web/20210207165941/https://www.rhinoresourcecenter.com/pdf_files/120/1203674763.pdf Archived] (PDF) from the original on 7 February 2021. Retrieved 1 February 2020.</ref> Phologolo e e tletseng thata e le kgolwane e amusa (seamusi) ke letswee (red lechwe), e go fopholediwang gore di ka tswa di le 88 000.<ref>Chase, M.; Schlossberg, S.; Landen, K.; Sutcliffe, R.; Seonyatseng, E.; Keitsile, A. & Flyman, M. (2018). [https://www.researchgate.net/publication/307968091 Dry Season Aerial Survey of Elephants and Wildlife in Northern Botswana] (Report). Botswana: Elephants Without Borders, the Department of Wildlife and National Parks and the Great Elephant Census.</ref> Mefuta e mengwe ya ditshedi e akaretsa [[thutlwa]], kgokong, pitse ya naga, [[kubu]],<ref>McCarthy, T. S.; Ellery, W. N.; Bloem, A. (1998). "Some observations on the geomorphological impact of hippopotamus (''Hippopotamus amphibius'' L.) in the Okavango Delta, Botswana". ''African Journal of Ecology''. '''36''' (1): 44−56. [[Bibcode:1998AfJEc..36...44M. doi:10.1046/j.1365-2028.1998.89-89089.x.]]</ref> phala, phofu, tholo, kwalata, tshepe e khibidu, ''puku'', tumoga (waterbuck), ''sitatunga'', ''tsessebe'', letlotse,<ref>Klein, R. (2007). [http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Klein_2007_Cheetah_in_Botswana.pdf "Status report for the cheetah in Botswana"] (PDF). ''Cat News''. Special Issue 1: 13−21. [https://web.archive.org/web/20210831015402/http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Cheetah/Klein_2007_Cheetah_in_Botswana.pdf Archived] (PDF) from the original on 31 August 2021. Retrieved 1 February 2020.</ref> lekanyane (letlhalerwa), [[phiri]], phokojwe, [[Thwane(Caracal)|thwane]], tadi, thakadu, thukwi, motlhose, mmutla, matshwane, kolobe ya naga, tshwene, kgabo le [[kwena]].<ref>Wallace, K. M.; Leslie, A. J. (2008). "Diet of the Nile crocodile (''Crocodylus niloticus'') in the Okavango Delta, Botswana". ''Journal of Herpetology''. '''42''' (2): 361−368. [[Doi:10.1670/07-1071.1.|doi:10.1670/07-1071.1.]] [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:46987629 S2CID 46987629].</ref> [[Setshwantsho:Antílopes lechwes (Kobus leche), vista aérea del delta del Okavango, Botsuana, 2018-08-01, DD 27.jpg|thumb|Setlhophanyana sa letswee, Makgobokgobo a Okavango ]] Makgobokgobo a gape a na le mefuta e fetang 400 ya dinonyana, e akaretsa le kgaka, kgoadira (ntsu o mogolo), morubisi, legou, ''lefaloa'', mogatsakwena (mmatshwii), ''African skimmer'', ghube, leowang, ''molomo-swana'', legololwane (legoloane), lehututu, mogolodi (mogolori),<ref>Alonso, L. E.; Nordin, L.-A., eds. (2003). ''A rapid biological assessment of the aquatic ecosystems of the Okavango Delta, Botswana: High Water Survey''. RAP Bulletin of Biological Assessment. Vol. 27. Washington, DC: Conservation International. [[:en:Special:BookSources/1-881173-70-4|ISBN <bdi>1-881173-70-4</bdi>.]]</ref> ''letleretlere (letlhakela)'', ramolongwana (mmamolongwana/tlhagwe) le mmantshe.<ref>Mbaiwa, J. E.; Mbaiwa, O. I. (2006). "The effects of veterinary fences on wildlife populations in Okavango Delta, Botswana". ''International Journal of Wilderness''. '''12''' (3): 17−41. [[Hdl:10311/28.|hdl:10311/28.]]</ref> Fa e sale ka 2005, lefelo le le sireleditsweng le, ntse le tsewa jaaka Lefelo la Tshomarelo ya Ditau (Lion Conservation Unit ) gammogo le Hwange National Park.<ref>IUCN Cat Specialist Group (2006). ''Conservation Strategy for the Lion'' Panthera leo ''in Eastern and Southern Africa''. Pretoria, South Africa: IUCN.</ref> Ka 2019, ditshukudu di ka nna 150 di ne di tshela kwa bokone jwa Makgobokgobo a Okavango.<ref>[https://www.voanews.com/a/poaching-natural-causes-decimate-botswana-s-rhino-population/6972651.html "Poaching, Natural Causes Decimate Botswana's Rhino Population"]. ''Voa News''. [https://web.archive.org/web/20230713113217/https://www.voanews.com/a/poaching-natural-causes-decimate-botswana-s-rhino-population/6972651.html Archived] from the original on 13 July 2023. Retrieved 13 July 2023</ref> Go tloga ka 2020 go fitlha ka 2021, ditshukudu di le 92 di ne tsa bolawa ke magodu a di phologolo mo kgaolong ya makgobokgobo ga sala fela di le 40, se sa dira gore puso e fuduse ditshukudu tseo go tswa mo Makgobokgobong a Okavango.<ref>[https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-10-23/botswana-moves-rhinos-out-of-okavango-delta-as-poaching-worsens "Botswana Moves Rhinos Out of Okavango Delta as Poaching Worsens"]. ''Bloomberg''. 2021. [https://web.archive.org/web/20221122041225/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-10-23/botswana-moves-rhinos-out-of-okavango-delta-as-poaching-worsens Archived] from the original on 22 November 2022. Retrieved 13 July 2023.</ref> === Ditlhapi === Makgobokgobo a Okavango a na le mefuta e le 71 ya ditlhapi, go akaretsa le ditlhapi tsa ngwesi, mefuta ya di-tilapia le mefuta e e farologaneng ya ditlhapi tsa ''babore.'' Ditlhapi tse di farologana ka bogolo go tloga ka ''babore'' ya Afrika e e nang le meno a a bogale e e boleele jwa dimetara di le 1,4 (1,4 m/4.6 ft) go ya go e e boleele jwa disentimetara di le 3,2 (3,2 cm/1.3 in) jwa ''sickle barb''. Mefuta e e tshwanang e, e fitlhelwa mo Nokeng ya Zambezi, e supa ditso tsa kamano magareng ga dinoka tse pedi tse.<ref>[https://web.archive.org/web/20110706162829/http://www.orc.ub.bw/downloads/FS3_fish.pdf "The Fishes of the Okavango Delta"] (PDF). ''Harry Oppenheimer Okavango Research Centre''. 2007. Archived from [http://www.orc.ub.bw/downloads/FS3_fish.pdf the original] (PDF) on 6 July 2011. Retrieved 2 February 2011.</ref> == Dimela == Makgobokgobo a Okavango ke legae la dimela di le 1068 tse di tswang mo tshikeng di le 134 le mo mefuteng e le 530.<ref>Ramberg, Lars (2006). [https://www.researchgate.net/publication/226358917 "Species diversity of the Okavango Delta, Botswana"]. ''Aquatic Sciences''. '''68''' (3): 316. [https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2006AqSci..68..310R Bibcode:2006AqSci..68..310R.] [[Doi:10.1007/s00027-006-0857-y|doi:10.1007/s00027-006-0857-y]] – via ResearchGate.</ref> Go na le mefuta e le metlhano e e botlhokwa ya dimela mo ''di-swamp/mogobe'' tse di sa kgaleng tse: ''Papyrus cyperus'' mo metsing a a boteng, ''Miscanthus'' mo mafelong a a nang le go elelela metsi a a seng boteng, le ''Phragmites australis'', ''Typha capensis'' le ''Pycreus'' fa gare ga tsone. Mefuta ya ditshedi tse di nnang mo lefelong le tse gantsi di fitlhelwang mo ''di-swamp/mogobe'' tse di sa kgaleng, gape di atologa go ya kwa mafelong a a nang le merwalela e tlang le dipaka.<ref name=":2" /> Fa lotlhaka le melang teng la ''Papyrus cyperus,'' le gola sentle mo metsing a a elelang ka bonya a a boteng, mme eseng thata, mme e bonala thata mo bothokong jwa melapo. Mo ditlhaketlhakeng le go pota ka-kwa ga dikhutlong tsa mafelo a bojang a a emang metsi a merwalela, go na le mefuta e e farologaneng ya dimela. Mefuta e e fitlhelwa go ya ka gore e rata metsi a ntseng jang: sekai, ''Philenoptera violacea'' e tlhoka metsi a mannye, e fitlhelwa kwa mafelong a a tsholetsegileng thata mo mafelong a ''di-swamp'' tse di sa kgaleng, ebile e tlwaelesegile mo mafelong a ditlhaketlhake a di-swamp/''mogobe'' tse di kgalang. Ditlhare tse di fitlhelwang fela mo ditlhaketlhakeng tse di mo di-swamp/''mogobeng'' o o sa kgaleng, di kopantse tsa mokolane wa ''Hyphaene petersiana'' le tsa moaka.<ref>Ramberg, Lars (2006). [https://www.researchgate.net/publication/226358917 "Species diversity of the Okavango Delta, Botswana"]. ''Aquatic Sciences''. '''68''' (3): 316. [[Bibcode:2006AqSci..68..310R.]] [[Doi:10.1007/s00027-006-0857-y|doi:10.1007/s00027-006-0857-y]] – via ResearchGate.</ref><ref>Toerien, D. K. (15 August 1976). [[doi:10.4102/koedoe.v19i1.1179|"Geologie van die Tsitsikamakusstrook".]] ''Koedoe''. '''19''' (1). [[Doi:10.4102/koedoe.v19i1.1179.|doi:10.4102/koedoe.v19i1.1179.]] [https://search.worldcat.org/issn/2071-0771 ISSN 2071-0771.]</ref> Dimela tsa makgobokgobo di na le seabe sa botlhokwa mo go thibeleng kgogolego/kgopo ya mmu. Gantsi ''dintshi'' (lotshitshi) gotsa dipota tsa noka di na le seretse se sentsi, mme seno se kopana le motlhaba o o mo nokeng go dira gore ''dintshi'' (lotshitshi) tsa noka di nne di ntse di oketsega. Metsi a noka e mo makgobokgobong a na le motlhaba fela gantsi, ka gonne metsi a a phepa a Okavango a na le seretse se sennye. Dimela di tshegetsa motlhaba, di dira jaaka sekgomaretsi fa seretse se seng sentsi teng, mme ka go dira jalo di atolosa/oketsa ditlhaketlhake tse mo go tsone dimela ka bontsi di ka kgonang go mela.<ref>Nanson, G. C.; Gibling, M. R. (1978). ''Rivers and alluvial fans''. Springer, Berlin, Heidelberg. pp. 925–952. [[Doi:10.1007/3-540-31079-7 173.|doi:10.1007/3-540-31079-7_173.]] ISBN 978-3-540-31079-2</ref> == Batho == [[Setshwantsho:Travesía del delta del Okavango en makoro, Botsuana, 2018-08-01, DD 22.jpg|thumb|Mokaedi wa Mo-Hambukushu o tsamaisa mokoro ka thobana mo metsing a makgobokgobo a tlhatsitse]] Batho ba Makgobokgobo a Okavango ba na le ditlhopha di le tlhano tsa merafe, nngwe le nngwe e na le letso lwa yone le puo ya yone:<ref>[https://web.archive.org/web/20260701153533/https://www.botswana-info.com/country/article/296/okavango-delta "OKAVANGO DELTA"]. ''www.botswana-info.com''. Retrieved 23 June 2026.</ref> * [[BaHambukushu|Ba-Hambukushu]] (ba gape ba itsegeng e le Mbukushu, Bukushu, Bukusu, Mabukuschu, Ghuva, Haghuva), * Ba-Dceriku (Dxeriku, Diriku, Gciriku, Gceriku, Giriku, Niriku), * [[Bayeyi|Ba-Wayeyi]] (Bayei, Bayeyi, Yei), * Ba-Bugakhwe (Kxoe, Khwe, Kwengo, Barakwena, Glanda/Ggadgadanda) * Ba-llanikhwe (Gxanekwe,  lltanekwe, ''River Bushmen'', ''Swamp Bushmen'', Gllani,  llani, Xanekwe). Ba-Hambukushu, Dceriku, le Ba-Wayeyi ka tlwaelo ba na le itsholelo e e tswakantsweng ya temo ya lebelebele/mabele, go tshwara ditlhapi, go tsoma, go bapala dimela tsa naga, le go rua diruiwa.<ref>[https://livinglakes.org/okavango-delta/ "Okavango Delta - Living Lakes Network".] 20 December 2023. Retrieved 23 June 2026.</ref> Ba-Bugakhwe le Ba-llanikwhe ke [[Basarwa]] (Bushmen), ba ba tlwaetseng go tshwara ditlhapi, go tsoma le go bapala dimela tsa naga; Ba-Bugakhwe ba ne ba dirisa ditsompelo tsa dikgwa le tsa dinoka, fa ba-llanikhwe bone ba ne ba tsepama thata mo ditsompelong tsa dinoka. Ba-Hambukushu, Ba-Dceriku le ba-Bugakhwe ba fitlhelwa go bapa le Noka ya Okavango mo Angola le mo Caprivi Strip kwa Namibia, mme manoto a Ba-Hambukushu le Ba-Bugakhwe a fitlhelwa le kwa Zambia. Mo teng ga Makgobokgobo a Okavango, mo dingwageng tse di ka nnang 150 le go feta tse di fetileng, Ba-Hambukushu, Ba-Dceriku le Ba-Bugakhwe ba ne ba nna mo karolong ya tsela ya noka le kwa Magwegqana mo karolong e e kwa bokonebotlhaba jwa makgobokgobo. Ba-llanikhwe ba nna mo lefelong la tsela ya noka le go bapa le Noka ya Boro go ralala makgobokgobo, gammogo le lefelo le le bapileng le [[Noka ya Boteti]].<ref>[https://www.baruchsafaris.com/de/copy-of-chobe-national-park "OKAVANGO DELTA"]. ''Baruch Safaris'' (in German). Retrieved 23 June 2026.</ref> Ba-Wayeyi<ref>[https://minorityrights.org/minorities/wayeyi/ "Wayeyi"]. ''Minority Rights Group''. 19 June 2015. [https://web.archive.org/web/20210602215842/https://minorityrights.org/minorities/wayeyi/ Archived] from the original on 2 June 2021. Retrieved 2 June 2021.</ref> ba nna mo lefelong le le dikologileng Seronga ga mmogo le kwa borwa jwa makgobokgobo go dikologa Maun, ebile Ba-Wayeyi<ref>Campbell, Alexander Colin; N’teta, Doreen (March 1980). [https://dx.doi.org/10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x "The National Museum and Art Gallery, Gaborone, Botswana"]. ''Museum International''. '''32''' (1–2): 61–66. [[Doi:10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x|doi:10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x]]. [https://search.worldcat.org/issn/1350-0775 ISSN 1350-0775.] [https://web.archive.org/web/20230906044710/https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1111/j.1468-0033.1980.tb01909.x Archived] from the original on 6 September 2023. Retrieved 2 June 2021.</ref> ba le mmalwa ba nna mo legaeng la bone le go tsewang e le la borraabonemogolo kwa Caprivi Strip. Mo dingwageng tse 20 tse di fetileng batho ba le bantsi go tswa mo kgaolong ya Okavango ba ne ba fudugela kwa Maun, kwa bokhutlong jwa dingwaga tsa bo1960 le mo masimologong a dingwaga tsa bo1970, batshabi ba Ba-Hambukushu ba feta 4000 go tswa kwa Angola ba ne ba fiwa bonno mo lefelong le le dikologileng Etsha kwa bophirima jwa tsela ya noka. Makgobokgobo a Okavango a ntse e le ka fa tlase ga taolo (ya semolao) ya Batawana (setshaba sa [[Batho ba letso la Setswana|Batswana]]) fa e sale kwa bokhutlong jwa ''ngwagakgolo'' wa bo 18 (1700s).<ref>Segolodi, Moanaphuti (1940). [https://www.academia.edu/12170767 "Ditso Tsa Batawana"]. [https://web.archive.org/web/20230306233801/https://www.academia.edu/12170767 Archived] from the original on 6 March 2023. Retrieved 1 May 2015.</ref> Ba eteletswe pele ke ba ntlo ya ga Mathiba I, yo e neng e le moeteledipele wa setlhopha sa Ba-[[Bangwato]] se se neng sa tswa mo go se segolo, Batawana ba ne ba nna le taolo e e feletseng mo makgobokgobong ka dingwaga tsa bo1850 fa kgwebo ya dinaka tsa tlou ya mo kgaolong e gola thata.<ref>Morton, Barry (1997). "The Hunting Trade and the Reconstruction of Northern Tswana Societies after the Difaqane, 1838–1880". ''South African Historical Journal''. '''36''': 220–239. [[Doi:10.1080/02582479708671276.|doi:10.1080/02582479708671276.]]</ref> Le fa go ntse jalo, Ba-Batawana ba le bantsi ba ntse ba nna fa thoko/kwa bofelong jwa makgobokgobo, ka ntlha ya go bo ntsi ya tsetse e le motlhabetsi/borai mo dikgomong tsa bone. Ka nako ya dingwaga tsa phudugo di ka nna 40, ntsi ya tsetse ya boela morago mme bontsi jwa Ba-Batawana ba ne ba nna mo mafelong a a tletseng metsi go tloga ka 1896 go fitlha kwa bofelong jwa dingwaga tsa bo1930. Fa e sa le ka nako eo, bofelelo/molelwane wa makgobokgobo bo ntse bo tlala ka batho le leruo tse dintseng di oketsega. == Bojanala == Naga ya Makgobokgobo a Okavango le diphologolo tsa one tsa naga di ngoka bajanala ba le makgolokgolo le dikete-kete ka ngwaga le ngwaga, ebile, toropo ya [[Maun]] ke 'kgoro' ya go tsena mo kgaolong e.<ref>[https://whc.unesco.org/document/208817 Okavango Delta Management Plan 2021–2028](Report). Ministry of Environment, Natural Resources, Conservation and Tourism. July 2021. Retrieved 12 May 2026.</ref> Bojanala jwa segompieno jwa safari bo simolotse go nna teng kwa bofelong jwa dingwaga tsa bo1960, fa ''dikampa'' tsa ntlha tsa segompieno tsa safari di ne di agiwa mo makgobokgobong. Mo tsamaong ya nako, tsa bojanala tsa atologa tsa akaretsa matlo a baeti a safari a maemo a a kwa godimo, safari ya ''dikampa'' tse eseng tsa sennela ruri, ''kampa'' ya motho ka koloi, go lebelela dinonyane, go ya go bona diphologolo ka koloi, go fofa ka sefofane go bona mafelo a mantle, go tsamaya ka dinao o na le mokaedi, go itlosa bodutu ka go tshwara ditlhapi le maeto ka mokoro.<ref>Mbaiwa, J. E. (2005). [https://adpbotswana.pbworks.com/f/Enclave%2Btourism%2Band%2Bits%2Bsocio-economic%2Bimpacts.pdf "Enclave tourism and its socio-economic impacts in the Okavango Delta, Botswana"] (PDF). ''Tourism Management''. '''26''' (2): 157–172. [[Doi:10.1016/j.tourman.2003.11.005.|doi:10.1016/j.tourman.2003.11.005.]] Retrieved 12 May 2026.</ref> Botswana ka kakaretso e rotloetsa mokgwa wa bojanala wa tlhotlhwa e e kwa godimo, dipalo tse di kwa tlase mo kgaolong ya Okavango, o o ikaeletseng go fokotsa ditlamorago mo tikologong ka fa o ntse o na tiriso ya madi e e kwa godimo ya baeti. Pego ya UNESCO ya 2014 e ne ya fitlhela fa go na le malao a le 2129 a bajanala mo lefelong le.<ref>International Union for Conservation of Nature (April 2014). [https://whc.unesco.org/archive/2014/whc14-38com-inf8B2-en.pdf IUCN Evaluations of Nominations of Natural and Mixed Properties to the World Heritage List] (PDF)(Report). UNESCO World Heritage Centre. Retrieved 12 May 2026.</ref>Ka 2017 makgobokgobo a amogetse baeng ba le 52 638, ba le 43 363 e le bajanala ba batswakwa mme ba le 9 275 e ne e le beng-gae. Se ke karolo e nnye fela ya bajanala ba le sekete-kete (1 000 000) ba ba tswang kwa ntle ba ba etelang Botswana ngwaga le ngwaga.<ref>[https://www.statsbots.org.bw/sites/default/files/publications/Tourism%20Statistics%20Annual%20Report%202023.pdf Tourism Statistics Annual Report 2023] (PDF)(Report). Statistics Botswana. Retrieved 12 May 2026.</ref> == Melapo (''water streams'') == [[Setshwantsho:BundPhoto.JPG|thumb|Dipota tse di laolang merwalela tse di dirisediwang temo ya dijalo tse di gananang le merwalela, mo molapong wa Okavango, mo Botswana]] Morago ga paka ya merwalela, metsi a a kwa dikarolong tse di kwa tlase tsa makgobokgobo, gaufi le fa e simologang teng, a a fokotsega, a tlogele bongola mo mmung. Bongola jone jo bo salang bo dirisiwa go jala dijo tsa diruiwa le dijalo tse dingwe tse di kgonang go gola mo go jone. Lefelo le le itsege mo kgaolong e e le molapo.<ref>kmcgee (11 June 2023). [https://overlandwithkmcgee.com/june-12-the-okavango-delta/ "June 12: The Okavango Delta - Overland Travel With KMcGee"]. Retrieved 23 June 2026.</ref> Go tloga ka 1974 go ya go 1978, merwalela e ne e le ntsi thata go feta kafa go neng go tlwaelesegile ka teng mme go ne go sa kgonege go lema tsa nako ya merwalela e kokobetse, ka jalo go ne ga nna le tlhaelo e kgolo ya dijo le dijo tsa diruiwa. Ka ntlha ya seo, go ne ga simololwa ''Molapo Development Project''. E ne ya sireletsa mafelo a molapo ka dipota go laola merwalela le go thibela merwalela e e masisi. Dipota di na le dikgoro tse di bulegang gore metsi a a tsegeditsweng a kgone go tswa mme go bo go simololwa temo ya fa merwalela e kokobetse.<ref>Kortenhorst, L. F.; et al. (1986). ''[https://www.waterlog.info/pdf/molapos.pdf Development of flood-recession cropping in the molapo's of the Okavango Delta, Botswana]'' (PDF). Wageningen, The Netherlands: International Institute for Land Reclamation and Improvement. pp. 8–19. [https://web.archive.org/web/20170810013033/https://www.waterlog.info/pdf/molapos.pdf Archived] (PDF) from the original on 10 August 2017. Retrieved 11 August 2017. </ref> == Matshosetsi a a ka nnang teng == Nngwe ya tse di ka nnang tsa baka matshosetsi ke go dupa leokwane (oil) ga kompone ya Canada ya ReconAfrica. Diphuputso tsa ditekeletso tsa kwa tshimologong ka Moranang 2021, di senotse go nna teng ga leokwane (oil) mo matlapeng a ''sedimentary''.<ref>Ltd, Reconnaissance Energy Africa. [https://www.newswire.ca/news-releases/reconafrica-s-first-of-three-wells-confirms-a-working-petroleum-system-in-the-kavango-basin-namibia-865139500.html "ReconAfrica's First of Three Wells Confirms a Working Petroleum System in the Kavango Basin, Namibia"]. ''Newswire.ca''. Archived from the original on 20 January 2022. Retrieved 27 April 2021.</ref> Bakgathali-ka-tsa-tikologo ba tlhobaelela gore ''porojeke'' e e tla nna le ditlamorago tse di sa siamang mo tikologong le gore mabeelo a metsi a tlholego mangwe a magolo a ka nna mo diphatseng.<ref>[https://e360.yale.edu/features/a-big-oil-project-in-africa-threatens-the-fragile-okavango-region "A Big Oil Project in Africa Threatens Fragile Okavango Region"]. ''Yale E360''. Archived from the original on 20 January 2022. Retrieved 27 April2021.</ref><ref>[https://news.mongabay.com/2021/03/growing-concern-over-okavango-oil-exploration-as-community-alleges-shutout/ "Growing concern over Okavango oil exploration as community alleges shutout"]. ''Mongabay Environmental News''. 22 March 2021. [https://web.archive.org/web/20220120055426/https://news.mongabay.com/2021/03/growing-concern-over-okavango-oil-exploration-as-community-alleges-shutout/ Archived] from the original on 20 January 2022. Retrieved 2 June 2021.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20210427143948/https://www.nationalgeographic.com/animals/article/test-drilling-oil-namibia-poses-water-risk "Test drilling for oil in Namibia's Okavango region poses toxic risk".] ''Animals''. 12 March 2021. Archived from [https://www.nationalgeographic.com/animals/article/test-drilling-oil-namibia-poses-water-risk the original] on 27 April 2021. Retrieved 27 April 2021.</ref>ReconAfrica e boletse gore, "Ditiragalo tse di rulagantsweng ga di kitla di senya tikologo."<ref>[https://reconafrica.com/operations/frequently-asked-questions/ "Frequently Asked Questions: ReconAfrica Initial Drilling Project"]. ''reconafrica.com''. [https://web.archive.org/web/20210429185250/https://reconafrica.com/operations/frequently-asked-questions/ Archived] from the original on 29 April 2021. Retrieved 30 April2021.</ref><ref>Wilson-Spath, Andreas (15 December 2020). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-12-15-paradise-is-closing-down-the-ghastly-spectre-of-oil-drilling-and-fracking-in-fragile-okavango-delta/ "OP-ED: Paradise is closing down: The ghastly spectre of oil drilling and fracking in fragile Okavango Delta"]. ''Daily Maverick''. [https://web.archive.org/web/20210602220224/https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-12-15-paradise-is-closing-down-the-ghastly-spectre-of-oil-drilling-and-fracking-in-fragile-okavango-delta/ Archived] from the original on 2 June 2021. Retrieved 2 June 2021.</ref> Puso ya Namibia e beile pele mananeo a go aga mafaratlhatlha a motlakase o fetlhiwang ka metsi, kwa Kgaolong ya Zambezi, se se tla laola go elela ga Okavango ka tsela nngwe. Fa batho ba ba buelelang mogopolo o ba re lenaneo le le ka nna le ditlamorago tse dinnye fela, ba ba buelelang go sirelediwa ga tikologo bone ba re lenaneo le le ka senyaka bontsi jwa diphologolo le dimela tse di mo makgobokgobong.<ref>[http://findarticles.com/p/articles/mi_qa5327/is_200304/ai_n21327838 "FindArticles.com - CBSi".] ''findarticles.com''. Retrieved 4 April 2018.</ref> Matshosetsi a mangwe a akaretsa go tsenelela ga batho ba kgaolo e mo lefelong le, le go giwa kapa go dirisiwa ga metsi ga ba ba mo kgaolong, mo Angola le mo Namibia.<ref>[https://web.archive.org/web/20200222105527/https://www.okavangodelta.com/general-information/threats/ "Threats - Okavango Delta"]. ''Okavangodelta.com''. Archived from [https://web.archive.org/web/20200222105527/https://www.okavangodelta.com/general-information/threats/ the original] on 22 February 2020. Retrieved 4 April 2018.</ref><ref>[http://www.macauhub.com.mo/en/2016/03/11/chinese-angolan-project-in-angola-harvests-over-1200-tons-of-rice/ "Chinese-Angolan project in Angola harvests over 1,200 tons of rice"]. ''Macauhub English''. 11 March 2016. [https://web.archive.org/web/20161104002158/http://www.macauhub.com.mo/en/2016/03/11/chinese-angolan-project-in-angola-harvests-over-1200-tons-of-rice/ Archived] from the original on 4 November 2016. Retrieved 2 November 2016.</ref> Motlhami wa dibaesekopo wa mo Aferika Borwa e bile e le motho yo o ratang go sireletsa dilo tsa tlholego e bong Rick Lomba, o ne a tlhagisa ka dingwaga tsa bo1980 ka matshosetsi a go tsenelela ga dikgomo mo lefelong le. Filimi (''documentary'') ya gagwe ya ''The End of Eden'' e ne ya bontsha kafa a neng a buelela ka teng go sirelediwa ga makgobokgobo.<ref>[https://www.baruchsafaris.com/de/copy-of-chobe-national-park "OKAVANGO DELTA"]. ''Baruch Safaris'' (in German). Retrieved 23 June 2026.</ref> Kgaolo e e amogelang dipula tsa metsi a Okavango e solofetswe, mo isagong, go itemogela go fokotsega ga pula ya ngwaga le ngwaga ga mmogo le go oketsega ga mogote ka ntlha ya go gotela ga lefatshe ka bophara.<ref>ASSAR (2019). ''[http://www.assar.uct.ac.za/sites/default/files/image_tool/images/138/1point5degrees/ASSAR_Botswana_global_warming.pdf What global warming of 1.5°C and higher means for Botswana]'' (PDF). Adaptation at Scale in Semi Arid Regions (ASSAR). [https://web.archive.org/web/20210831015657/http://www.assar.uct.ac.za/sites/default/files/image_tool/images/138/1point5degrees/ASSAR_Botswana_global_warming.pdf Archived] (PDF)from the original on 31 August 2021. Retrieved 6 August 2019.</ref> Ditlamorago tsa go gotela ga lefatshe ka bophara di ka nna tsa dira gore go nne le phokotsego ya bogolo jwa mafelo a a tshabelelwang ke go nna le merwalela kwa Makgobokgobong a Okavango, se se tla nna le ditlamorago tse di seng kana ka sepe mo go nneng teng ga metsi, ga mmogo le go rua leruo le ditiro tsa temothuo mo kgaolong e.<ref>Murray-Hudson, M.; Wolski, P.; Ringrose, S. (2006). "Scenarios of the impact of local and upstream changes in climate and water use on hydro-ecology in the Okavango Delta, Botswana". ''Journal of Hydrology''. '''331''' (1): 73–84. [[Bibcode:2006JHyd..331...73M. doi:10.1016/j.jhydrol.2006.04.041.]]</ref> Tiro ya Conservation International Botswana, ya tsa tshomarelo, mo kgaolong ya Makgobokgobo a Okavango e tsentse tsa thuto le go nna le seabe mo go tsa ditsamaiso (''policy'') ga mmogo le dipatlisiso le go baya-leitlho jaaka dipatlisiso tsa go leba go tswa kwa godimo (mo loaping) ga diphologolo tsa naga le tiro ya go sekaseka ka potlako, ga ditshedi.<ref>[https://botswana.conservation.org/about-us "About Conservation International Botswana"]. ''Conservation International Botswana''.</ref><ref>[https://documents1.worldbank.org/curated/en/725891468153271873/pdf/313330Delivering0Global0Public0Goods.pdf Delivering Global Public Goods Locally: Lessons Learned and Successful Approaches] (PDF)(Report). World Bank, Development Grant Facility (DGF). February 2003. p. 8.</ref> == Bona gape == * Kalahari Basin == Metswedi == <references /> au8uts8ecszdormyh7nypeyiv0p94vb Ditso tsa Tumedi ya Jewis mo Botswana 0 14357 53919 52236 2026-08-09T03:48:24Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53919 wikitext text/x-wiki '''Hisitori ya Bajuda''' kwa [[Botswana]] ke ya segompieno mme e remeletse mo toropong ya [[Gaborone]]. Bontsi jwa Bajuta mo Botswana ke Baiseraele le Ma [[aforika Borwa]].<ref>[https://www.jta.org/archive/around-the-jewish-world-in-botswana-african-jews-ask-leader-to-be-vigilant-against-terror "Around the Jewish World in Botswana, African Jews Ask Leader to Be Vigilant Against Terror".] Jewish Telegraphic Agency. 20 March 2015. Retrieved 2021-12-16.</ref> == Ditso == Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabobongwe le masome a mararo le borobabedi (1938), ka ntlha ya go tsoga ga Bo-Nazi kwa Yuropa, balaodi ba bokoloniale kwa Botswana, Afroka Borwa, le Great Britain ba ne ba leka go busetsa batshabi bangwe ba Bajuda kwa Botswana gore ba tle ba dirise madi a bone le bokgoni jwa bone jwa temothuo go thusa go tokafatsa ikonomi e e neng e le mo mathateng ya naga eo. Le fa go ntse jalo, go runya ga Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mararo le boferabongwe (1939) go ne ga fedisa maiteko ano ka bonako.<ref>Makgala, Christian John. [https://journals.co.za/doi/pdf/10.10520/AJA052550590_201 "Bid to Settle Jewish Refugees from Nazi-Germany in Botswana, 1938-1939".] ''journals.co.za''. African Journals. Retrieved 30 October 2024.</ref> Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone (1994), setšhaba sa Bajuda sa Botswana se ne sa kwala molaotheo mme sa tlhoma komiti ya sone ya ntlha. Rabi [[Moshe Silberhaft]], moeteledipele wa semoya wa African Jewish Congress, o ne a etela Gaborone go ya go tsaya karolo mo kopanong e mo go yone go neng ga swetswa go bitsa morafe wa bone [[Jewish Community of Botswana]].<ref>African Jewish Congress. [https://www.africanjewishcongress.com/botswana3.htm "Botswana: A Safe Haven for Jews".] ''africanjewishcongress.com''. African Jewish Congress. Retrieved 30 October 2024.</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro (2003), setšhaba sa Bajuda kwa Botswana se ne sa ikuela mo balaoding ba mo lefelong leo gore ba nne ba ntshitse matlho dinameng kgatlhanong le borukhutlhi, go dumalana le seemo sa ga Tautona [[Festus Mogae]] sa gore "ga ba letlelele" bokebekwa. Kgatelopele e e tshegediwa ke African Jewish Congress, e e thusang baagi ba Bajuta ba Botswana go tshola dikgato tsa tshireletso mo gare ga matshwenyego a lefatshe ka bophara ka ga matshosetsi a a amanang le bosemiti le borukhutlhi.<ref>[https://www.jta.org/archive/around-the-jewish-world-in-botswana-african-jews-ask-leader-to-be-vigilant-against-terror "Around the Jewish World in Botswana, African Jews Ask Leader to Be Vigilant Against Terror".] ''Jewish Telegraphic Agency''. 11 December 2003</ref><ref>[https://www.africanjewishcongress.com/botswana2.htm "Botswana"]. African Jewish Congress.</ref> Go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2020), go fopholediwa gore go na le Bajuta ba le 21-100 ba ba nnang kwa [[Botswana]], mme bontsi jwa bone bo nna kwa Gaborone. Baagi ba teng ke Bajuta ba Iseraele ba ba dirang mo temothuong, kgwebo le madirelo.<ref>[https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/BW "Community in Botswana"]. World Jewish Congress. Retrieved 2021-12-16.</ref> == Ditlwaelo tsa bodumedi == Ga go na disinagoge kwa [[Botswana]]. Ka nako ya malatsi a magolo a boikhutso a sedumedi le dinako tsa thapelo, [[African Jewish Congress]] le [[South African Jewish Board of Deputies]] ba thusa Bajuta ba ba etelang.<ref>Waronker, Jay. [https://www.africansynagogues.org/html/locations.html "LOCATING THE BUILDINGS AND JEWISH COMMUNITIES".] AfricanSynagogues.org. Retrieved 2024-10-17.</ref>Ditirelo tsa bodumedi tsa Shabbat le malatsi a boikhutso a Sejuta di tshwarelwa mo magaeng a batho ka dijo tsa Kosher tse di neetsweng. <ref>Doctrow, Jamie. [https://jewishlouisville.org/teen-topics-february-21-2014/ "Doctrow Finds Religious Connection in the Last Likely Place".] ''jewishlouisville.org''. Jewish Louisville Community. Retrieved 30 October 2024.</ref>Bajuta ba Botswana ba fitlhwa mo mabitleng a e seng a Bajuta, ka go se na mabitla a Bajuta mo nageng. Dijo tsa Kosher di neelwa ka Boto ya Bajuta ya Baemedi ba Aforika Borwa. == Dikamano tsa Botswana le Iseraele == Setlhogo sa konokono: Botswana ⁇ Israel relations Botswana le Iseraele di ne tsa simolola dikamano tsa sedipolomate ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome supa le bobedi (1972). <ref>Jacqueline, Kalley; Schoeman, Elna (1999). ''Southern African Political History: A Chronology of Key Political Events''. p.&#x20;124.[https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_the_Jews_in_Botswana#cite_note-9]</ref>Botswana e tsosolositse kamogelo ya bodipolomate ya Iseraele ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabbongwe le masome a robabongwe le boraro (1993).<ref>[https://worldpopulationreview.com/country-rankings/countries-that-recognize-israel "Countries that Recognize Israel 2024".] ''World Population Review''. Retrieved 26 October 2024</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012), dikhamphani tse tsheletseng tsa Israel di ne di thapile baagi ba Batswana ba ba fetang sekete go sega le go polisha ditaemane.<ref>Motsamai, Mmoniemang (24 February 2012). [https://web.archive.org/web/20130512011750/http://www.ibotswana.co.bw/news/local/item/11871-israel-north-korea-present-credentials.html "Israel, North Korea present credentials".] ''Botswana Daily News''. Archived from the original on 12 May 2013.</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012), sekolo se itutelo tiro sa Ben Gurion (BGU) e ne ya dumela go thusa setheo se sesha se se bidiwang Yunibesiti ya Boditšhabatšhaba ya Saense le Thekenoloji ya Botswana. BGU e tla nna le maikarabelo a go ruta le go aga bokgoni jwa yunibesiti jwa go dira patlisiso. Baithuti ba Botswana le bone ba tla lalediwa go ya kwa Iseraele go ya go wetsa dithuto tsa bone pele ga ba boela go ya go aga badiri ba yunibesithi. Go ya ka moemedi wa Iseraele Dan Shaham: "Baithuti ba ka nna makgolo a mabedi le masome a matlhano ba tla tlhophiwa gore ba simolole dithuto tsa bone mo dikgweding tse di tlang. Baithuti ba ba oketsegileng le dithuto tse di oketsegileng di tla okediwa ka iketlo, go fitlha e nna yunibesiti ya mmatota".<ref>[https://web.archive.org/web/20130310040614/http://www.israeliconsulatela.org/index.php/en/latest-news/item/ben-gurion-university-botswana-branch Ben Gurion University, Botswana Branch] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130310040614/http://www.israeliconsulatela.org/index.php/en/latest-news/item/ben-gurion-university-botswana-branch|date=March 10, 2013}} Official Website of the Israeli Consulate in Los Angeles, December 24, 2012</ref> Ka kgwedi ya Motsheganong ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021), Baruch Padeh Medical Center e ne ya romela setlhopha sa dingaka tsa kwa Iseraele go ya go thusa Botswana ka nako ya leroborobo la COVID-19. Baemedi ba Iseraele ba ne ba dirisana le [[sepatela sa Sir Ketumile Masire]] Teaching Hospital kwa [[Gaborone]].<ref>Jaffe-Hoffman, Maayan. [https://www.jpost.com/health-science/israels-baruch-padeh-sends-medical-delegation-to-botswana-africa-667249 "Israel's Baruch Padeh sends medical delegation to Botswana, Africa"]. ''jpost.com''. The Jerusalem Post. Retrieved 30 October 2024.</ref> Go tloga ka kgwedi ya Seetebosigo ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021), Ofra Farhi o direla jaaka moemedi wa Iseraele kwa Botswana, Namibia, Zambia, le Zimbabwe.<ref>Harkov, Lahav (June 20, 2021). [https://www.jpost.com/breaking-news/cabinet-approves-36-new-ambassadors-to-posts-around-the-world-671527 "Meet the 36 new ambassadors approved to new posts around the world"]. Jerusalem Post. Retrieved 26 February 2023.</ref> == Batho ba ba itsegeng == * [[Benjamin Steinberg]], morui wa dikgomo wa kwa [[Botswana]] le radipolotiki yo e neng e le motshwaramatlotlo wa ntlha wa [[Botswana Democratic Party]] le leloko la ntlha la Palamente ya Batswana ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano (1965) == Metswedi == qw99fiyvi233m0x7r1jogdkm3xm5iqq Kgaolo ya Botlhophi ya Chobe 0 14366 53934 52281 2026-08-09T07:24:04Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53934 wikitext text/x-wiki '''Chobe''' ke kgaolo ya palamente mo [[Kgaolo ya Chobe|Kgaolong ya Chobe]] e e tlhamilweng ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi . E emetswe mo [[Kokoanong ya Bosetšhaba ya Botswana]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone ke Simasiku Mapulanga wa [[Botswana Congress Party|Botswana Congress Party.]]<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/82888 "BCP wins Chobe Constituency".] ''[[:en:Daily_News_Botswana|DailyNews]]''. 1 November 2024. Retrieved 15 December 2024.</ref> == Setlhopha sa ditlhopho == Setlhopha se se tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi ka go aroganngwa ga Maun/Chobe ka ditlhopha di le tharo (Maun West, Maun East le Chobe). Fa e sale e tlhomiwa, Chobe e ne e tlhopha bontlhopheng ba [[BDP]], ntle fela le ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe, fa e ne e tlhopha [[BCP]]. E gaufi le [[kgaolo ya Chobe]] mme e na le metsana e e latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. pp.&#x20;1–2.</ref> [[Kasane]] Lesoma Mabele Muchenje Pandamatenga Kachikau Kavimba Satau Parakarungu Kazungula == Metswedi == ecsqglbmyzkhitnjqb1lzoomp8gix2u Kgaolo ya Botlhophi ya Maun Bokone 0 14367 53935 52282 2026-08-09T07:24:09Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53935 wikitext text/x-wiki Kgaolo ya botlhophi ya Maun Bokone ke kgaolo ya go tlhophiwa ya [[Bokone Bophirima|Bokone-Bophirima]] e e emetsweng mo Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana. Morago ga go wediwa ga Delimitation of Parliamentary constituencies ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi , setilo se ne sa tsenelwa lekgetlo la ntlha mo ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone, fa e sale se tsholwa ke [[Dumelang Saleshando]] wa [[Botswana Congress Party|Botswana Congress Party,]] yo gape e leng Moeteledipele wa gompieno wa Kganetso.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/82907 "Saleshando wins Maun North".] [[:en:Daily_News_Botswana|''DailyNews''.]] 1 November 2024. Retrieved 15 December 2024.</ref><ref name=":0">''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. p.&#x20;4.</ref> == Setlhopha sa ditlhopho == Motse wa Maun ke wa selegae, mme o akaretsa dikarolo tse di kwa bokone jwa Maun. Toropo e na le metse e e latelang:<ref name=":0" /> Dikarolo tsa Maun Sankoyo [[Shorobe]] [[Khwai]] Xaxaba [[Mababe]] Go latlha dithoto == Metswedi == aop19lob0nl01rsvrl9qhssi6y91vv8 Kgaolo ya Botlhophi ya Maun Botlhaba 0 14369 53936 52289 2026-08-09T07:24:09Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53936 wikitext text/x-wiki Kgaolo ya Maun Botlhaba e mo Kgaolong ya Bokone-Bophirima se se emetsweng mo Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana. E emetswe mo [[Kokoanong ya Bosetšhaba ya Botswana]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe ke [[Goretetse Kekgonegile]] wa [[Botswana Congress Party|Botswana Congress Party.]] == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Setlhopha se se tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi morago ga go fedisiwa ga setlhopha sa Maun/Chobe le go kgaoganngwa ga sona ka dikarolo di le tharo (Chobe, Maun East le Maun West).<ref>''[https://www.iec.gov.bw/images/Final%20Report%20Delimitation.pdf REPORT OF THE DELIMITATION COMMISSION, 2012]'' (PDF). 2012. pp.&#x20;74–76.</ref>Kwa tshimologong e ne e na le bogolo jwa kgaolo ya magae ya Maun. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi karolo ya kgaolo ya yone e ne ya tsenngwa mo Maun West. Setlhopha se ne se tlhopha BDP go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe , fa UDC e e fenya. Kgaolo e e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. p.&#x20;4.</ref> Karolo ya [[Maun]] [[Makalamabedi]] Chanoga Samedupi [[Phuduhudu, Bokone botlhaba|Phuduhudu]] Somelo == Metswedi == hf72dwrjwkhdh5g4ma60wt8vdo1dt99 Kgaolo ya Botlhophi ya Ngami 0 14371 53937 52294 2026-08-09T07:24:10Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53937 wikitext text/x-wiki Ngami ke kgaolo ya go tlhophiwa mo [[Kgaolo ya Bokone Bophirima (Botswana)|Kgaolong ya Bokone-Bophirima]] e e emetsweng mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone ke Phillimon Aaron wa Lekgotla la [[Botswana Congress Party]]. == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Ngami ke nngwe ya dikgaolo di le mmalwa tse di neng tsa tlhomiwa ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano go dira ditlhopho tsa Ntlokokoano Bosetšhaba tse di sa ntseng di na le leina la tsone go tloga ka nako eo. Go tloga ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano go fitlha ka dingwaga wa dikete tse pedi, Ngami e ne e le lefelo le le babalesegileng la [[BDP.]] Setilo se ne sa nna le kgaisano e ntsi go tswa ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone mme ka ngwaga wa dikete tse le borobabongwe Goyamang Habano go tswa go BAM (moragonyana e ne ya kopanngwa le BCP) o ne a tlhophiwa jaaka Mopalamente wa ntlha wa BDP mo tikologong eo. BDP e kgonne go busetsa setlho] Fa seno ka palo e nnye ya diboutu di le masome a mane le borobabobedi go tswa go BCP ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe , morago ga gore BCP e tsenele UDC, e ne ya busetsa setilo seno mo maemong a kganetso mo Kgaolong ya Bokone-Bophirima mme ya fenngwa ke BCP ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. Setlhopha se, se bontsi jwa sone se leng kwa magaeng, se akaretsa metse e e latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. p.&#x20;6.</ref> [[Gumare]] Etsha 1 Etsha 6 [[Nokaneng]] [[Qangwa]] [[Xaxa]] [[Tubu]] [[Habu]] == Metswedi == 9pu6pi92998f6k5dab3q0bimkzzgica Francistown Botlhaba 0 14402 53923 52412 2026-08-09T05:05:40Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53923 wikitext text/x-wiki Francistown Botlhaba ke kgaolo ya ditlhopho mo [[Kgaolong ya Bokone]] Botlhaba e emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Tiroeaone Ntsima wa [[Umbrella for Democratic Change]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone . == Popego ya Kgaolo == Setlhopha se se tlhophilwe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone, jaaka karolo ya koketsego ya palo ya baagi ba setlhopha sa [[Francistown]]. [[Botswana Democratic Party]] (BDP) e tshwere setilo seno go tloga ka ditlhopho tsa yona tsa ntlha ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone mme ya se latlhegelwa dingwaga di le masome a mararo morago ga moo mo ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone fa go ne go na le kgaratlho ya sechaba kgatlhanong le BDP e e boneng e latlhegelwa ke maatla lekgetlho la ntlha. Kgaolo ya toropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> Botlhaba jwa [[Francistown]] == Metswedi == olb8yhmrievbtulw8ciu4e8586fvc4k Francistown Borwa 0 14403 53922 52413 2026-08-09T05:05:40Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53922 wikitext text/x-wiki Francistown Borwa ke kgaolo ya botlhophi mo Kgaolong ya Bokone-Botlhaba e emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Wynter Mmolotsi wa [[Umbrella for Democratic Change]] (UDC) go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe . == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo e e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone jaaka karolo ya koketsego ya palo ya dikgaolo tsa [[Francistown]] go tswa go pedi go ya go tharo. Wynter Mmolotsi wa UDC o ne a emela kgaolo e go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe ka fa tlase ga makoko a sepolotiki a le mararo a a farologaneng: [[Botswana Democratic Party]] (BDP) ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe , UDC ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone , [[Alliance for Progressives]] (AP) ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (setilo se le sengwe fela se se fentsweng ke AP mo ditlhophong tseo) le UDC gape ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. Morago ga ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone , tse di boneng BDP e latlhegelwa ke maatla lekgetlo la ntlha mo ditsong, Mmolotsi o ne a nna Mopalamente yo o sa bolong go nna teng, a direla go tloga ka [[Palamente ya bo lesome|Palamente ya bo]] [[Palamente ya bo lesome|lesome]]. Mo ditlhophong tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone, BDP e ne ya bona maduo a a kwa tlase go gaisa mo lekgotleng la ditlhopho, ka go bona 14.5% fela. Go ya ka ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone, kgaolo eno ke ya bobedi e e bolokesegileng go gaisa mo UDC, e setse [[Mahalapye Bophirima]] morago. Kgaolo ya toropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>'''''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.'''</ref> Borwa jwa [[Francistown]] == Metswedi == szwetlpjg0c4ykuca3yzkdpr9qtanf4 Francistown Bophirima 0 14404 53921 52420 2026-08-09T05:05:39Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53921 wikitext text/x-wiki '''Francistown Bophirima''' ke kgaolo ya botlhophi mo Kgaolong ya Bokone-Botlhaba e emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Mokwaledi Moswaane wa [[Umbrella for Democratic Change]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobaboongwe . == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Setlhopha se se tlhophilwe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone, jaaka karolo ya koketsego ya palo ya baagi ba setlhopha sa [[Francistown]]. [[Botswana Democratic Party]] (BDP) e tshwere setilo sa puso go tloga ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabongwe mme ya latlhegelwa ke sona dingwaga di le masome a mabedi le botlhano morago ga moo kwa ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone fa go ne go na le kgaratlho ya bosetšhaba kgatlhanong le BDP e e boneng e latlhegelwa ke maatla lekgetlho la ntlha. BDP e ne ya wela kwa maemong a boraro ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone mme ya bona phenyo ya dintlha di le masome a mararo le borobabonedi kgatlhanong le yone, e leng phitlhelelo ya boraro e e maswe go gaisa ya BDP mo ditlhophong tseo, kwa morago ga [[Mahalapye Bophirima|Mahalapye]] [[Mahalapye Bophirima|Bophirima]] le moagisani wa yone [[Francistown Borwa|Francistown]] [[Francistown Borwa|Borwa]]. Kgaolo ya toropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> Bophirima jwa [[Francistown]] == Metswedi == qa9n1rh690i6ls0n65m8k48ns09v5kb Nata-Gweta 0 14405 53961 52421 2026-08-09T11:39:22Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53961 wikitext text/x-wiki '''Nata-Gweta''' ke kgaolo ya botlhophi mo [[Kgaolong ya Bogare]] se emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Lawrence Ookeditse wa [[Botswana Patriotic Front]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo e e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone morago ga diphetogo tsa melelwane morago ga go kgaoganngwa ga melelwane ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi e e neng ya bona Sebina-Gweta e fetolwa leina go nna Nata-Gweta. Kgaolo e, fela jaaka ya pele e ne e le ya BDP mme e ne ya tlhpha BDP go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone fa e ne e busetsa Mopalamente yo e seng wa BDP lekgetlho la ntlha. Kgaolo ya selegae e akaretsa mafelo a a latelang;<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> [[Nata]] [[Gweta]] Toropo ya Sowa [[Dukwi]] [[Sepako]] [[Maposa]] [[Mosetse]] [[Zoroga]] [[Mmanxotae]] [[Tshokatshaa]] [[Lepashe]] Kutamogoree == Metswedi == 75rdiu2ymsegjoaexecwr5hlxcmr04p Mmadinare (Kgaolo ya Botlhophi) 0 14433 53956 53214 2026-08-09T10:22:24Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53956 wikitext text/x-wiki '''Mmadinare''' ke kgaolo ya Botswana e e emetsweng mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone ke Ketlhalefile Motshegwa, MP wa [[Umbrella for Democratic Change]] (UDC) fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == kgaolo e e ne e le lefelo le le thata la [[Botswana Democratic Party]] (BDP), e ne e nna e ntsha bontsi jwa batho go tswa ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone Botswana general election, fa [[Umbrella for Democratic Change]] (UDC) e ne e se naya kganetso. Phetogo eno e ne e le ka ntlha ya go wela tlase ga palo ya batho ba ba neng ba tlhopha BDP, e leng se se neng sa dira gore lekoko leno le fetse dingwaga di le masome a matlhano le borobabobedi le laola kgaolo eno. Se se botlhokwa ke gore, setulo se se ne se ntse se lejwa jaaka se se bolokesegileng sa BDP, segolo thata mo setheong se se kwa ntle ga Serowe. Ka sekai, e ne e le setilo se se bolokesegileng go gaisa sa BDP mo lefatsheng ka nako ya ditlhopho tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone. Phenyo eno e ne ya supa katlego e tona ya UDC kwa bokone jwa Botswana ka nako ya ditlhopho tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone , koo BDP e neng ya tswalelwa kwa ntle gotlhelele go tswa kwa [[Kgaolong ya Bogare]] - e e neng e le kgaolo ya yone e e maatla go gaisa mo ditsong. Kgaolo e e botona jwa selegae e e ikaegileng ka toropo ya meepo ya [[Selebi-Phikwe]] se akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> [[Mmadinare]] [[Sefophe]] [[Tobane]] [[Tshokwe]] [[Robelela]] Damochojenaa == Ditshupiso == == Maloko a Palamente == '''Tlhaloso:'''{{Party index link|Botswana Democratic Party}}{{Party index link|Umbrella for Democratic Change}} {| class="wikitable" ! width="100" |Ditlhopho ! colspan="2" width="175" |Mofenyi |- |[[Tempolete:Bechuanaland election link|Ditlhopho tsa 1965]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | | rowspan="2" |[[Amos Dambe|Amose Dambe]] |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 1969]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 1974]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | | rowspan="2" |Kebatlamang Morake |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 1984]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 1989]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | | rowspan="6" |[[Ponatshego Kedikilwe]] |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 1994]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 1999]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 2004]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" width="5" | |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 2009]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" | |- | | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" | |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 2014]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" | |[[Kefentse Mzwinila]] |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 2019]] | bgcolor="{{party color|Botswana Democratic Party}}" | |[[Molebatsi Molebatsi]] |- |[[Tempolete:Botswana election link|Ditlhopho tsa 2024]] | bgcolor="{{party color|Umbrella for Democratic Change}}" width="5" | |Ketlhalefile Motshegwa |- |} hm8xoq6kpgo4jneo1clb3dgd34utp6c Mahalapye Botlhaba 0 14438 53952 52498 2026-08-09T09:26:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53952 wikitext text/x-wiki '''Mahalapye Botlhaba''' ke kgaolo ya botlhophi mo Kgaolong ya Bogare e emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Augustine Nyatanga wa [[Umbrella for Democratic Change]] (UDC) go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. == Popego ya Kgaolo ya Kgaolo == Kgaolo e e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone jaaka karolo ya koketsego ya palo ya ditlhopha tsa Mahalapye go tswa go e le nngwe go ya go tse pedi. Lekoko la [[Botswana Democratic Party]] (BDP) le ne la fenya setilo mo ditlhophong tsa ntlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone mme la se tshwara mo ditlhophong tse pedi tse di latelang. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone BDP e ne ya wela kwa tlase ga 50% ka lekgetlho la ntlha. Ka ngwaga wa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe, go ne ga nna le phetogo e kgolo ya sepolotiki jaaka [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama,]] moeteledipele wa morafe wa Ngwato a ne a nna le kgotlhang le Tautona wa jaanong, [[Mokgweetsi Masisi]] le moeteledipele wa BDP. Kganetsano eno ya sepolotiki e ne ya ama mekgwa ya go tlhopha ya setheo seno.<ref>Basimanebotlhe, Tsaone (2022-10-10). [https://www.mmegi.bw/news/serowe-constituencies-vulnerable-as-bpf-rumpus-continues/news "Serowe constituencies vulnerable as BPF rumpus continues".] [[:en:Mmegi_Online|''Mmegi Online''.]] Retrieved 2024-04-12.</ref> <ref>Seabo, Batlang; Nyenhuis, Robert (2021-11-23). [https://www.cambridge.org/core/journals/african-studies-review/article/abs/botswanas-2019-general-elections-a-referendum-on-general-ian-khama/025D7A45D5F26B1A8045E91529DCAAB5#access-block "Botswana's 2019 General Elections: A Referendum on General Ian Khama"]. ''African Studies Review''. '''64''' (4): 854–883. [[:en:Doi_(identifier)|doi]]:[[doi:10.1017/asr.2021.69|10.1017/asr.2021.69]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN&#x20;]][https://search.worldcat.org/issn/0002-0206 0002-0206]. [[:en:S2CID_(identifier)|S2CID]]&#x20;[https://api.semanticscholar.org/CorpusID:244539238 244539238.]</ref> The [[Umbrella for Democratic Change]] e ne ya fenya setilo, e solegelwa molemo thata ke BPF e e neng ya gapa diboutu go tswa go BDP. Setilo seno se ne se tshwerwe ke UDC ka dipalo tse dintsi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. Kgaolo ya selegae e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> [[Mahalapye]] Botlhaba [[Taupye]] [[Makwate]] Shakwe [[Dovedale, Botswana|Dovedale]] [[Mokoswane]] Kudumatswe [[Mmaphashalala]] [[Mookane]] Tsela ya Palla Lefelo la go Kgabaganya Melelwane la Parr's Halt == Ditshupiso == fy02u4jwsy0sdjupv8mjooem4webqzy Mahalapye Bophirima 0 14439 53951 52499 2026-08-09T09:26:27Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53951 wikitext text/x-wiki '''Mahalapye Bophirima''' ke kgaolo ya botlhophi mo Kgaolong ya Bogare e emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke David Tshere wa [[Umbrella for Democratic Change]] (UDC) go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe. == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo e e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone jaaka karolo ya koketsego ya palo ya ditlhopha tsa Mahalapye go tswa go e le nngwe go ya go tse pedi. Lekoko la [[Botswana Democratic Party]] (BDP) le ne la fenya setilo mo ditlhophong tsa ntlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone mme la se tshwara mo ditlhophong tse pedi tse di latelang. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe , go ne ga nna le phetogo e tona ya sepolotiki jaaka [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama,]] moeteledipele wa morafe wa Ngwato a ne a nna le kgotlhang le Tautona wa gompieno, [[Mokgweetsi Masisi]] le moeteledipele wa BDP. Kganetsano eno ya sepolotiki e ne ya ama mekgwa ya go bouta ya setheo seno. <ref>Basimanebotlhe, Tsaone (2022-10-10)[https://www.mmegi.bw/news/serowe-constituencies-vulnerable-as-bpf-rumpus-continues/news . "Serowe constituencies vulnerable as BPF rumpus continues"]. ''[[:en:Mmegi_Online|Mmegi Online]]''. Retrieved 2024-04-12.</ref> <ref>Seabo, Batlang; Nyenhuis, Robert (2021-11-23). [https://www.cambridge.org/core/journals/african-studies-review/article/abs/botswanas-2019-general-elections-a-referendum-on-general-ian-khama/025D7A45D5F26B1A8045E91529DCAAB5#access-block "Botswana's 2019 General Elections: A Referendum on General Ian Khama".] ''African Studies Review''. '''64''' (4): 854–883. doi:10.1017/asr.2021.69. ISSN&#x20;0002-0206. S2CID&#x20;244539238.</ref>The Umbrella for Democratic Change e ne ya fenya setilo, e solegelwa molemo ke BPF e e neng e ntsha ditamala mmogo le UDC e e neng e bona ditalama go tswa go BDP. Mo maemong a ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tsa pedi le masome a mabedi le bone, tse di feleletseng ka gore BDP e latlhegelwe ke maatla a bosetšhaba lantlha fa e sale go bona boipuso ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le borataro, palo ya ditlhopho tsa lekoko mo lekgotleng la ditlhopho e ne ya fokotsega go ya go 14,8%, e leng go emela tiragatso ya bobedi e e kwa tlase mo lekgotleng lengwe le lengwe la ditlhopho mo hisetoring, go le gonnye fela kwa pele ga dipholo tsa yone kwa [[Francistown Borwa|Francistown]] [[Francistown Borwa|Borwa.]] Go farologana le seo, UDC e ne ya bona koketsego e kgolo ya diperesente di le masome a mabedi le bongwe tsa palo ya diboutu tsa yone fa e bapisiwa le ditlhopho tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe. Ka jalo, David Tshere o ne a tlhophiwa gape ka 73% ya diboutu le pharologano ya diperesente di le masome a matlhano le borobabobedi -  palo e e kwa godimo ya diboutu le pharologano ya phenyo e e fitlheletsweng ke motho yo e seng wa BDP mo hisetoring ya ditlhopho tsa Botswana, a feta rekoto ya pele ya 71% e e neng e tlhomilwe ke Bathoen II dingwaga di le masome a matlhano le botlhano pele ga foo. Ka jalo setilo se tsewa jaaka setilo se se bolokesegileng sa UDC. Kgaolo e e tlhophilweng ya ditoropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> [[Mahalapye]] [[Tewane]] == Ditshupiso == 6xyddngbmc383b3qegd56j7io893tdx Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2014 (Botswana) 0 14470 53918 53435 2026-08-09T03:40:48Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53918 wikitext text/x-wiki Go ne ga tshwarwa '''ditlhopho tsa kakaretso mo lefatsheng la Botswana ka kgwedi ya Phalane e le masome mabedi le bone ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone'''.<ref>[https://web.archive.org/web/20140907172040/http://www.afriquejet.com/en/southern-africa/10772-politics-khama-dissolves-parliament-fixes-2014-election-date.html "Khama dissolves parliament, fixes 2014 election date".] ''afriquejet.com''. 7 August 2014. Archived from [http://www.afriquejet.com/en/southern-africa/10772-politics-khama-dissolves-parliament-fixes-2014-election-date.html the original] on 7 September 2014. Retrieved 16 July 2026</ref> Maduo a tsone e ne ya na phenyo ya lesome le motso ya phathi ya [[Botswana Democratic Party]], e e fentseng ditilo di le masome a mararo le bosupa mo go tse di masome matlhano le bosupa tse di neng di emetse ditlhopho. Tautona wa nako eo [[Ian Khama Seretse Khama|Ian khama]] o ne a tlhomamisiwa semmuso go busa mo legatong la bobedi ka Phalane a le masome mabedi le borobabobedi.<ref>[https://web.archive.org/web/20141202163415/http://www.news24.com/Africa/News/Botswanas-Khama-sworn-in-for-2nd-term-20141028 "Botswana's Khama sworn in for 2nd term"], AFP, 28 October 2014.</ref> Pele ga dilthopho go ne ga nna le kwelo tlase ya itsholelo mo lefatsheng leo, e le ka ntlha ya kwelo tlase e kgolo ya lefatshe ka bophara. Fa godimo ga foo, go ne ga nna le dikgotlhang tse dintsi tsa selegae, di akaretsa ngalo ditiro e e tsereng sebaka ya ngwaga wa dikete pedi, lesome le motso e le fa gare, e e neng e tlhotlheleditswe ke lekgotla la babereki ba puso (BOFEPUSU).<ref>[https://www.eiu.com/n/ "Public-sector workers begin large-scale strike action".] ''Economist Intelligence Unit''. 2 May 2011. Retrieved 16 July 2026</ref> Ian Khama o ne a kgalelwa ka fa a neng a tshwara dikgang tse ka teng, dikgotlhang mo phathing e e neng e busa ya Botswana Democratic Party (BDP) tsa oketsega. Ka ntlha ya se, lekgamu la kgololesego la phathi e, le le neng le le kgatlhanong le boeteledipele jwa ga Khama, le ne la tswa mo phathing ya BDP la ya kwa go ya [[Botswana Movement for Democracy]] (BMD) ka fa tlase ga boeteledipele jwa ga [[Gomolemo Motswaledi]].<ref>Bungu, Jerry (29 May 2010). [https://web.archive.org/web/20110416212446/http://www.businessweek.com/news/2010-05-29/botswana-breakaway-party-launched-in-split-with-khama-update1-.html "Botswana Breakaway Party Launched in Split With Khama (Update1)".] [[:en:Bloomberg_Businessweek|''Bloomberg Businessweek''.]] Archived from [https://www.bloomberg.com/businessweek the original] on 16 April 2011. Retrieved 16 July 2026</ref> == Tse di diragetseng pele == Ka ditlhopho tsa ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe, phathi ya Botswana Democratic Party e ne ya fenya ka ditilo di le masome a mane le botlhano mo go tse di masome matlhano le bosupa, se se netefatsa gore Ian Khama o tlhophiwa go nna tautona mo magatong otlhe a mabedi. Phenyo e nnile le ntswa ba kganetso ba ne ba kgaogane ka diphathi tsa [[Botswana National Front]] (BNF) le [[Botswana Congress Party]] (BCP), se se neng sa thatafatsa phenyo ya ba kganetso ke ka phathi ya BNF e ne e na le dikgotlhang. Fa di tsibogela poelo morago e, diphathi tsa kganetso di ne tsa ipaakanya mo go tseneletseng. Moeteledipele wa BNF [[Otsweletse Moupo]] o ne a ithola marapo ka Phukwi ngwaga wa dikete pedi le lesome, [[Duma Boko]] a mo tlhatlhama. [[Gilson Saleshando]], le ene o ne a ithola marapo mo boeteledipele jwa BCP, a sutela morwae [[Dumelang Saleshando]], o a berekileng e le mopalamente wa [[Gaborone]] legare. Le ntswa Khama a ne a kgona go etelelapele, ka ngwga wa dikete pedi le lesome, go nna teng ga makgamu go ne ga oketsega, mo go neng ga felela go baka gore lekgamu le le bonalang la phathi le le neng le eteletswe pele ke Gomolemo Motswaledi le tswe mo phathing go tlhama Botswana Movement for Democracy (BMD).<ref>[https://web.archive.org/web/20110416212446/http://www.businessweek.com/news/2010-05-29/botswana-breakaway-party-launched-in-split-with-khama-update1-.html "Botswana Breakaway Party Launched in Split With Khama (Update1)".] Bloomberg Businessweek. 29 May 2010. Archived from [https://www.bloomberg.com/businessweek the original] on 16 April 2011. Retrieved 16 July 2026</ref> Se e ne ya nna kgaogano ya ntlha e kgolo mo phathing ya BDP mo dingwageng di feta masome a matlhano. Go tswa mo BDP go ya BMD ga mapalamente go ne ga letla [[Botsalo Ntuane]] go nna moeteledipele wa diphathi tsa kganetso kwa palamenteng, e le lantlha mo dingwageng di le masome mane phathi e sele kwa ntle ga ya BNF e nna mo maemong ao.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/68042 "KEORAPETSE NEW LOO".] ''dailynews.gov.bw''. Retrieved 16 July 2026</ref> Legato la ntlha la ga Khama le ne la nna le dikgwetlho tse di bonalang tsa madi.<ref name=":0">{{Cite web |url=https://www.eisa.org/pdf/JAE18.2Makgala.pdf |title=THE MANIFESTO EXPERIMENT AND INTERNAL ELECTIONEERING IN THE BOTSWANA DEMOCRATIC PARTY |access-date=2026-07-16 |archive-date=2024-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241124075200/https://www.eisa.org/pdf/JAE18.2Makgala.pdf |url-status=dead }}</ref> Kwelo tlase ya itsholelo ya lefatshe ka bophara, go simologa ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe, e ne ya nna le seabe se setona mo itsholelong ya Botswana. Le ntswa lefatshe le le ne la kgona go itshegtsa fa le tshwantshanngwa le a mangwe mo kgaolong, matshelo a batho a ne a wela tlase, se sa nna kwa godimo thata kwa ngwaga wa dikete pedi, lesome le motso. Mohama wa puso o o nonofileng wa lefatshe leo, o o ikaegileng thata ka thekiso ya diteemane, o ne wa itemogela kwelo tlase ya ba ba batlang go reka diteemane. Go ya godimo ga ditlhwatlhwa, mo go neng go le mo palong ya bosupa mo lekgolong dingwaga di le dintsi, go ne ga oketsega go nna lesome le bobedi mo lekgolong ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe. Fa e tsiboga, puso ya Khama e ne ya dira melao e e gagametseng e engw nokeng ke ba World Bank le International Monetary Fund (IMF). Melao e, e ne e akaretsa go emisa koketso dituelo le go fokotsa palo ya babereki ba puso, mo go neng ga baka go oketsega ga letlhoko la ditiro.<ref name=":1">[https://web.archive.org/web/20230922144939/http://www.psiru.org/node/16057.html "Botswana - Historic public workers strike".] July 2011.</ref> Lefatshe la Botswana le ne la itemogela dingwaga di le tharo tse di tlhomaganeng go sena koketso dituelo mo pusong, le ntswa ditlhwatlhwa di ne di tsweletse ka go oketsega gabedi ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe, di ama nonofo ya theko ya babereki ka bontsi. Ditiragalo tse disha tse di ne tsa baka kwelo tlase ya batho ba ba neng ba rata BDP, mme tsa tsosolosa batsaya karolo ba ba neng ba ntse ba tlodisiwa matlho, ba tshwana le matsholo a babereki.<ref name=":2">[https://www.sundaystandard.info/bofepusu-threatens-to-restart-strike-if-negotiations-fail/ "BOFEPUSU threatens to restart strike if negotiations fail".] ''Sunday Standard''. 21 July 2011.</ref><ref name=":3">[https://www.pressreader.com/botswana/the-monitor-4753/20210419/281569473561671 "BOFEPUSU on 10th Aniversary of 2011 strike".] ''The Monitor''. 19 April 2021.</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le motso, ka kgwedi ya Moranang, lekgotla la babereki ba puso (BOFEPUSU) le le emetseng babereki ba puso ba le dikete di le lekgolo, fa le tsibogela go gana go oketsa dituelo ga puso le ne la simolola ngalo ditiro ya babereki ba puso e e tsereng sebaka se seleele go gaisa tsotlhe mo ditsong tsa lefatshe leo, e nile go fitlhelela kgwedi ya Seetebosigo e fela, morago ga dikgwedi tse pedi.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Tse ba BOFEPUSU ba neng ba di batla di ne di akaretsa lesome le borataro mo lekgolong la koketso ya madi a dituelo, le ntswa puso ya Khama e ne e gatelela gore se ga se kake sa kgonega. Ngalo ditiro e gape e ne e akaretsa go ngongoregela polotiki, ba gwetlha diphathi tsa kganetso go kopanela tlhopho kgatlhanong le puso ya Khama, le go ganana le molao wa pereko o o neng o kganela go tsaya karolo mo polotiking ga babereki ba puso. Fa e tsiboga, puso e ne ya ntsha batho ba le bantsi mo ditirong ba ba berekang ditiro tse di botlhokwa, mo go neng ga e letla go tsaya babereki kwa ntle le go obamela ditaelo tsa IMF tsa go fokotsa babereki ba puso.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Le ntswa ngalo ditiro e ne ya retelelwa ke go dira gore dituelo di okediwe, e ne ya godisa go ela tlhoko polotiki mo mehameng e metona ya Batswana. Dikgang tsa pereko fa go lebilwe seemo sa itsholelo e ne ya nna kgang ya moruthutha mo letsholong la ithekisetsa ditlhopho tsa ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Mapolotiki a kganetso a ne a dirisa tshono e, ba dirisa megwanto ya BOFEPUSU e le serala sa go kgala puso ya ga Khama. Makgotla a babereki le baemedi ba kganetso ba ne ba simolola go gwtlha gore go fetolwe bateeldipele, se sa tshwenya puso thata. BOFEPUSU e nnile le seabe se se tona mo go rotloetseng gore diphathi tsa polotiki di kopanele tlhopho morago ga dingwaga di le masome tsa kgaogano e tona. Le ntswa baeteledipele bangwe ba makgotla a babereki ba ne ba amana le BCP, bontsi jwa dingongora tsa bone di ne di batla kopano ya diphathi tsa kganetso. Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bobedi, BNF, BMD le BPP di ne tsa dumalana go tlhama [[Umbrella for Democratic Change]] (UDC), ba tshwaya bokopano jwa ntlha bo kwadisitsweng semmuso gareng ga diphathi tsa kganetso fa e sale ka boipuso. UDC e ne ya ikwadisa e le phathi ya sepolotiki go emela ditlhopho ba le seopo sengwe.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-botswana-politics-idUSKBN15I2JN "Botswana opposition groups unite to challenge ruling BDP",] Reuters, 3 February 2017</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20141024172509/http://www.sundaystandard.info/article.php?NewsID=20411&GroupID=1 Khonani Ontebetse, BDP faces growing UDC threat as elections loom-report] {{Web archive|url=https://web.archive.org/20141024172509/http://www.sundaystandard.info/article.php?NewsID=20411&GroupID=1}} Sunday Standard, 29 June 2014</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bobedi, BMD e ne ya tsena mo tumalanong le phathi e tona ya kganetso BNF le Botswana People's Party go tlhama bokopano jwa UDC. Bokopano bo bo ne jwa tsaya karolo mo ditlhophong ka go abela bapati ditilo, le go tlhopha Duma Boko, modulasetilo wa BNF, go nna ntlhopheng wa botautona jwa bokopano jo. Dipuisano gareng ga BCP le UDC ka go kopana di ne tsa ema gotlhelele, le ntswa BOFEPUSU e ne e dira maiteko. Kgabagare, BCP, e jaanong e neng e le phathi ya boraro ka botona ya polotiki mo lefatsheng morago ga go tsaya diphathi tse pedi tse dipotlana, [[Botswana Alliance Movement]] le [[MELS Movement of Botswana]],<ref>[https://www.mmegi.bw/news/bcpbam-merge/news "Mmegi Online :: BCP, BAM Merge".] ''Mmegi Online''. 17 May 2010. Retrieved 16 July 2026</ref><ref>[https://www.thegazette.news/latest-news/mels-merges-with-bcp/ MELS merges with BCP?,] ''The Gazette'', 25 July 2013</ref> e ne ya tsaya tshwetso ya go emela ditlhopho ba le nosi.<ref>[https://www.mmegi.bw/news/lack-of-bcp-udc-unity-gives-bofepusu-a-headache/news Lack of BCP-UDC unity gives BOFEPUSU a headache], ''Mmegi'', 19 April 2013</ref> Fa kganetso e tswelela e kgaogane, e ne ya tswelela ka go nonofa, se e le kgwetlho ya ntlha mo go buseng ba sa emise ga BDP fa e sale ka boipuso jwa Botswana ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe, masome a marataro le borataro. == Tsamaiso ya ditlhopho == Ka nako ya ditlhopho, maloko a a masome marataro le boraro a palamente a ne a kgaogangwa go nna mapalamente a le masome matlhano le bosupa a a neng a tlhophilwe go emela dikgaolo ka go itlhophela, maloko a le mane a ne a tlhophiwa ke phathi e e busang, a le mabedi e le tautona le motsamaisa dipuisano tsa palamente.<ref>[https://www.electionguide.org/elections/id/2496/ Botswana] IFES</ref> Batlhophi e ne e tshwanetse go nna Batswana ba ba dingwaga di lesome le borobabobedi le go feta, ba ba nnileng mo lefatsheng leo dikgwedi di se kwa tlase ga lesome le bobedi pele ga go ikwadisediwa ditlhopho. Batho ba ba nang le bogole jwa tlhaloganyo, ba ba nang le boagedi jwa mafatshe a mabedi, ba ba atlholetsweng loso, ba ba lebisitsweng molato wa tlhopho kgotsa ba le mo kgolegelong dikgwedi di le thataro ba ne ba sa letlelelwe go tlhopha. <ref>[http://archive.ipu.org/parline-e/reports/2041_B.htm Electoral system] IPU</ref> Le ntswa go ne go na le dipharologanyo mo maineng le melelwane ya dikgaolo tsa botlhophi, dipalo di ne di ntse di tshwana. Se e ne e le lantlha fa e sale ka boipuso jwa Botswana, ditlhopho tse tharo ka go latelelana di tshwarelwa mo dikgaolong tsa botlhophi tsa palo e e lekanang.<ref>''[https://web.archive.org/web/20220628124457/https://www.iec.gov.bw/images/documents/2014%20General%20Elections%20Report.pdf 2014 General Elections Report]'' (PDF). Independent Electoral Commission. 2014. p.&nbsp;4.</ref> == Letsholo la go ithekisa == Letsholo la go ithekisetsa ditlhopho le ne la leswefadiwa ke go tlhokafala ga ga Motswaledi ka ntlha ya kotsi ya koloi ka Phukwi a le masome a mararo ngwaga wa dikete pedi lesome le bone.<ref>[https://bulawayo24.com/index-id-news-sc-africa-byo-51431.html "President Khama election rival killed in car accident".] Bulawayo24 News. 30 July 2014. Retrieved 16 July 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20150923212614/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=13332 "Gomolemo Motswaledi passes on".] ''Botswana Daily News''. Radio Botswana. 30 July 2014. Archived from [http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=13332 the original] on 23 September 2015. Retrieved 16 July 2026</ref> Le ntswa go ne go na le magatwe a gore kotsi e amana le polotiki, ba sepodisi ba ne ba garela ka gore loso lo e ne e le kotsi.<ref>[https://www.sundaystandard.info/diss-whistleblower-claims-motswaledi-was-assassinated/ "DISS whistleblower claims Motswaledi was assassinated &#x7C; Sunday Standard".] September 2014.</ref><ref>[https://bulawayo24.com/index-id-news-sc-africa-byo-51601.html "Gomolemo Motswaledi killed?".] ''Bulawayo24''. Bulabayo24. 3 August 2014. Retrieved 16 July 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20140808072823/http://www.botswanaguardian.co.bw/news/971-was-motswaledi-killed.html "Was Gomolemo Motswaledi killed?"]. ''Botswana Guardian''. Botswana Guardian. 3 August 2014. Archived from [http://bettingbotswana.com/ the original] on 8 August 2014. Retrieved 16 July 2026</ref> Diphathi tsa kganetso di ne tsa supa puso ya Khama ka monwana go bo a busa ka kgatelelo, ba ne ba iponela setlhopha sa banana ba ba farologaneng ba ba neng ba sa dumalane le ka fa puso e tsamaisang itsholelo ka teng.<ref name=":4">[https://www.aljazeera.com/news/2014/10/26/botswana-ruling-party-wins-national-elections/ Botswana ruling party wins national election Al Jazeera], 26 October 2014</ref> A etse tlhoko go gola ga go tlhoka go itumela, Khama o ne a fetola ka go solofetsa batho phetogo, fa a paapmatsa ka fa lefatshe le dirabng ka teng mo itsholelong fa le tshwantshanngwa le mafatshe a mangwe mo lefatsheng ka bophara ka nako ya kwelo tlase ya itsholelo ya mafatshefatshe.<ref name=":4" /> Phathi ya Botswana Democratic Party fa e lemoga gore e lebanwe ke mathata, e ne ya dira letsholo la go ithekisa le le tseneletseng ka maikaelelo a go kgatlhisa batlhophi. Ba ne ba dumalana gore go na le mathata a a amang bontlha jo bogolo jwa palo ya batho mme ba re se ke ka ntlha ya seemo sa itsholelo mo lefatsheng ka bophara, ba ikaelela go fetola seemo.<ref name=":5">[https://guardiansun.co.bw/News/bdp-2014-manifesto-a-political-father-christmas BDP 2014 Manifesto, a political Father Christmas] ''Guardian Sun'', 15 April 2014</ref> Maitlamo a bone a a ntshitsweng ka Moranang ngwaga wa dikete pedi lesome le bone, a ne a femela motlhala wa phathi eo mo pusong, a gatelela gore Botswana e ne e le lengwe la mafatshe a a neng a humanegile thata pele ga boipuso mme le tokafetse thata fa le tshwantshanngwa le mafatshe a mangwe mo kgaolong.<ref name=":0" /> A ne gape a gatelela dikatlego tsa mo bosheng tsa puso tsa mananeo a botegeniki le matlo. Fa godimo ga foo, ba ne ba solofetsa go simolodisa projeke e ntsha ya Integrated Support Program for Arable Development (ISPAAD), le le diretsweng go ema nokeng balemi barui le go netefatsa gore lefatshe le nna le dijo tse di lekaneng. Lenaneo la ISPAAD le ne la kgalwa ke ba ba ganetsang ka ntlha ya gore ba ne ba dumela fa le le tlhwatlhwa e e kwa godimo.<ref name=":5" /><ref name=":6">[https://www.sundaystandard.info/the-battle-of-the-manifestoes-2014/ The battle of the manifestoes 2014,] ''Sunday Standard'', 15 June 2014</ref> Maitlamo a ne a sa tlhapa ka dikgang tsa pereko, kago ne go ka gakatsa botsalano jo bo neng bo sa iketla jwa makgotla a babereki, a be a bua fela gore phathi e tlaa "tswelela ka go rotloetsa botsalano jo bo siameng gareng ga ba tsaya karolo mo mohameng wa pereko." Fa ba tsiboga, BOFEPUSOba ne ba kgala maitlamo a ba sa kgwe mathe , ba supa Khama ka monwana go bo a solofetsa batho magodimo, le gore maitlamo a bone a go nna le botsalano le makgotla a babereki ke "maaka a matala". Phathi ya BDP gape e ne ya kgalelwa go itebaganya le dikgang tsa thuo, ka e ne e itlama go neela mohama wa thuto madi a mantsi, le ntswa go ne go na le matshwenyego a agolelang kwa godimo ka seemo sa tsamaiso ya thuto ya lefatshe leo. BDP e ne ya gagamatsa go kgala diphathi ts kganetso ya rotloetsa go supa karata e khibidu (e le sesupo sa go ntshiwa mo lobaleng mo kgweleng ya dinao le mebala ya phathi e e busang) go ntsha diphathi tsa kganetso mo motshamekong."<ref name=":5" /><ref name=":7">[https://www.fidh.org/IMG/pdf/ditshwanelo_elections_book.pdf Ditshwanelo Elections]</ref> Phathi ya Umbrella for Democratic Change e ne ya ntsha maitlamo a ditsebe di le masome a mararo le borobabobedi, a mo go one ba neng ba botsolosa puso ya ga Khama, ba e supa ka monwana go bo e busa ka kgatelelo le go sa tsamaise itsholelo sentle. UDC e ne e re yone e ka fetola seemo sa matshelo a batho, polotiki le itsholelo. Mo phathing ba ne ba re go diriwe tsamaiso ya palamente e e nonofileng thata ka go farologanya ditiro tsa moeteledipele wa lefatshe le tsa moeteledipele wa puso, ka go busetsa tonakgolo mo go neng ga emisiwamorago ga boipuso. Ba ne ba re gape ba ka tokafatsa dinonofo tsa makhanselara ba dira puso ya batho ka batho e e sa ikaegang golo go le gongwe.<ref name=":6" /> Mo go tsa thuto, UDC e ne ya re e ka tokafatsa diemo tse barutabana ba berekelang mo go tsone, ba tlhabolola dikgao, ba dira gore thuto ya bana ba ba botlana e nne ya mongwe le mongwe, le go netefatsa gore banana ba bona thuto e kgolwane ya ithutelo ditiro.<ref name=":7" /> Le ntswa ba ne ba leka go bona kemo nokeng ka go gatelela seemo sa pereko le mowa wa ngalo ditiro ya ngwaga dikete pedi, lesome le motso, maitlamo a UDC a ne a itebagantse thata le go kgala seemo sa puso ya BDP eseng ditshwanelo tsa babereki.<ref name=":7" /> Ba ne ba bua ka dikgang tsa matlo a bonno, ba solofetsa ditshekatsheko ka tirisanommogo le puso le mohama o o ikemetseng le go reka lefatshe mo go beng ba lone ba ditiropo le ba bangwe go rarabolola seemo sa tlhaelo ya ditsha.<ref name=":7" /> E bonwa e le nngwe ya diphathi tse di itshetletseng mo lefatsheng gape e nonofile le go feta morago ga go tsaya phathi ya BAM le MELS, Botswana Congress Party e ne ya phadisana ka serala sa tsweleo pele se se itebagantseng le ditshwanelo tsa babereki, go tokafatsa dikgao, le go tokafatsa diemo tsa botsogo le thuto, mo ba neg ba re go mo diphatseng.<ref name=":8">[https://www.yumpu.com/en/document/read/36680275/bcp-2014-manifesto-draft-final Ready to Lead - BCP Manifesto]</ref> Maitlamo a bone, a a neng a filwe setlhogo sa "re ipakanyeditse go etelela pele - re etelela Botswana pele go tswa mo marakanelong", a ne a na le ditsholofetso tse dintsi mo mehameng e e farologaneng.<ref name=":8" /> Bontsi jwa ditsholofetso tsa bone, bogolo jang tse di amanang le diphetogo tsa ditlhopho le tsamaiso ya lefatshe di ne di tshwana le tsa UDC, dipharologanyo di le ka fa di kwadilweng ka teng fela, bogolojang ka matlo a bonno.<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Phathi e ne ya re go fetolwe tsamaiso ya ditlhopho go tswa mo go nneng tlhopho ya bontsi go nna e e tlhakaneng e e nang le motho a le mongwe o o emetseng kgaolo mme ba oketse ditilo. == Metswedi == anf2ihpvm6qz7a05ngce7faerv64ovr Kgaolo ya botlhophi ya borwa jwa Gaborone Bonnington 0 14483 53939 52669 2026-08-09T07:24:49Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53939 wikitext text/x-wiki '''Borwa jwa Gaborone Bonnington''' ke kgaolo ya botlhophi mo [[Gaborone]] e e emetsweng kwa palamenteng ya Botswana ke [[Ndaba Gaolathe]], [[Mothusa Tautona wa Botswana|mothusa tautona wa Botswana]] fa e sale ka ngwaga wa dikete pedi, masome a mabedi le bone. Ka dikhilomithara di le lesome le borobabongwe, borwa jwa Gaborone Bonnington ke kgaolo ya botlhophi e nnye go fetisa tse dingwe mo [[Botswana]]. == Maemo a kgaolo == Kgaolo e ya botlhophi e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bobedi, go tswa mo kgaolong ya pele ya bophirima jwa Gaborone borwa. Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le bone, e ne ya fenngwa ke ntlhopheng wa [[Umbrella for Democratic Change|Umbrella For Democratic Change]] Ndaba Gaolathe. Ka ngwaga wa dikete pedi, lesome le borobabongwe, morago ga go tswa mo UDC ga ga Ndaba Gaolathe go tlhama [[Alliance for Progressives]]<ref>[https://www.eiu.com/n/ BMD splits and Alliance for Progressives is born The Economist] Intelligence Unit, 27 September 2017</ref>, o ne a latlhegelwa ke setilo sa gagwe kgatlhanong le ntlhopheng wa [[Botswana Democratic Party]] [[Christian Ntuba Greef]] mo phadisanong ya batho ba le bararo. Kgaolo e ya toropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref><ref>''[https://www.iec.gov.bw/images/Final%20Report%20Delimitation.pdf REPORT OF THE DELIMITATION COMMISSION, 2012]'' (PDF). 2012.</ref> # Difetlhamolelo Block 9 # Mafikana Phase 4 # Madirelo # Mabudisa Phase 1 # Mafatswa # Kgale View == Mapalamente == {| class="wikitable" |+ !Tlhopho !Mofenyi |- |[[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2014 (Botswana)]] |[[Ndaba Gaolathe]] |- |[[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2019 (Botswana)]] |[[Christian Ntuba Greef]] |- |[[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2024 (Botswana)]] |[[Ndaba Gaolathe]] |} == Maduo a ditlhopho == === Ditlhopho tsa 2024 === {| class="wikitable" |+Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2024: Gaborone Bonnington South<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/82880 "Gaolathe bags Gaborone Bonnington South"]. ''DailyNews''. 31 October 2024.</ref> !Phathi !Ntlhopheng !Ditalama !% !+-% |- |[[Umbrella for Democratic Change]] |[[Ndaba Gaolathe]] |dikete di robabobedi, masome a robabobedi le botlhano |63.73 | +41.16 |- |[[Botswana Democratic Party]] |[[Christian Ntuba Greef]] |dikete di le tharo, lekgolo, masome a mararo le motso |22.66 | -21.24 |- |[[Botswana Congress Party]] |Montwedi Muzila |sekete, makgolo a supa, masome a mararo le motso |12.53 |n/a |- |[[Botswana Patriotic Front]] |Evidence Ronald |masome a robabobedi le boraro |0.60 |n/a |- |[[Botswana Movement for Democracy]] |Thongbotho Morupisi |masome a marataro le bosupa |0.48 | +0.23 |- | colspan="2" |selekanyo sa phenyo |dikete di le tlhano, makgolo a marataro, masome a supa le bone |41.07 |n/a |- | colspan="2" |Ditalama tsotlhe tse di tlhomamisitsweng |dikete di le lesome le boraro, makgolo a robabobedi, lesome le bosupa |99.67 | +0.02 |- | colspan="2" |Ditalama tse di sa dumelwang |masome a mane le borataro |0.33 | -0.02 |- | colspan="2" |Go bonala ga batlhophi |dikete di le lesome le boraro, makgolo a robabobedi, masome a marataro le boraro |80.85 | -3.16 |- | colspan="2" |Batlhophi ba ba ikwadisitseng |dikete di le lesome le bosupa, lekgolo, masome a mane le bosupa | | |- | colspan="2" |UDC e tsaya mo go BDP |Phetogo | +31.20 | |} === Ditlhopho tsa 2019 === {| class="wikitable" |+Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2019: Gaborone Bonnington South<ref>[https://www.iec.gov.bw/images/Botswana_2019_General_Elections_REPORT(1).pdf Independent Electoral Commission - Botswana National Assembly, 2019]</ref> !Phathi !Ntlhopheng !ditalama !% !+-% |- |[[Botswana Democratic Party]] |[[Christian Ntuba Greef]] |dikete di le nne, makgolo a marataro le boraro |43.90 | +12.79 |- |[[Alliance for Progressives]] |[[Ndaba Gaolathe]] |dikete di le tharo, makgolo a mane, masome a marataro le motso |33.01 | -24.48 |- |[[Umbrella for Democratic Change]] |Nelson Ramaotwana |dikete di le pedi, makgolo a mararo, masome a marataro le bosupa |22.57 | -34.92 |- |[[Real Alternative Party (Botswana)]] |Gaolathe Mokgosi |masome a mabedi le borobabongwe |0.29 |n/a |- |[[Botswana Movement for Democracy]] |Jopa Osupile |masome a mabedi le borataro |0.25 |n/a |- | colspan="2" |selekanyo sa phenyo |sekete, lekgolo, masome a mane le bobedi |10.89 | +17.08 |- | colspan="2" |Ditalama tsotlhe tse di tlhomamisitsweng |dikete di le lesome, makgolo a mane, masome a robabobedi le borataro |99.65 | -0.06 |- | colspan="2" |Ditalama tse di sa dumelwang |masome a mararo le bosupa |0.35 | +0.06 |- | colspan="2" |Go bonala ga batlhophi |dikete di le lesome, makgolo a matlhano, masome a mabedi le boraro |84.01 | +0.06 |- | colspan="2" |Batlhophi ba ba ikwadisitseng |dikete di le lesome le bobedi, makgolo a matlhano, masome a mabedi le borataro |dikete di le lesome le bobedi, makgolo a matlhano, masome a mabedi le borataro | |- | colspan="2" |BDP e tsaya mo UDC |Phetogo | +18.64 | |} === Ditlhopho tsa 2014 === {| class="wikitable" |+Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2014: Gaborone Bonnington South<ref>{{Cite web |url=https://www.iec.gov.bw/images/documents/2014%20General%20Elections%20Report.pdf |title=Independent Electoral Commission - Botswana National Assembly, 2014 |access-date=2026-07-17 |archive-date=2022-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220628124457/https://www.iec.gov.bw/images/documents/2014%20General%20Elections%20Report.pdf |url-status=dead }}</ref> !Phathi !Ntlhopheng !ditalama !% |- |[[Umbrella for Democratic Change]] |[[Ndaba Gaolathe]] |dikete di le thataro, makgolo a marataro, masome a mane le borataro |57.49 |- |[[Botswana Democratic Party]] |[[Botsalo Ntuane]] |dikete di le tharo, makgolo a matlhano, masome a robabongwe le bosupa |31.11 |- |[[Botswana Congress Party]] |Abbey Buti Chengeta |sekete, makgolo a mararo lesome le borobabobedi |11.40 |- | colspan="2" |selekanyo sa phenyo |dikete di le tharo, masome a mane le borobabongwe |26.38 |- | colspan="2" |'''Go bonala ga batlhophi''' |dikete di le lesome le motso, makgolo a robabobedi,lesome le motso |83.95% |- | colspan="2" |'''Batlhophi ba ba ikwadisitseng''' |dikete di le lesome le boraro, makgolo a robabobedi, lesome le motso | |- | colspan="2" |'''Ditalama tsotlhe tse di dumeletsweng''' |dikete di le lesome le motso, makgolo a matlhano, masome a marataro le motso |99.71 |- | colspan="2" |'''Ditalama tse di sa dumelelwang''' |masome a mararo le bone |0.29 |- | colspan="4" |Phenyo ya UDC (setilo se sesha) |} == Metswedi == 8sjdnklyg048o3bizp50natjj1e1jlu Go Tswa mo Kgolegelong go ya go Moporesidente: Mosepele wa ga Mandela wa go Fedisa Puso ya Kgethololo 0 14499 53929 52730 2026-08-09T05:39:08Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53929 wikitext text/x-wiki == Go Tswa mo Kgolegelong go ya go Moporesidente: Mosepele wa ga Mandela wa go Fedisa Puso ya Kgethololo == Kgang ya botshelo jwa ga [[Nelson Mandela]] ke nngwe ya maeto a a tlhomologileng thata mo hisetoring ya segompieno. Go tswa go go nna legolegwa la sepolotiki le le neng le atlholetswe botshelo jotlhe kwa kgolegelong go ya go nna poresidente wa ntlha wa motho montsho wa [[Aforika Borwa]], Mandela o ne a nna le seabe se segolo mo go fetoleng naga e e neng e kgaogantswe ke tlhaolele.<ref>https://www.theguardian.com/commentisfree/2026/jul/18/nelson-mandela-day-madiba-zohran-mamdani</ref> === Tlhaolele go Aforika Borwa === Puso ya tlhaolele e ne e ama karolo nngwe le nngwe ya botshelo jwa mo Aforika Borwa. Batho ba bantsho ba [[Aforika Borwa]] ba ne ba ganelwa go fitlhelela thuto ka go lekana, ditshono tsa tiro, matlo le go nna le seabe mo dipolotiking. Melao e e tshwanang le Molao wa Group Areas le Melao ya Dipasa e ne e laola gore batho ba ka nna kae le gore ba ka fuduga kae.<ref>https://www.cbsnews.com/news/nelson-mandelas-journey-from-prisoner-to-president/</ref> Mandela o ne a leba melawana eno e le go gataka seriti sa motho mme o ne a dirisa botshelo jwa gagwe go e lwantsha. Jaaka moeteledipele wa African National Congress, Mandela o ne a thusa go rulaganya kganetso kgatlhanong le tlhaolele. O ne a itsege ka go lwela tshiamololo, tota le fa go dira jalo go ne go tsenya botshelo jwa gagwe mo kotsing. Go nna ga gagwe mo ntweng go ne ga felela ka gore a tshwarwe a bo a tsenngwe mo kgolegelong, mme lefa go ntse jalo o ne a tswelela a ikemiseditse go lwela kgololesego.<ref>https://mg.co.za/thought-leader/2026-07-16-nelson-mandela-did-not-sell-out/</ref> === Tsa Botshelo jwa Mandela === Ka dingwaga tsa gagwe kwa Robben Island, Mandela o ne a nna letshwao la boditšhabatšhaba la mokgatlho o o kgatlhanong le tlhaolele. Batho ba ba neng ba mo ema nokeng mo lefatsheng lotlhe ba ne ba batla gore a gololwe mme ba batla gore go fedisiwe tlhaolele. Go tsenngwa ga gagwe mo kgolegelong go ne ga bontsha maemo a a botlhoko a tsamaiso ya tlhaolele mme ga oketsa kitso ya lefatshe ka bophara ya ntwa ya [[Aforika Borwa]].<ref>https://www.npr.org/sections/parallels/2013/06/11/190671704/the-day-nelson-mandela-walked-out-of-prison</ref> Fa Mandela a ne a gololwa ka 1990, o ne a tlhopha go buisana go na le go ipusolosetsa. O ne a dira mmogo le baeteledipele ba bangwe ba sepolotiki, go akaretsa le ba puso ya tlhaolele, go dira gore go nne le phetogo ya kagiso go ya temokerasing. Thulaganyo eno e ne ya felela ka gore go nne le ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi tsa Aforika Borwa ka 1994, tse mo go tsone baagi ba merafe yotlhe ba neng ba letlelelwa go tlhopha.<ref>{{Cite web |url=https://actsa.org/solidarity-is-key-reflections-on-11-years-since-mandelas-death/ |title=Archive copy |access-date=2026-07-18 |archive-date=2025-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250405010937/https://actsa.org/solidarity-is-key-reflections-on-11-years-since-mandelas-death/ |url-status=dead }}</ref> t4jf1u0kb650qp3hls8tjoh691ant92 Kgatleng Central 0 14517 53942 52772 2026-08-09T07:25:03Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53942 wikitext text/x-wiki '''Kgatleng Central''' ke kgaolo ya Kgatleng e emetswe mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Mpho Morolong wa UDC. Morago ga go wediwa ga 2022 Delimitation of Parliamentary constituencies, setilo se ne sa ganetsanwa la ntlha kwa ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone.<ref name=":0">''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. pp.&#x20;56–57.</ref> == Kgaolo ya Botlhophi == Toropokgolo e bogolosegolo e kwa magaeng mme e akaretsa mafelo a a latelang:<ref name=":0" /> Dikarolo tsa [[Mochudi]] [[Malolwane|Malotwana]] == Metswedi == ijwil3l7sbmbpgdg1azeuyh0u9wk1u6 Kgatleng Botlhaba 0 14518 53941 52774 2026-08-09T07:25:02Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53941 wikitext text/x-wiki '''Kgatleng Botlhaba''' ke kgaolo ya Botlhophi ya Kgaolo ya Kgatleng e e emetsweng ke Mabuse Pule, MP wa BDP mo National Assembly ya Botswana go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe. == Kgaolo ya Botlhophi == Kgatleng Botlhaba e tlhamilwe go tswa mo Kgaolong ya Mochudi pele ga ditlhopho tsa Kakaretso tsa ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone. Ene e le Mochudi Botlhaba mo ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone le tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe,pele ga e nna Kgatleng Botlhaba gape go tswa mo ditlhophong tsa Kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone go ya pele Setlhopha se se mo Kgaolong ya Kgatleng mme se akaretsa dikarolo tsa botlhaba tsa [[Mochudi]] le metsana e e mo tikologong. Kgaolo e na le metse e e latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 Delimitation Commission Report]'' (PDF). 2022. pp.&#x20;56–57.</ref> # [[Malolwane]] # [[Oodi]] # [[Modipane]] # [[Sikwane]] # [[Mmathubudukwane]] # [[Ramonaka]] # Ramotlabaki # Lefelo la Oliphant's Drift # [[Mabalane, Botswana|Mabalane]] # [[Dikwididi]] # Karolo ya [[Mochudi]] == Metswedi == os0krh4r9ankoyrsubfyun2mb3pd4ul Kgatleng Bophirima 0 14519 53940 52775 2026-08-09T07:25:01Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53940 wikitext text/x-wiki '''Kgatleng Bophirima''' ke kgaolo ya Botlhophi mo Kgaolong ya Kgatleng se emetswe ke Unity Dow, Mopalamente wa BCP mo Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone . == Kgaolo ya Botlhophi == Kgatleng Bophirima e tlhamilwe go tswa mo kgaolong ya pele ya Mochudi pele ga ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone. E ne ya ganetswa jaaka Mochudi Bophirima mo ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone le tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe , pele e ka ganetswa gape jaaka Kgatleng Bophirima go tloga ka ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone go ya pele. Kgaolo e na le metse e e latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 Delimitation Commission Report]'' (PDF). 2022. p.&#x20;57.</ref> # [[Bokaa]] # Dikgonnye # Khurutshe # [[Morwa]] # Bodungwane # Artesia # [[Pilane]] # [[Rasesa]] # Leshibitse # Kgomodiatshaba # Karolo ya [[Mochudi]] == Metswedi == 1a4wsrbp64tir8w71tueugluh4ejwpc Gaborone Bogare 0 14546 53924 52863 2026-08-09T05:16:18Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53924 wikitext text/x-wiki '''Gaborone Bogare''' ke kgaolo ya [[Gaborone]] e e emetsweng mo [[Kokoanong Bosetšhaba ya Botswana]] ke Tona ya Merero ya Boditšhabatšhaba, Phenyo Butale wa [[Umbrella for Democratic Change]] go tloga ka [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone|ditlhopho tsa kakaretso tsa]] [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone|ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone]] . == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo e e tlhamilwe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone jaaka karolo ya katoloso e e okeditseng palo ya ditlhopha tsa Gaborone go tswa go pedi go ya go nne. Ke setulo se se sa tlhomamang thata mo nageng, se se ileng sa tlhophiwa gape gangwe fela. Setlhopha sa ditlhopho ga se se se kwa thoko, ke gore, gantsi se fenngwa ka bontsi jo bogolo. Le fa gone go tlhophiwa maloko a Palamente ka bontsi jwa batho, gantsi bontsi jwa batho ba ba tlhophilweng bo a fetolwa mo ditlhophong tse di latelang. Setlhopha sa ditlhopho se dira jaaka motsamaisi wa ditlwaelo tsa bosetšhaba tsa ditlhopho, ntle fela le ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone le wa dikete tse pedi le borobabongwe , fa [[Dumelang Saleshando]], moeteledipele wa nako e e tlang wa [[Botswana Congress Party]] (BCP), a ne a tsamaisa letsholo le le rulagantsweng sentle le la "profaele e e kwa godimo" ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone mme a nna Mopalamente a le nosi wa mokgatlho mo [[Palamenteng ya borobabongwe]].<ref>Good, Kenneth (2008). [https://www.jstor.org/stable/10.7722/j.ctt1bh2kzv ''Diamonds, Dispossession and Democracy in Botswana''.] Boydell & Brewer. p.&#x20;30. [[doi:10.7722/j.ctt1bh2kzv|doi:10.7722/j.ctt1bh2kzv.]] ISBN&#x20;<bdi>978-1-84701-312-5</bdi>.</ref><ref>[https://allafrica.com/stories/200411010992.html "Botswana: Saleshando Wins But BDP Protests".] ''Mmegi''. 1 November 2004.</ref>O ne a tlhophiwa gape ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe ka bontsi jo bo gaisang jo bo kileng jwa kwalwa mo tikologong ya ditlhopho - 35 ya diperesente. Le fa go ntse jalo, kwa ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone, bontsi jwa ga Saleshando bo ne jwa fetolwa fa a ne a latlhegelwa ke setilo sa gagwe go [[Phenyo Butale]] wa UDC yo o neng a solegelwa molemo ke kopanyo ya diboutu tsa kutlwelo botlhoko morago ga loso lwa moemedi wa UDC wa ntlha, moeteledipele wa [[Botswana Movement for Democracy]], [[Gomolemo Motswaledi]] ka kgwedi ya Phukwi, gammogo le go sa kgotsofala ga batlhophi ka ga Saleshando le BCP ka go se tsenelele UDC go bopa kganetso e e kopaneng kgatlhanong le BDP. Fa e sale e tlhomiwa, BDP e fentse mo tikologong gabedi fela (1999 le 2019), ka makgetlho oomabedi ka palo e e kwa tlase ga 50% ya ditalama. Lefelo la ditlhopho le mo ditoropong mme le na le metswako e e farologaneng ya baagi. Ke legae la ditoropo tse di humileng go gaisa mo nageng le metse e e humanegileng go gaisa mo toropong, gammogo le sekolo se setona sa Botswana le bothibelelo jwa Sesole sa Botswana. Tsela e e tlhomologileng e kgaolo eno ya ditlhopho e leng ka yone e dira gore go nne le batho ba le bantsi ba ba sa tlhomamang mo go se ba se tlhophang mme seo se tlhalosa go sa tlhomamang ga dipolotiki tsa yone. E akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. p.&#x20;59.</ref> # Station Mall # Main Mall # Botswelelo # Phologolo # Madibeng # Partial # Tshimotharo # Ginger # Maruapula # Broadhurst # Extension 39 # Village # Badiri # Government Enclave == Metswedi == 8pl6uk0bjkj6rjy9whkkatkvttqagw7 Gaborone Bokone 0 14547 53925 52864 2026-08-09T05:16:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53925 wikitext text/x-wiki Gaborone Bokone ke kgaolo ya [[Gaborone]] e e emetsweng mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|kuduthamaga ya Botswana]] ke Shawn Nthaile wa [[Umbrella for Democratic Change]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone . == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo ya tlhophilweng kwa tshimologong ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone, morago ga go kgaoganngwa ga setlhopha se le sengwe sa [[Gaborone]] mme se nnile le diphetogo di le dintsi mo bogolo le sebopego sa sona. Gaborone Bokone e ne e le lefelo le le babalesegileng la [[BNF]] magareng ga ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone le ngwaga wa dikete tse pedi le bone. Mo ditlhophong tsa ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabongwe le ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone e ne ya nna kgaolo ya ditlhopho moo BNF e neng ya fenya ka pharologano e kgolo.<ref>[https://www.parliament.gov.bw/index.php/files/37/New-category/845/Road-to-Botswana-Parliament-January-2017.pdf Parliament of Botswana]</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone e ne ya nna setulo sa kgaisano magareng ga BDP le BNF (mme moragonyana UDC). Kgaolo ya toropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022. pp.&#x20;92–93.</ref><ref>[https://www.iec.gov.bw/images/Final%20Report%20Delimitation.pdf ''REPORT OF THE DELIMITATION COMMISSION, 2012'' (PDF). 2012.] pp.&#x20;74–76.</ref> # Tsholofelo # Tawana # Tshweneng # Phiring # Ledumang # Phokoje # Gaborone West Block 10 # Tsholofelo Extension # Marapoathutwa – Block 8 # Glen Valley # Sebele # Phakalane # Gaborone North # Sir Seretse Khama Airport # Ledumadumane == Metswedi == ohl1ictpim48raqi27m9mm8paeeibyu Gaborone Borwa 0 14548 53926 52867 2026-08-09T05:16:28Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53926 wikitext text/x-wiki Gaborone Borwa ke kgaolo ya botlhophi moToropong ya Gaborone e e emetswe mo [[Khudutlhamaga ya Botswana|khuduthamaga ya Botswana]] ke Nelson Ramaotwana wa UDC go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone2024. == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo e e tlhophilwe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone , morago ga go aroganngwa ga setlhopha se le sengwe sa Gaborone mme se nnile le diphetogo di le dintsi ka bogolo le sebopego sa sona. Gaborone South e ne e le lefelo le le bolokesegileng la BNF magareng ga ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone le wa dikete tse pedi le borobabongwe.<ref>[https://www.parliament.gov.bw/index.php/files/37/New-category/845/Road-to-Botswana-Parliament-January-2017.pdf Parliament of Botswana]</ref>E ne e le setulo sa ga Kenneth Koma, moporesidente wa BNF le moeteledipele wa kganetso magareng ga ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bone le ngwaga wa dikete tse pedi le boraro. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe e ne ya fenngwa ke Kagiso Patrick Molatlhegi wa BDP mme fa e sale e nna setulo se se kwa thoko sa BDP. Molatlhegi o ne a tlhophiwa gape ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone mme a tlhatlhamiwa ka 2019 ke Dumezweni Mthimkhulu, gape go tswa mo BDP. UDC e ne ya fetola setilo ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone ka bontsi jo bogolo.<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> Kgaolo ya toropo e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]'' (PDF). 2022.</ref> # Selemela # Dilalelo # Old Industrial # White City # Bontleng # Boitshoko # Mophato # Old Naledi # Babusi # Village rvvocffaajjdysdtvxyncv4mnepge8a Lefelo la mabenkele la Gamecity 0 14660 53947 53849 2026-08-09T08:06:32Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53947 wikitext text/x-wiki Lefelo la mabenkele la Gamecity ke lefelo le le kwa [[Gaborone]], [[Botswana]]. Mo nakong ya gompieno le na le mabenkele a le lekgolo le masome a mabedi le borataro. mme a mangwe a tla bo a setse a le teng fa gare ga ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone. <ref>[http://www.mmegi.bw/index.php?sid=1&aid=194&dir=2012/may/friday11/ Botswana malls in the grip of cartels".] Mmegi Online. 11 May 2012. Retrieved 21 October 2013.</ref><ref>[http://www.gazettebw.com/?p=4577/ "The Parlotones billed to perform in Botswana"]. ''Botswana Gazette''. 17 October 2013. Retrieved 21 October 2013.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20131021165626/http://www.thevoicebw.com/2013/08/16/tourism-expo-botswana-held/ Tourism Expo Botswana Held"]. ''The Voice''. 16 August 2013. Archived from [http://www.thevoicebw.com/2013/08/16/tourism-expo-botswana-held/ the original] on 21 October 2013. Retrieved 21 October 2013.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20131021192313/http://voicesofbotswana.com/content/places-go "Places to go".] Voices of Botswana. Archived from [http://voicesofbotswana.com/content/places-go/ the origina]l on 21 October 2013. Retrieved 21 October 2013.</ref><ref>[http://www.knowbotswana.com/botswana-food-restaurants-and-accommodation.html "Botswana food, restaurants and accommodation".] Knowbotswana.com. 29 May 2013. Retrieved 21 October 2013.</ref> Kago eno ke ya kopone ya Turnstar Holdings Limited ya kwa Botswana e bile e laolwa ke yone. Marekisetso a a itsegeng ba akaretsa: * [[Checkers (Lebentlele la marekisetso)|Checkers]] Hyper - Dijo * [[Woolworths (Aforika Borwa)|Woolworths]] - Dijo, Diaparo * [[Edgars]] - Diaparo, Ditlolo * [[Mr. Price]] - Diaparo * [[Choppies]] - Maranayne * [[Toys "R" Us]] - ditshamikisiwa tsa Bana * [[Ster-Kinekor]] - Difilimi Stuttafords e ne e le lebenkele la thwathwa go fitlha le tswalwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa.<ref>Nash, Dallas (9 August 2017). [http://www.botswanaguardian.co.bw/style/item/2702-garlick-dead.html "Garlick dead"]. Botswana Guardian. Retrieved 5 July 2020.</ref> Marekisetso a dijo a bojelo a itsegeng: * [[KFC]] * [[Wimpy]] * [[Nando's]] Dibanka tse di itsegeng: * Banka ya BancABC<ref>[https://web.archive.org/web/20131021183712/http://www.sundaystandard.info/article.php?NewsID=12300&GroupID=3 BancABC opens Game City branch". ''S'']''unday Standard - Online Edition''. Sundaystandard.info. 26 October 2011. Archived from [http://www.sundaystandard.info/article.php?NewsID=12300&GroupID=3 the original] on 21 October 2013. Retrieved 21 October 2013.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20201101021534/http://www.bancabc.co.bw/contact-us.aspx "Contact us]". BancABC. Retrieved 21 October 201 Includes list of bank locations.</ref> * Banka ya Barclays <ref>[https://web.archive.org/web/20131021181730/http://www.sundaystandard.info/article.php?NewsID=14396&GroupID=3 "Barclays Game City branch opens its doors"]. ''Sunday Standard - Online Edition''. Sundaystandard.info. 2 July 2012. Archived from [http://www.sundaystandard.info/article.php?NewsID=14396&GroupID=3 the original] on 21 October 2013. Retrieved 21 October 2013</ref> * Banka ya First National <ref>[http://www.mmegi.bw/index.php?sid=4&aid=6565&dir=2010/November/Thursday18 "FNB introduces scheme to save time at new branch"]. Mmegi Online. Retrieved 21 October 2013</ref> * Banka ya Stanbic * Banka ya Standard Chartered <ref>[https://web.archive.org/web/20131021173224/http://www.standardchartered.co.bw/personal-banking/services/branch-banking-hours/en/ "Personal Banking - Services - Branch Banking Hours"]. Standard Chartered Bank Botswana. Retrieved 21 October 2013.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20131021173222/http://www.standardchartered.co.bw/bw/branches/en/ "Branches"]. Standard Chartered Bank Botswana. Retrieved 21 October 2013.</ref> == Metswedi == ibr6cx7pctqm9645vh776p1m23gim46 Kotsi ya bese ya Mmamatlakala ya ngwaga wa 2024 0 14665 53945 53332 2026-08-09T07:49:19Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53945 wikitext text/x-wiki Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome mabedi le borobabobedi ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi ke bone, bese ya bapagami e ne ya thula gaufi le Mmamatlakala kwa [[Kgaolo ya Limpopo|Limpopo]], kwa kgaolong e e kwa bokone jwa [[Aforika Borwa]], ya bolaya batho ba le masome a mane le botlhano mme ya tlogela mosetsana wa dingwaga di robabobedi, yo a neng a bone dikgobalo tse di masisi, e le ene fela yo o neng a falola. <ref name="BBC News">{{Cite news|last=Chatterjee|first=Phelan|date=28 March 2024|title=South Africa: Girl, 8, only survivor as 45 killed in bus crash|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-68690454|access-date=28 March 2024|work=[[BBC News]]}}</ref> <ref name="CNN">{{Cite news|last=Cassidy|first=Amy|date=28 March 2024|title=Bus carrying Easter worshippers falls off cliff killing 45 people in South Africa|url=https://www.cnn.com/2024/03/28/africa/bus-carrying-easter-worshippers-falls-off-cliff-intl/index.html|work=[[CNN]]|access-date=28 March 2024}}</ref> Go ya ka lephata la dipalamo la kwa Aforika Borwa, tiragalo e e diragetse fa mokgweetsi a sena go latlhegelwa ke taolo. Bese e ne ya tlola borogo mme morago ga moo ya tuka. Bese e ne e tsamaisa baeti ba Paseka go tswa kwa [[Molepolole]], kwa Botswana, go ya kwa Moria, kwa Aforika Borwa. <ref name="BBC News" /> <ref name="CNN" /> <ref name="Reuters">{{Cite news|last=Sishi|first=Siyabonga|date=28 March 2024|title=Bus accident in South Africa kills at least 45, Transport Ministry says|url=https://www.reuters.com/world/africa/bus-accident-south-africa-kills-least-45-transport-ministry-says-2024-03-28/|access-date=28 March 2024|work=[[Reuters]]}}</ref> == Tse di diragetseng pele == Lefatshe la Aforika Borwa le na le mafaratlhatlha a a tlhabologileng thata mo Aforika, mme le itsege ka dipalopalo tsa tlhoko pabalesego. <ref>{{Cite news|title=Bus plunges off South Africa bridge killing 45: ministry|url=https://www.thehindu.com/news/international/bus-plunges-off-south-africa-bridge-killing-45-ministry/article68003917.ece|access-date=31 March 2024|work=The Hindu|date=29 March 2024}}</ref> Ka malatsi a boikhutso a paseka a mane ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le boraro, lefatshe le, le ne la bega ditiragalo di le lekgolo masome a robabobedi le botlhano tsa dikotsi tsa dikoloi tse di neng tsa baka dintsho di le makgolo mabedi masome a mabedi le botlhano. <ref name="DW">{{Cite news|date=28 March 2024|title=South Africa bus crash leaves dozens dead|url=https://www.dw.com/en/south-africa-bus-crash-leaves-dozens-dead/a-68695354|work=Deutsche Welle|access-date=28 March 2024}}</ref> Mo pegong e e dirilweng dioura di le mmalwa pele ga kotsi e, tautona [[Cyril Ramaphosa]] o ne a kopa batho ba Aforika Borwa go nna kelotlhoko mo ditseleng ka mafelo a beke a Paseka, a bolela gore moletlo o "ga o tlhoke go nna nako e re nnang fela re emetse go bona dipalopalo tsa masetlapelo kgotsa dikgobalo mo ditseleng tsa rona." <ref name="DW" /> [[Kereke ya Sion|Kereke ya Sekeresete ya sione (ZCC)]], e e leng yone go gaisa mo borwa jwa Aforika, e na le ofisikgolo kwa Moria mme e ngoka didikadike tsa Bakeresete go tswa kwa Aforika Borwa le mafatshe a a mabapi ka maeto a yone a bodumedi a ngwaga le ngwaga a Paseka. <ref name="The New York Times">{{Cite news|last=Eligon|first=John|newspaper=and|date=3 April 2024|title=Girl, 8, Is Sole Survivor of Bus Plunge: 'No One Can Explain This Miracle'|url=https://www.nytimes.com/2024/03/29/world/africa/south-africa-botswana-bus-crash.html|access-date=29 March 2024|work=[[The New York Times]]}}</ref> Leeto la bodumedi la ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone ne e le la ntlha le diragala mo toropong e fa e sale ka [[Bolwetse jwa Mogare wa Khorona 2019|segajaja sa COVID-19]] . <ref name="Associated Press">{{Cite news|last=Imray|first=Gerald|date=28 March 2024|title=Bus plunges off a bridge in South Africa, killing 45 people. An 8-year-old is only survivor|url=https://apnews.com/article/south-africa-bus-crash-dead-a5b31e9085a5f843f90d0582676ded37|access-date=29 March 2024|work=[[AP News]]}}</ref> <ref name="CBS News">{{Cite news|last=Dev|first=S.|date=28 March 2024|title=Bus in South Africa plunges off a bridge and catches fire, killing 45 people|url=https://www.cbsnews.com/news/bus-crash-bridge-south-africa-botwana-45-dead/|access-date=28 March 2024|work=[[CBS News]]}}</ref> == Kotsi == [[Setshwantsho:Brug_in_die_Kloofpas,_Mogalakwena-pm,_Limpopo,_b.jpg|thumb| Borogo jwa Mma Matlakala ka 2021]] Bese e ne e na le dipalo tsa kwadiso tsa Botswana e ne e pegile baeng go tswa kwa kerekeng ys St Engenas Zion kwa Molepolole, oura go tswa kwa Gaborone, ba ba neng ba ya tirelobg ya kereke kwa Moria ya malatsi a paseka. E ne e pegile bapalami ba le masome a mane le borataro e tsamaya ka tsela ya 518 go ralala Kloof Pass, tsela e e dithaba e e fapoganh gantsi. Dipego tsa pele di ne di supa fa mokgweetsi a ne a seka a fapoga kwa a tshwanetseng teng go tsena mo tseleng e e boreledi ya N11.<ref name="The New York Times"/><ref>{{Cite news|last1=Smith|first1=Benedict|date=28 March 2024|title=Girl, 8, only survivor after South Africa bus crash kills 45|url=https://www.yahoo.com/news/45-killed-bus-falls-bridge-190405806.html|access-date=28 March 2024|work=[[The Daily Telegraph]]}}</ref> <ref>{{Cite news|last1=Ledwaba|first1=Lucas|title=Botswana pilgrims' families wait in agony after Limpopo bus tragedy that killed 45|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2024-03-30-botswana-pilgrims-families-wait-in-agony-after-limpopo-bus-tragedy-that-killed-45/|access-date=31 March 2024|work=The Daily Maverick|date=30 March 2024}}</ref> Bese e ne ya wela mo letlhakoreng la borogo jwa Mmamatlakala, <ref>{{Cite news|last1=Eligon|first1=John|date=28 March 2024|title=8-Year-Old Survives Bus Plunge Off Bridge That Left 45 People Dead|url=https://www.nytimes.com/2024/03/28/world/africa/south-africa-bus-crash.html|access-date=28 March 2024|work=[[The New York Times]]}}</ref> kwa Mmamatlakala fa gare ga Mokopane le [[Marken, South Africa|Marken]], <ref name="BBC News"/> <ref>{{Cite news|last1=Mokoena|first1=Sophie|title=Eight-year-old survivor of Limpopo bus crash still in hospital|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/929347-2/|access-date=4 April 2024|work=SABC News|date=31 March 2024}}</ref> mme ya tsena mo mogogorong, ya tshwara molelo morago ga go thulana le matlapa a a ka nnang dimithara di le masome a matlhano kwa tlase ga borogo. <ref name="Associated Press"/> Lephata la dipalamo la Aforika Borwa le tlhalositse fa mokgweetsi a ne a latlhegelwa ke taolo ya bese, mme se sa dira gore e thulane le dikgoreletsi mme e tswe mo letlhakoreng la borogo. <ref name="BBC News" /> <ref name="The Guardian">{{Cite news|last1=Badshah|first1=Nadeem|date=28 March 2024|title=45 dead as bus plunges from bridge into ravine in South Africa|url=https://www.theguardian.com/world/2024/mar/28/45-dead-as-bus-plunges-from-bridge-into-ravine-in-south-africa|access-date=28 March 2024|work=[[The Guardian]]}}</ref> <ref name="Forbes">{{Cite web |last=Bushard |first=Brian |date=28 March 2024 |title=45 Killed In South Africa Bus Crash |url=https://www.forbes.com/sites/brianbushard/2024/03/28/45-killed-in-south-africa-bus-crash/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328210458/https://www.forbes.com/sites/brianbushard/2024/03/28/45-killed-in-south-africa-bus-crash/ |archive-date=28 March 2024 |access-date=28 March 2024 |website=[[Forbes]]}}</ref> Gape e ne e goga letoroko, go ya ka babereki ba thuso ya potlako, le oketsa bokete.<ref name="CBS News"/> Molelo o ne o akaretsa mabotlo a gase, a bapagami ba le bantsi ba neng ba a shotse go a dirisa go apaya. Bapalami ba ba neng ba falola ba ne ba tshearegile mo kotsing mme ba ne ba sa kgone go fitlhelelwa ka bonako ke bafalotsi pele ga ba fisiwa ke molelo ba ntse ba tshela. <ref>{{Cite news|last1=Giokos|first1=Heidi|date=28 March 2024|title=45 killed after bus plunges off bridge in Limpopo|url=https://www.youtube.com/watch?v=KWl6YpI5c4k|access-date=29 March 2024|work=BBC News}}</ref> Ditiro tsa go namola di ne tsa simolola mme tsa tswelela go fitlhelela maitseboa. <ref>{{Cite news|last=Arshad|first=Minnah|date=28 March 2024|title=Bus accident in South Africa kills at least 45, Transport Ministry says|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2024/03/28/bus-crash-south-africa-fatal/73136067007/|access-date=28 March 2024|work=[[USA Today]]}}</ref> == Dikgobalo == Batho ba le masome a mane le botlhano ba tlhokafetse mo kotsing. Mofalodi a le esi, mosetsana wa dingwaga di le robabobedi, o ne a robadiwa kwa kokelong ka dikgobalo tse di masisi. <ref>{{Cite web |date=2024-04-03 |title=8-year-old lone survivor of South Africa bus crash will be discharged from hospital |url=https://apnews.com/article/south-africa-bus-crash-survivor-discharge-63c01782b86db7a90f53695e2c71abd2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240404000456/https://apnews.com/article/south-africa-bus-crash-survivor-discharge-63c01782b86db7a90f53695e2c71abd2 |archive-date=4 April 2024 |access-date=2024-04-04 |website=AP News |language=en}}</ref> O ne a patilwe ke mmaagwemogolo, o a neng a tlhokafala, mme moragonyana go ne ga begiwa fa a le mo seemong sa go ritibala, a na le dintho tse dinnye mo matsogong, mo maotong, mo tlhogong le mo mokwatleng. Mokgweetsi le bapalami botlhe e ne e le baagedi ba Botswana. <ref name="The New York Times"/> Mosetsana yo o ne a gololwa ka Moranang a le malatsi a le mararo mme a busediwa kwa Botswana ka sefofane a patilwe ke mmaagwe. Mengwe mebele e ne e shele mo e neng e sa lemogiwe, fa e mengwe go ne go le thata go goroga kwa go yone ka ntlha ya matlakala a a neng a gasame mo lefelong la kotsi. <ref name="Forbes"/> Mosadi mongwe o tlhokafetse morago ga go rwalwa ka sefofane go tswa mo lefelong leo. Ka Mopitlo a le masome mabedi lr borobabonhwe, , go ne go bonwe mebele e le masome a mararo le bone kwa lefelong leo, ba robabongwe fela ke bone ba kgonneng go lemogiwa gore ke bomang. <ref name="The New York Times"/> Ditlhatlhobo tsa batswasetlhabelo di dirilwe ka Moranang a le malatsi a mabedi Ka Motsheganong a le malatsi a mane, go ne ga tshwarwa thulaganyo ya phitlho ya batswasetlhabelo botlhe ba le masome a mane le bone kwa [[Molepolole]], Botswana. <ref>{{Cite news|date=5 May 2024|title=In Botswana, 44 victims of an Easter bus crash in South Africa are laid to rest|url=https://apnews.com/article/south-africa-easter-bus-crash-botswana-limpopo-b6b2bd237aeaeb09e5d1fe2d8ef25447|access-date=5 May 2024|work=[[Associated Press]]}}</ref> == Ditsibogo == Tautona Ramaphosa o rometse matshediso kwa go tautona wa Botswana [[Mokgweetsi Masisi]], <ref>{{Cite news|last1=Imray|first1=Gerald|last2=Ntshangase|first2=Nqobile|newspaper=and|date=29 March 2024|title=Investigators search for bodies of Easter pilgrims in bus that crashed off a bridge in South Africa|url=https://apnews.com/article/south-africa-moria-bus-crash-accident-629834eb5a308166afe7cdbbd4c7de3d|access-date=29 March 2024|work=[[AP News]]}}</ref> mme a ikana go ema lefatshe nokeng. <ref name="Reuters"/> Masisi o ne a romela matona a puso a le mabedi kwa Aforika Borwa go ya go ema nokeng malwapa a batswasetlhabelo. <ref>{{Cite news|last1=Mokoena|first1=Sophie|date=31 March 2024|title=Eight-year-old survivor of Limpopo bus crash still in hospital|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/929347-2/|access-date=8 April 2024|work=[[SABC]]}}</ref> Tona wa dipalamo ya kwa Aforika Borwa [[Sindisiwe Chikunga]] o ne a tsaya loeto go ya kwa lefelong la kotsi, kwa a neng a kopa gore go kgweediwe ka maikarabelo ka malatsi a boikhutso a paseka mme a isa matshediso le dithapelo kwa malwapeng a batswasetlhabelo. O ne a tlatsa ka gore puso ya Aforika Borwa e tlaa thusa go busetsa ditopo tseo kwa Botswana le go tshwara dipatlisiso tse di tletseng. <ref name="CNN"/> <ref name="CBS News"/> Tona wa merero ya mafatshe a sele wa kwa Botswana, [[Lemogang Kwape]] o biditse tiragalo eo a re ke matlhotlhapelo, mme a re o amogetse mogala go tswa go molekane wa gagwe wa Aforika Borwa [[Naledi Pandor]] go mmaya mo dinakong ka seemo seo. <ref name="The New York Times"/> Ka Moranang a le malatsi a mabedi, tona wa botsogo Joe Phaahla le molekane wa gagwe wa kgaolo Phophi Ramathuba ba ne ba etela mofalodi a le esi wa kotsi kwa [[Mokopane Hospital|kokelong ya Mokopane]] . Phaahla o tlhalositse go falola ga gagwe e le "kgakgamatso". <ref>{{Cite news|last1=Makungo|first1=Michael|date=3 April 2024|title=It's a miracle that one person survived Limpopo bus crash: Phaahla|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/its-a-miracle-that-one-person-survived-limpopo-bus-crash-phaahla/?hilite=limpopo|access-date=8 April 2024|work=[[SABC]]|archivedate=8 April 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240408170012/https://www.sabcnews.com/sabcnews/its-a-miracle-that-one-person-survived-limpopo-bus-crash-phaahla/?hilite=limpopo}}</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe ==   * [[Dipalamo kwa Aforika Borwa]] * [[Kotsi ya bese ya Venice ya 2023]] * [[Kotsi ya bese ya Centane ya 2020]] * [[Kotsi ya bese ya Chongqing ya 2018]] * [[Kotsi ya bese ya Letamo la Sol Plaatje]] == Metswedi == {{Reflist}} [[Karolo:Coordinates on Wikidata]] 8xlzyxsqapcxx6w7qyeu3vz17laaavk Moepo wa diteemane wa Karowe 0 14676 53957 53320 2026-08-09T10:33:50Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53957 wikitext text/x-wiki {{Infobox mine|name=Moepo wa diteemane wa Karowe|image=Botswana location map.svg|caption=Lefelo la moepo wa teemane wa Karowe|location=Kgaolo ya legare [[Botswana]]|products=Diteemane}} '''Moepo wa diteemane wa Karowe''' ke moepo o o kwa [[Botswana]].<ref>[https://lucaradiamond.com/operations/karowe-mine/ "Karowe Mine".] ''Lucara Diamond''. 2019. Retrieved 27 July 2026</ref><ref>[https://miningdataonline.com/property/545/Karowe-Mine.aspx "Major Mines & Projects | Karowe Mine".] ''miningdataonline.com''. Retrieved 27 July 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20240722071306/https://jdsmining.ca/projects/karowe-diamond-mine/ "Projects - Karowe Diamond Mine".] ''JDS Mining''. Retrieved 27 July 2026</ref><ref>Corp, Lucara Diamond. [https://www.prnewswire.com/sv/pressmeddelanden/lucara-unveils-diamond-recoveries-from-its-karowe-mine-302067497.html "LUCARA UNVEILS DIAMOND RECOVERIES FROM ITS KAROWE MINE"]. ''www.prnewswire.com'' (in Swedish). Retrieved 27 July 2026</ref><ref>[https://www.mining.com/lucara-diamond-unearths-over-530-carats-at-karowe-mine-in-botswana/ "Lucara Diamond unearths over 530-carats at Karowe mine in Botswana".] ''MINING.COM''. 2024-02-21. Retrieved 27 July 2026</ref><ref>[https://www.tomra.com/en/mining/media-center/customer-stories/lucara-karowe-diamond-mine "TOMRA's technology and partnership approach delivers record-breaking diamond recoveries for Lucara".] ''www.tomra.com''. Retrieved 27 July 2026</ref><ref>[https://www.draglobal.com/projects/karowe-diamond-mine/ "DRA Global - Karowe Diamond Mine".] ''www.draglobal.com''. Retrieved 27 July 2026</ref> Ke moepo wa lehuti le le bulegileng.<ref>[https://lucaradiamond.com/operations/karowe-mine/karowe-overview/ "Karowe Overview".] ''Lucara Diamond''. 2019. Retrieved 27 July 2026</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le motso, kompone ya [[Lucara]] ya diteemane e ne ya ntsha madi a didikadike di le makgolo a mabedi le masome a mabedi a di dolara go isa moepo kwa tlase ga lefatshe.<ref>Graff, Michelle (2021-05-11). [https://nationaljeweler.com/articles/9783-lucara-secures-220m-in-financing-to-take-mine-underground "Lucara Secures $220M in Financing to Take Mine Underground".] ''National Jeweler''. Retrieved 27 July 2026</ref> == Ditso == Moepo wa Karowe (Karowe ke lefoko la mo gae la Sesarwa le le rayang lejwana), o kwa bokone jwa [[Botswana]], o upolotswe ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a supa ke kompone ya [[De Beers]], e e leng yone gape e e upolotseng [[moepo wa Orapa]], o e leng one wa ntlha wa diteemane mo lefatsheng le, le meepo e mengwe e le meraro ka dingwaga tsa sekete makgolo a robabongwe le masome a supa di le fa gare.<ref name=":0">[https://www.miningweekly.com/article/botswanas-karowe-mine-home-to-exceptional-diamonds-and-the-second-largest-diamond-in-history-2018-05-30 "Botswana's Karowe Mine – home to exceptional diamonds and the second largest diamond in history".] ''Mining Weekly''. May 30, 2018. Retrieved 27 July 2026</ref> De Beers e ne ya upolola kimberlite A/K6 mme tshekatsheko ya bone ya pele e ne ya supa botlhokwa jo bo kwa tlase mo itsholelong, moepo o le bophara jwa diheketara di le tharo fa godimo. Beng ba moepo ba fetogile makgetho a le mararo. Ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe, De Beers e ne ya rekisa masome a supa mo lekgolong a bontlha jwa moepo ba rekisetsa kompone ya kwa Canada ya Lucara ka didikadike di le masome a mane le borobabongwe. Morago, [[Lucara]] e ne ya nna bone fela beng ba moepo otlhe.<ref name=":0" /> Moepo o butswe ka ngwaga wa dikete pedi lesome le bobedi. Ka Seetebosigo, thekiso ya ntlha ya diteemane tse di sa rethefadiwang go tswa mo moepong e ne ya tshwarwa. Ka kakaretso dingwaga tsa one tsa ntlha di tsamaile botoka thata. Kompone e dirisa didirisiwa tsa sesha, tse di ba fang bokgoni jwa go epa diteemane tse ditona tse moepo o itsegeng ka tsone. <ref name=":0" />Sedirisiwa se sengwe ke sa X-Ray Transmission (XRT), se se simotseng go dirisiwa ka ngwaga wa dikete pedi lesome le botlhano,<ref name=":0" /> se morago se neng sa dira gore go epiwe diteemane di le mmalwa tsa dikharete di feta makgolo a mararo kgotsa digereme di le masome a marataro nngwe le nngwe ya tsone.<ref name=":1">[https://www.japantimes.co.jp/news/2019/04/26/world/offbeat-world/largest-uncut-diamond-found-recent-history-found-botswana-mine/ "Largest uncut diamond in recent history found in Botswana mine".] Reuters. April 26, 2019. Retrieved 27 July 2026 &#x2013; via The Japan Times.</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabobedi o le fa gare, moepo o ne o thapa batho ba feta makgolo a robabobedi, masome a robabongwe le borobabobedi mo lekgolong la bone e le baagedi ba mo gae.<ref name=":0" /> == Diteemane tse di bongweng tsa tlhwatlhwa == Ka ngwaga wa dikete pedi lesome le botlhano, diteemane di supa di epilwe mo moepong o. Nngwe le nngwe ya tsone e feta dikereme di le masome a marataro (dikharete di le makgolo a mararo); tse tharo di epilwe mo sebakeng sa beke ka Ngwanatsele: "[[Lesedi La Rona|Lesedi la Rona]]" (e pele e neng e le dikereme di le makgolo a mabedi, masome a mabedi le bobedi (dikharete di le sekete, lekgolo lesome le motso); morago ga go tlhatswiwa, e le dikereme di le makgolo a mabedi masome a mabedi le motso (dikharete di le sekete, lekgolo le borobabongwe)) <ref name=":2">Graff, Michelle (April 10, 2019)[https://nationaljeweler.com/articles/5566-graff-cut-this-302-carat-diamond-from-lesedi-la-rona . "Graff Cut This 302-Carat Diamond from Lesedi La Rona".] ''National Jeweler''. Retrieved 27 July 2026</ref>"The Constellation" (dikereme di le lekgolo masome a marataro (dikharete di le makgolo a robabobedi le boraro)) le lejwana le le sa fiwang leina la dikharete di le makgolo a mararo masome a supa le bone. Ga mmogo le ya "Queen of the Kalahari" e e bongweng pele ya dikereme di le masome a marataro le borobabobedi (dikharete di le makgolo a mararo masome a mane le bobedi), tsotlhe, di le bokete jo bo tlhakantsweng jwa dikereme do le makgolo a matlhano masome a mabedi le bosupa (dikharete di le dikete pedi, makgolo a marataro masome a mararo le borobabobedi) di rekisitswe ka didikadike di le lekgolo masome a matlhano le bone.<ref name=":0" /> "Lesedi la Rona"<ref name=":2" /> e ne e le lejwana la boleng jwa bobedi ka bogolo mo lefatsheng ka bophara ka nako eo, e sala morago teemane ya Cullinan e e upolotsweng ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le botlhani mo [[Aforika Borwa]] wa gompieno.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Ka nako eo gape e ne e le yone e tona mo Botswana, e feta e e bongweng kwa moepong wa Jwaneng ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabongwe le boraro ka ngwaga wa dikete pedi lesome le bosupa, e ne ya rekisediwa moitsenape wa mekgabisa wa kwa Lontone Graff didikadike di le makgolo a matlhano le boraro.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> Morago Lucara e ne ya feta seelo sa yone gabedi. Ka ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabongwe, teemane ya [[Sewelo]] ya dikereme di le makgolo a mararo masome a matlhano le motso (dikharete di le sekete, makgolo a supa masome a matlhano le borobabobedi) e ne ya upololwa kwa moepong o o. Morago e ne ya rekiwa ke kompone ya Louis Vuitton ya kwa France ka madi a a sa buiwang.<ref>[https://www.cbsnews.com/news/diamond-2nd-largest-ever-discovered-in-mine-botswana-officials-say/ "2nd largest diamond ever pulled from a mine unearthed in Botswana, officials say".] ''CBS News''. August 22, 2024. Retrieved 27 July 2026</ref> Ka Phatwe a le masome mabedi le bobedi ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bobedi, Lucara e ne ya itsise fa e upolotse teemane e e sa rethefadiwang ya dikereme di le makgolo a mane masome a robabongwe masome a robabobedi (dikharete di le dikete pedi, makgolo a mane, masome a robabongwe le bobedi) koo.<ref>Kolirin, Lianne (August 22, 2024). [https://edition.cnn.com/2024/08/22/style/diamond-botswana-scli-intl/index.html "Huge 2,492-carat diamond, believed to be world's second-largest, unearthed in Botswana".] ''CNN Style''. Retrieved 27 July 2026</ref> Gompieno, ke yone teemane ya bobedi e tona ya boleng joo go bonwa,<ref>Savage, Rachel (2024-08-22). [https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/22/diamond-found-in-botswana-could-be-worlds-second-largest-gem "Botswana diamond could be second-largest gem-quality example ever found".] ''The Guardian''. ISSN&nbsp;0261-3077. Retrieved 27 July 2026</ref> go ya ka puso ya Botswana, ke yone e tona thata go bonwa mo lefatsheng le.<ref>Chothia, Farouk (August 22, 2024). [https://www.bbc.com/news/articles/c1w78rwlqvxo "World's second-largest diamond found in Botswana".] ''BBC News''. Retrieved 27 July 2026</ref> == Metswedi == kfalpp93nrbjdzr86oc7j3fsiad82r4 Lekgotla le le ikemetseng la Ditlhopho (Botswana) 0 14694 53948 53316 2026-08-09T08:14:49Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53948 wikitext text/x-wiki '''Lekgotla le le ikemetseng la ditlhopho''' ( '''IEC''' ) la [[Botswana]] ke lekgotla le le ikemetseng ka nosi la botsamaisi jwa ditlhopho le le tlhomilweng ka 1997 ka fa tlase ga Karolo ya mo bogompienong ya 65A ya [[Molaomotheo wa Botswana|Molaotheo]] ke Tautona wa pele [[Quett Masire|Ketumile Masire]] . E ikaeletse go laola boitshwaro jo bo siameng jwa ditlhopho tsa palamente le tsa makgotlana a selegae le ditlhopho tsa peo letlhokwa. Ga e na dithata tsa go kgaoganya dikgaolo tsa botlhophi kgotsa go tsereganya dikgotlhang tsa ditlhopho. IEC e direlwa ke Bokwaledi jo bo eteletsweng pele ke Mokwaledi yo o thapilweng ke [[Tautona wa Botswana|Tautona]], go ya ka Karolo ya bomasome a marataro le borataro. Go tloga ka ngwaga wa 2024, modulasetilo ke motlotlegi Moatlhodi Barenabase. <ref>{{Cite web |date=2024-05-21 |title=Botswana - Independent Electoral Commission |url=https://www.ecfsadc.org/members/botswana-independent-electoral-commission/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230928112632/https://www.ecfsadc.org/members/botswana-independent-electoral-commission/ |archive-date=September 28, 2023 |access-date=2024-05-23 |website=The Electoral Commissions Forum of SADC Countries |language=en-US}}</ref> IEC e ikaegile ka [[Puso ya Botswana|puso]] ka ditsompelo tsa yone, di akaretsa le dikoloi/dipalamo, matlole a madi, le babereki. <ref name=":0">{{Cite journal |last=Lekorwe |first=Mogopodi H. |title=The Role and Status of the Independent Electoral Commission |url=https://www.eisa.org/storage/2023/05/2006-journal-of-african-elections-v5n2-role-status-independent-electoral-commission-eisa.pdf?x81380 |journal=Journal of African Elections |publication-place=Gaborone, Botswana |volume=5 |issue=2 |pages= |archive-date=2024-11-04 |access-date=2026-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104011806/https://www.eisa.org/storage/2023/05/2006-journal-of-african-elections-v5n2-role-status-independent-electoral-commission-eisa.pdf?x81380 |url-status=dead }}</ref>{{Rp|page=74}} n9e0dlst0ikqdal3dq9ty7gt7m2nw5n Khansele ya botaki le bodiragatsi ya Botswana 0 14697 53943 53342 2026-08-09T07:38:38Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53943 wikitext text/x-wiki {{Infobox government agency|name=Khansele ya botaki le bodiragatsi ya Botswana|formed=Lwetse a le lesome le bosupa ngwaga wa dikete pedi le masome a mabedi|jurisdiction=[[Botswana]]|headquarters=[[Gaborone]] Botswana|parent_agency=Lephata la banana, bong, metshameko le ngwao|website=https://nacb.org.bw/}} '''Khansele ya botaki le bodiragatsi ya Botswana''' (NACB) ke lekgotla le le tlhamilweng ke [[palamente ya Botswana]] ka molao wa khansele ya botaki le bodiragatsi wa ngwaga wa dikete pedi le masome a mabedi. E bereka ka fa tlase ga lephata la banana, bong, metshameko le ngwao, e maikaelelo a yone e leng go tlhabolola, go rotloetsa le go sireletsa mohama wa botaki le bodiragatsi le ngwo mo Botswana ka melao, dithuso tsa madi le go kopana le makgotla a mangwe. NACB ke yone e e okametseng go rekisiwa ga botaki le bodiragatsi mo Botswana.<ref name=":0">[https://nacb.org.bw/About-Us.html "About Us"]. National Arts Council of Botswana. Retrieved 27 July 2026</ref><ref>[https://www.unesco.org/creativity/en/policy-monitoring-platform/national-arts-council-botswana-act-2020 "National Arts Council of Botswana Act 2020".] UNESCO Policy Monitoring Platform. Retrieved 27 July 2026</ref> == Go tlhamiwa ga yone == Molao wa khansele ya botaki le bodiragatsi o fetisitswe kwa palamenteng ka Lwetse a le lesome le bosupa ngwaga wa dikete pedi le masome a mabedi, wa simolola go dirisiwa ka Ngwanatsele ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi. Molao o, o ne o tla e le ka ntlha ya dingwaga tsa go buelelwa ga mohama wa botaki go tswa om mohameng o oikemetseng go tshamaisa le go nsthetsa mohama madi. Mo babueleding ba go tlhamiwa ga khansele go ne go na le molweladitshwanelo gape e le seopedi sa mmino wa rap Kast, o o tsereng loeto lwa dikhilomithara di le sekete e le bontlha jwa letsholo leo.<ref name=":1">Sharon Mathala (17 October 2025). [https://www.mmegi.bw/lifestyle/nacb-a-council-in-crisis/news "NACB a council in crisis".] Mmegi Online. Retrieved 27 July 2026</ref> NACB ene ya simolola go bereka ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bobedi. Ofisi ya yone e tlhomilwe ka kemo nokeng go tswa kwa ofising ya boemedi ya France, e e ntshitseng didikadike di feta lesome le bobedi e ntshetsa go tlhamiwa ga lenaneo la pele le kago ya khansele.<ref name=":2">Moshe Galeragwe (8 September 2024). [https://dailynews.gov.bw/news-detail/81619 "Parliament passes Bill to secure funding for NACB".] Daily News (Botswana). Retrieved 227 July 2026</ref> == Maikaelelo == NACB maikaelelo a yone ke go:<ref name=":0" /><ref>[https://botswanalaws.com/consolidated-statutes/principle-legislation/national-arts-council-of-botswana "National Arts Council of Botswana Act".] Botswana Laws. Retrieved 27 July 2026</ref> * Tlhabolola, ema nokeng le go rulaganya ditirelo tsa botaki le bodiragatsi mo Botswana * Go ntsha madi le kemo nokeng ya madi mo mohameng wa botaki le bodiragatsi * Go rekisa le go godisa mohama wa botaki le bodiragatsi * Go rotloetsa le go sireletsa mehama ya Botswana ya botaki le bodiragatsi mo gae, mo kgaolong le mo lefatsheng ka bophara * Go dira melao ya mohama wa botaki le bodiragatsi == Madi == Karolo ya masome mabedi le bobedi ya molao wa botaki le bodiragatsi e ne e supa fa puso e tshwanetse go ntsha madi ka ditshetlana tsa khuduthamaga ya Botswana, mme pele e ne e ka na dingwaga di le tharo fela go stwa ka nako ya tshimolo ya molao. Ka NACB e ne e e ise e nne le letseno lepe ka nako eo, nako e e ne e tlaa fela, tona wa banana, bong, metshameko le ngwao [[Tumiso Rakgare]], o ne a simolodisa molao wa go fetola wa potlako ka Lwetse ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone go ntsha seelo sa dingwaa tse tharo le go netefatsa go tswelela puso e ema nokeng khansele e. Palamente e ne ya dumalana le phetogo e. Tona o ne a supa fa NACB e amogetse didikadike di le masome a supa tsa go namola baopedi kle badiraagtsi mo segajajeng sa COVID-19, didkadike di le masome a mararo le borobabongwe go diragatsa, le didikadike di le lesome le bone go gatisa ga bataki le badiragatsi go kgabaganya lefatshe ka nako ya segajaja.<ref name=":2" /> == Tirisanommogo le mafatshe ka bophara == Ka Tlhakole ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone, NACB e ne ya baya monwana tumalano ya tirisanommogo le khansele ya botaki le bodiragatsi ya [[Aforika Borwa]] kwa ofiskgolong ya NAC kwa Newtown [[Johannesburg]]. Tumalano e beilwe monwana ke mookamedi wa NACB wa mohama wa botaki le ngwap Obenne Mbaakanyi le mookamedi wa nakwana wa NACSA Julie Diphofa. Tumalano e akaretsa mananeo a neelano ngwao le botaki le bodiraagtsi, go somarela boswa, go kopanela thutu ya botaki le bodiragatsi le mananeo a thuto le dipatlisiso le tlhabololo.<ref>[https://web.archive.org/web/20260728194657/https://www.nac.org.za/media-statement-the-nac-and-national-arts-council-of-botswana-signed-a-ground-breaking-memorandum-of-understanding/ "The NAC and National Arts Council of Botswana Signed a Ground-breaking Memorandum of Understanding".] National Arts Council of South Africa. 22 February 2024. Retrieved 27 July 2026</ref> == Go kgala == Ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le botlhano, NACB e ne e amogetse go kgalwa go tswa mo mohamengwa botaki le bodiragatsi, Badiragatsi le baitseanape ba mohama ba ne ba tlhalosa khansele e e kganelwa ke dikgotlhang tsa mo diofising, go tsenelela ga polotiki, le menahune ya go tlhoka go tsamaisa sentle. Kwa palamenteng, tona wa metshameko le botaki le bodiragatsi [[Jacob Kelebeng]], o ne a dumalana gore go tlhoka melao ya tsamaiso e e tlhomamisitsweng go dirile gore khansele e seka ya bereka sentle. Badiragatsi ba ne ba re go phatlaladiwe maloko a lekgotla la gompieno. Pampiri ya Mmegi e tlhalositse khansele e le go selo se se sa berekeng sentle se se dirisiwang go bipa fela, ba re khansele e reteletswe ke go dira ditsholofetso tsa yone tsa go dira tsela gareng ga badiragatsi le puso.<ref name=":1" /> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Lephata la banana, bong, metshameko le ngwao (Botswana)]] * [[Mmino wa Botswana]] * Dietsele tsa mmino tsa Yarona FM == Metswedi == iu9y5nwg6o2n6z8x27gv4kg69fojqrl Memelo a difofane a Maun 0 14700 53955 53351 2026-08-09T10:13:27Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53955 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Apron_Airport_Maun_(2015).jpg|thumb| Maemelo a difofane a Mau(2015)]] '''Maemelo a difofane a Maun''' ( ke maemelo a difofane a mafatshefatshe a a direlang toropo ya [[Maun]] mo [[Kgaolo ya Bokone Bophirima (Botswana)|Kgaolong ya Bokone Bophirima]] jwa [[Botswana]] . A ka fa letlhakoreng le le kwa bokone la toropo mme go ka gorogiwa kwa go one ka bese ya shuttle kgotsa thekisi. Maemelo a difofane a Maun a bereka e le kgoro e kgolo ya [[Makgobokgobo a Okavango]] le [[Moremi Game Reserve|Lefelo la Diphologolo la Moremi]] . Dikompone tse dintsi tsa bojanala di neelana ka difofane tse di hirilweng mo godimo ga makgobokgobo le go ya kwa mafelong a Botswana a a tshwanang le [[Makgadikgadi pans|Makgadikgadi Pans]], mangwe a mafelo a magolo a a metsi a a bonalang ka dipaka dingwe mo Aforika . Go direla matlo a bonno a mantsi mo lefelong leo ke tiro e kgolo, go akaretsa le go tsamaisa bapalami le dijo, ka difofane tsa sekgala se sekhutshwane di tsaya metsotso e le mmalwa fa loeto e le lwa lori ya 4x4 lo lo neng lo tla tsaya diura di le mmalwa. Ditirelo tse, ka nako ya fa di le kwa godimo ka paka e e kwa godimo ya Seetebosigo go ya go Phatwe, di dira gore maemelo a difofane a, a nne a bobedi ka go tlhanasela mo Aforika ka metsamao ya difofane. <ref name="AW 7-23">{{Cite journal |last=Spaeth |first=Andreas |date=July 2023 |title=Botswana's sky-high bush safari |journal=Airliner World |issue=288 |pages=53–61}}</ref> Gape go na le difofane tse di rulagantsweng letsatsi le letsatsi go ya kwa mafelong a a rileng mo [[Botswana]] le [[Aforika Borwa|mo Aforikaborwa]] . <ref name="tu suspend">{{Cite web |title=Southern & East African Tourism Update |url=http://www.tourismupdate.co.za/article/110676/Botswana-Air-Namibia-to-suspend-Maun-flights |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170425204950/http://www.tourismupdate.co.za/article/110676/Botswana-Air-Namibia-to-suspend-Maun-flights |archive-date=25 April 2017 |access-date=25 April 2017}}</ref> [[Wilderness Air]] e tsamaisa difofane tse di hirilweng ka dinako tsotlhe go tswa kwa lefelong la yone la Windhoek-Eros -hub, kwa Namibia go ya kwa Maun. <ref>{{Cite web |title=Wilderness Air » Botswana |url=http://www.wilderness-air.com/where-we-are/botswana/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180820141031/http://www.wilderness-air.com/where-we-are/botswana/ |archive-date=20 August 2018 |access-date=2018-08-20 |website=www.wilderness-air.com |language=en-US}}</ref> == Ditso tsa pele tsa 1925-1939 == Difofane tse, di ne di letiwa fa di ntse di tlisa dikgang tsa lefatshe le le kwa ntle, poso, melemo, dijo, mme mo godimo ga tsotlhe, batho ba basha mo setšhabeng se se bokgakala jwa makgolokgolo a dikilometara go tswa kwa toropong e kgolo e e gaufi. Tirelo ya ntlha ya difofane e simolotse ka dingwaga tsa sekete makgolo a robabongwe le masome a mararo, go dirisiwa tsela ya go kotama e gompieno e leng tsela e kgolo ya Maun. Moragonyana tsela e, e ne ya sutisiwa go tswa mo bogareng jwa toropo go ya kwa lefelong le gone jaanong e leng maemelo a difofane. Difofane tsa ntlha tse di itsegeng mo godimo ga Okavango di diragetse ka Phukwi ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a mabedi le botlhano, mme e ne e le bontlha jwa patlisiso ya dinoka mo kgaolong, go dirisiwa difofane tse di neng di le kwa Livingstone. Go ne ga dirisiwa difofane tse pedi tsa mofuta wa Airco DH 9, dinomoro tsa 142 le 144 tsa Sesole sa Tshireletso sa Kopano ya Aforika Borwa sa nako eo, di tsamaisiwa ke mokgweetsi CW Meredith le Molefetenente L. Tasker. Ba ne ba tsamaya go ya kwa Livingstone go tswa kwa [[Johannesburg]] ba ralala Bulawayo . <ref>{{Cite web |title=www.ngamitimes.com/Archives/ |url=http://ngamitimes.com/archives.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160424151330/http://www.ngamitimes.com/archives.html |archive-date=24 April 2016 |access-date=2018-08-20 |website=The Ngami Times |language=en}}</ref> Airlink e simolotse go tsamaya ka tlhamalalo fa gare ga Cape Town le Maun go simolola ka Mopitlo ngwaga wa dikete pedi lesome le borataro. Ka kgwedi ya Phalane ngwaga wa dikete pedi lesome le borataro, Air Namibia e ne ya emisa difofane tse di neng di rulagantswe go ya kwa maemelo difofane a Maun. <ref name="tu suspend"/> Ka Motsheganong ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabobedi badiredipuso ba netefaditse maitlamo a bone a go tlhabolola le go atolosa kago e e leng teng ya maemelo a difofane. == Difofane le mafelo a di yang kwa go one == {{Airport-dest-list|[[Air Botswana]]|[[Cape Town International Airport|Cape Town]],<ref name="BP">{{cite web |title=Air Botswana Network Expansion From Sep 2024 |url=https://www.aeroroutes.com/eng/240903-bpsep24 |website=Aeroroutes |access-date=3 September 2024}}</ref> [[Sir Seretse Khama International Airport|Gaborone]], [[O. R. Tambo International Airport|Johannesburg–O. R. Tambo]], [[Kasane Airport|Kasane]], [[Victoria Falls Airport|Victoria Falls]], [[Hosea Kutako International Airport|Windhoek–Hosea Kutako]]<ref name="BP"/>|[[Airlink]]|[[Cape Town International Airport|Cape Town]],<ref>{{cite web|url=http://airlineroute.net/2015/10/16/sa-cmub-mar16/|title=SA Airlink Adds Cape Town - Maun Service from March 2016|publisher=Airlineroute.net|date=16 October 2015|accessdate=15 October 2015}}</ref> [[O. R. Tambo International Airport|Johannesburg–O. R. Tambo]]<ref>{{Cite web|url = https://victoriafalls24.com/blog/2016/06/26/air-namibia-suspend-flights-maun/|title = Air Namibia to suspend flights to Maun|date = 25 June 2016|access-date = 27 July 2026|archive-date = 27 November 2020|archive-url = https://web.archive.org/web/20201127004518/https://victoriafalls24.com/blog/2016/06/26/air-namibia-suspend-flights-maun/|url-status = dead}}</ref>|[[CemAir]]|[[OR Tambo International Airport|Johannesburg–O. R. Tambo]]<ref>{{cite web|url=https://www.aeroroutes.com/eng/230210-5zmub|title=CemAir Adds Johannesburg - Maun Service From May 2023|publisher=AeroRoutes|date=10 February 2023|accessdate=11 February 2023}}</ref>|[[Ethiopian Airlines]]|[[Addis Ababa Bole International Airport|Addis Ababa]],<ref>{{OAGWorldMay2025Ref|title=Addis Ababa, Ethiopia ADD|pages=17-19}}</ref> [[Simon Mwansa Kapwepwe International Airport|Ndola]]<ref>{{cite web |title=Ethiopian Airlines NS24 Africa Service Changes – 24JAN24 |url=https://www.aeroroutes.com/eng/240125-etns24af |website=Aeroroutes |access-date=25 January 2024}}</ref>|{{nowrap|[[Fastjet Zimbabwe]]}}|[[Victoria Falls Airport|Victoria Falls]]<ref>{{Cite web|url=https://www.fastjet.com/en/fastjet-blog/feature-articles/fastjet-links-victoria-falls-to-mauns-okavango-delta-with-new-direct-flight|title=Cheap flights to Zimbabwe, South Africa and Botswana}}</ref>|[[Westair Aviation (Namibia)|FlyNamibia]]|'''Seasonal:''' [[Katima Mulilo Airport|Katima Mulilo]],<ref>{{cite web | url=https://economist.com.na/88535/tourism/flynamibia-boosts-zambezi-region-tourism-with-flight-route-shift-and-enhanced-connectivity/ | title=FlyNamibia boosts Zambezi Region tourism with flight route shift and enhanced connectivity &#124; Namibia Economist }}</ref> [[Hosea Kutako International Airport|Windhoek–Hosea Kutako]]<ref>{{cite web |title=FlyNamibia Adds Windhoek – Maun in 3Q24 |url=https://www.aeroroutes.com/eng/240506-4zjul24mub |website=Aeroroutes |access-date=6 May 2024}}</ref>}} == Dikotsi == Ka kgwedi ya Mopitlo ngwaga wa dikete pedi sefofane sa Cessna 414 se ne sa phatlakana se tswa [[Gaborone]] se ya Maun. Mokgweetsi wa sefofane le mopalami ba ne ba tsamaya dikhilomithara di le makgolo a mabedi go bona thuso. <ref>{{Cite web |title=BBC News &#124; AFRICA &#124; Crash survivors found in desert |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/668059.stm}}</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Dipalamo tsa lefatshe la Botswana]] * [[Maemelo a difofane a Botswana]] == Metswedi == {{Reflist}} apc0h218vlynn6wdxm93rk0zh0e639y Kitso Lynn Lelliott 0 14708 53944 53373 2026-08-09T07:44:41Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53944 wikitext text/x-wiki '''Kitso Lynn Lelliott''' (o tshotswe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le botlhano (1985) ke motlhami wa difilimi wa Botswana le motaki wa multimedia yo o nnang kwa [[Johannesburg]]. == Botshelo le thuto == '''Kitso Lynn Lelliott''' o tsholetswe kwa Botswana.<ref>Beti Ellerson (2018). [https://muse.jhu.edu/article/707699 "African Women of the Screen as Cultural Producers: An Overview by Country"]. ''Black Camera''. '''10''' (1): 245. doi:10.2979/blackcamera.10.1.17</ref>O ne a aloga ka dikirii ya bachelor's mo botaking ka ngwaga wa dikete tse pedi le borataro (2006) le master's mo difiliming le thelebišene ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le motso (2011) le PhD go tswa kwa [[University of the Witwatersrand's School of Arts]].<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20250821120838/https://mg.co.za/wp-content/uploads/2023/06/2014-Young-South-Africans.pdf "Mail & Guardian 200 Young South Africans 2013"] (PDF). ''Mail & Guardian''. July 25–31, 2014.</ref><ref>[https://parsejournal.com/authors/kitso-lynn-lelliott/ "PARSE"]. ''parsejournal.com''. Retrieved 2024-12-25.</ref> == Tiro == Tiro ya gagwe e akaretsa Alzire of Bayreuth (2015) kwa Neues Schloss Bayreuth le Sankɔfa Hauntings, Ghosts of a Futures Past (2015) kwa [[Cape Coast Castle]] kwa Ghana.<ref>Said, Kitsolynnlelliott (2016-06-28). [https://iubeezy.wordpress.com/2016/06/28/conversation-with-kitso/ "In Conversation with Kitso Lynn Lelliott". ''I'']''.U.B..''. Retrieved 2024-08-02</ref> Filimi ya gagwe The Tailored Suit (2011) e tlhotlheleditswe ke kanegelokopana ya [["The Suit"]] (1963) ya ga [[Can Themba]], fela filimi e tlhagisa maitemogelo a basadi ba bantsho jaaka karabo ya tiro ya ga Themba. <ref>Kitso Lynn Lelliott (2018). [https://muse.jhu.edu/article/694979 "The Tailored Suit: Re-Membering and Gendering Can Themba's "The Suit""]. ''Black Camera''. '''9''' (2): 256. doi:10.2979/blackcamera.9.2.17</ref>E ne ya bontshiwa kwa Tri-Continental Film Festival kwa Afrika Borwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le motso (2011). <ref name=":0" /> Tiro ya gagwe e ne ya tlhagisiwa kwa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015) [[Bamako Encounters African Biennale of Photography]], ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016) Kampala Art Biennial <ref>[https://contemporaryand.com/magazines/narratives-are-everything-for-me/ "Narratives are everything for me".] ''Contemporary And'' (in German). Retrieved 2024-08-02.</ref>le ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018 [[LagosPhoto Festiva]]<nowiki/>l<ref>Staff Reporter (2018-10-19). [https://mg.co.za/article/2018-10-19-00-creating-harmony-and-melody-through-the-lens/ "Creating harmony and melody through the lens".] ''The Mail & Guardian''. Retrieved 2024-08-01.</ref> == Dikgele le ditlotla == Kitso Lynn Lelliott o ne a bidiwa mo lenaaneng la ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014) la [[Mail & Guardian 200 Young South Africans]]. Mosebetsi wa hae Abénaa / Alzire / Dandara / Tsholofelo (lebitso la mosebetsi) o hapile Kgau ya Iwalewa Art ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018) le BestVisual Art ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe (2019) dikgau tsa selemo le selemo tse tswang ho South African National Institute for the Humanities and Social Sciences.<ref>Jones, Ladi'Sasha (2017-11-27). [http://ayomag.com/black-female-artists-exhibitions-around-the-world/ "#SeeSomeArt: 10 International Exhibitions by Black Women You Need to See".] ''AYO Magazine''. Retrieved 2024-08-02.</ref> <ref>[https://www.timeslive.co.za/sunday-times/books/news/2019-03-18-humanities-and-social-sciences-hss-awards-2019-winners-announced/ "Humanities and Social Sciences (HSS) Awards 2019 winners announced".] ''Sunday Times (South Africa)''. 18 March 2019.</ref>O ne a fiwa Sekgele sa Botaki sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024) sa Henrike Grohs ke [[Goethe-Institut]]. Ba ne ba mo akgolela "tsela e a neng a tlhalosa go tlhoka kutlo le go senya dilo ka yone... ba ba neng ba tlhatlhoba kgetsi eno ba ne ba sa e lebe e le phitlhelelo ya bofelo mme ba ne ba e leba e le tsela ya go nna seoposengwe - e le tshwantshiso ya motaki ka boene. Kitso e akaretsa go itlhamela dilo sesha go go sa feleng, go tila kgopolo ya tiro e e feditsweng go na le ya e e leng teng le e e nnang teng gape, e e supang loeto lo lo tswelelang le lo lo tlhabologang lwa botaki". == Metswedi == etyipuidbxi56zeo04sznml343fue1b Ghanzi(Kgaolo ya Botlhophi) 0 14710 53928 53376 2026-08-09T05:29:53Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53928 wikitext text/x-wiki Ghanzi ke kgaolo ya botlhophi mo [[Kgaolo ya Ghanzi|Kgaolong ya Ghanzi]] e e emetsweng mo [[Kuduthamageng ya Botswana.]] Setilo se se tlhamilwe morago ga 2022 Delimitation of Parliamentary constituencies mme e ne ya ganetswa la ntlha kwa ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone.<ref>[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf ''2022 Delimitation Commission Report'' (PDF]). 2022. p.&nbsp;107.</ref> Go tloga ka nako eo e ne ya emelwa ke [[Noah Salakae]] wa UDC. == Popego ya kgaolo ya Botlhophi == Kgaolo eno e tona go gaisa tsotlhe mo lefatsheng mme bontsi jwa batho ba yone ba nna kwa magaeng. E akaretsa mafelo a a latelang: * [[Ghanzi]] * [[D'Kar|D’kar]] * [[Kuke]] * [[New Xade]] * [[Chobokwane]] * [[Hanahai Botlhaba]] * [[Hanahai Bophirima]] * [[Central Kgalagadi Game Reserve]] * [[Qabo]] * [[Groote Laagte|Grootlaagte]] * [[Bere]] * [[Kacgae|Kacqae]] == Metswedi == hcp54sss8xo1ezktgdcqww9k1iaeacm Kgalagadi Borwa (Kgaolo ya Botlhophi) 0 14711 53933 53379 2026-08-09T07:16:09Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53933 wikitext text/x-wiki '''Kgalagadi Borwa''' ke kgaolo ya botlhophi mo Kgaolong ya Kgalagadi e e emetswe mo [[Khuduthamageng ya Botswana]] ke [[Tokyo Modise]] wa [[Umbrella for Democratic Change (UDC)]] go tloga ka ditlhopho tsa ka fa tlase ga ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le botlhano. == Popego ya Kgaolo ya Botlhophi == Kgalagadi Borwa ke kgaolo ya palamente e e nang le baagi ba le mmalwa kwa borwabophirima jwa Botswana, e e leng mo [[Kgaolo ya Kgalagadi|Kgaolong ya Kgalagadi]].Kgaolo eno e fitlhelwa thata mo sekakeng sa Kalahari se se omeletseng, se se nang le dipoa tse di omileng, dimela tse di sa tlhogeng thata le mafelo a a phatlaletseng a batho ba ba nnang mo go one. Lefelo la botsamaisi le motsana o mogolo mo lefelong le ke [[Tsabong]]. Kgaolo e e tlhamilwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone ka go kgaoganya kgaolo ya Kgalagadi ka dikarolo tse pedi. Kgaolo ya selegae le e e atolositsweng e akaretsa mafelo a a latelang:<ref>[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMINATION COMISSION REPORT] (PDF).2022</ref> # [[Tsabong]] # [[Bray]] # [[Werda, Botswana|Werda]] # [[Makopong]] # [[Draaihoek]] # [[Khisa]] # [[Maralaleng|Maraleleng]] # [[Omaweneno]] # [[Bokspits]] # [[Struizendam]] # [[Kokotsha]] # [[Maubelo]] # [[Maleshe]] # [[McCarthy’Rust]] # [[Kolonkwane|Kolonkwaneng]] # [[Bogogobo]] # Dikgapetla tse di fa gare # [[Khuis]] # [[Gachibana|Gakhibana]] # Rapples Pan # [[Dipolasi Tsa Banyana]] # [[Khawa]] # [[Boshoek]] # [[Vaalhoek]] == Metswedi == ftaz9jz98klxbwksbzjn7ubnocsgmlv Kanye Borwa (Kgaolo ya Botlhophi) 0 14713 53932 53386 2026-08-09T07:07:19Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53932 wikitext text/x-wiki '''Kanye Borwa''' e ne e le kgaolo mo [[Kgaolo ya Borwa|Kgaolong ya Borwa]] e e neng e emetswe mo [[Khuduthamageng ya Botswana.]] Morago ga go wediwa ga 2022 Delimitation of Parliamentary constituencies, setilo se ne sa fetolwa ka diphetogo tse dikgolo tsa melelwane mme sa emisediwa ke [[Kanye Bophirima|Kanye]] [[Kanye Bophirima|Bophirima]], e e neng e le teng mo ditlhophong tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone.<ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMITATION COMMISSION REPORT]''(PDF). 2022. pp.&nbsp;92–93.</ref> == Popego ya Kgaolo == Setilo se e ne e le setilo se se kwa thoko sa [[Botswana National Front]],<ref>[https://www.sundaystandard.info/abram-kesupile-falls/ "Abram Kesupile falls"]. ''Sunday Standard''. 10 August 2018. Retrieved 26 January 2024</ref>e e neng e se tshegetsa go tloga fa e tlhomiwa go fitlha [[Botswana Democratic Party]] e bona phenyo e tona. Se se tsamaelana le katlego e tona e BDP e e fitlheletseng kwa dikarolong tsa Borwa jwa Botswana ka nako ya [[Ditlhopho tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe|ditlhopho tsa]] [[Ditlhopho tsa ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe|ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe]]. Kgaolo e e ne ya akaretsa metse e e latelang:[3] # Selokolela # Lefhoko # [[Sesung]] # Seherelela # Tsonyane # Betesankwe # [[Letlhakane|Lotlhakane]] # [[Kanye]] == Metswedi == lz6061iqd8k9cmq9qffiqcpa49a0nmj Lobatse (Kgaolo ya Botlhophi) 0 14718 53949 53391 2026-08-09T09:07:06Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53949 wikitext text/x-wiki Lobatse ke kgaolo e e emetsweng mo [[Khuduthamageng ya Botswana]] e emetswe ke [[Kamal Jacobs]] wa [[Umbrella for Democratic Change]] go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone. == Popego ya Kgaolo == Kgaolo e e tlhamilwe ka ditlhopho tsa ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone, ka lebaka la go oketsega ga ditoropo tsa Botswana, ka go aroganngwa ga Lobatse/Barolong mo dikgaolong tse pedi tsa ditlhopho. Setlhopha se se tlhophang se akaretsa toropo ya Lobatse le kgaolo ya yona ya selegae. <ref>[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 DELIMINATION COMMISSION REPORT](PDF).2022.</ref>Go tloga ka go tlhamiwa ga yone go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (fa BDP e e fenya), Lobatse e ne e le lefelo le le babalesegileng la BNF. Ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe Mopalamente [[Nehemiah Modubule]] ([[Moeteledipele wa maloba wa Kganetso]] mme kwa tshimologong a tswa kwa BNF), o ne a itlhagisa jaaka motho yo o ikemetseng mme a tlhophiwa gape, ka nako eo e ne e le nako e le nngwe fela fa mongwe wa sepolotiki a tlhophilwe go nna leloko la [[Palamente ya Botswana]] jaaka motho yo o ikemetseng.<ref>[https://www.sundaystandard.info/was-modubule-really-a-mokoko-in-2009/ Was Modubule really a mokoko in 2009], ''Sunday Standard'', 19 de noviembre de 2017</ref> Kgaolo e ga ya bolo go nna lefelo le le nonneng la makoko a boraro le a a ikemetseng, mme fa e sale go tlhongwa ga se ke ga tlhola go nna le baemedi ba ba kwa tlase ga ba batlhano. == Metswedi == q29qxdbol1uc1go6fg65ucgr3wumzvf Collen Vixen Kelapile 0 14725 53917 53407 2026-08-09T02:55:19Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53917 wikitext text/x-wiki '''Collen Vixen Kelapile''' (o tshotswe ka kgwedi ya Phukwi e le lesome ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a marataro le borobabobedi (1968), kwa [[Maitengwe]], [[Botswana]]) ke moemedi wa se nnela ruri wa Botswana kwa lekgotleng la [[united nations]] fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018).<ref>[https://web.archive.org/web/20221126102523/http://www.xinhuanet.com/english/2021-07/24/c_1310081541.htm "New ECOSOC president sees bigger role of his council - Xinhua | English.news.cn"]. ''www.xinhuanet.com''. Retrieved 18 October 2021.</ref>Ka kgwedi ya di Phukwi e le masome a mabedi le boraro ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021) o ne a tlhophiwa go nna Tautona wa Lekgotla [[United Nations Economic and Social Council]] mo kopanong ya dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022).<ref>[https://sdg.iisd.org/news/ecosoc-president-offers-preview-of-2022-session/ Hub, IISD's SDG Knowledge. "ECOSOC President Offers Preview of 2022 Session | News | SDG Knowledge Hub | IISD".] Retrieved 18 October 2021.</ref> == Botshelo le tiro ya gagwe ya bogologolo == Morago ga go tsena sekolo se sebotlana sa Mengwe kwa Maitengwe le se segolwane sa Molefi kwa [[kgaolong ya Kgatleng,]] Kelapile o ne a dira [[lenaneo la Tirelo Sechab]]<nowiki/>a le le gapelediwang kwa kgaolong ya magae ya [[Sojwe]], [[kgaolo ya Kweneng]], go tloga ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabongwe(1989) go fitlha ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe (1990), mme ka nako eo o ne a abelwa kwa tleliniking ya kalafi e e bapileng le setlhopha sa badiredi ba loago. Morago ga moo o ne a fudugela kwa Gaborone go ya go tsenela sekolo sa Mmadikolo wa Botswana ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bongwe (1991) go fitlha ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le botlhano (1995), a bona dikirii ya Bachelor ya tsamaiso ya puso le ya sepolotiki. Kelapile o simolotse go dira kwa [[United Nations Department of Peace Operations]] le Tirisanommogo e le motlhankedi wa tafole mo karolong ya Ditšhabakopano ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le botlhano (1995), pele ga a tsenela katiso kwa Setheong sa Tirelo ya Dinaga di Sele kwa New Delhi, India, ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borataro (1996).<ref>DESCRIPTIVE RESUME/PROFILE: COLLEN V. KELAPILE; part of United Nations records (www.un.org) as document A/C.5//64/4 [https://en.wikipedia.org/wiki/Collen_Vixen_Kelapile#cite_note-4]</ref> Kelapile o ne a tsaya karolo mo seminareng ya Lefapha la Ditiro tsa Kagiso ya Ditšhabakopano ka ga tsamaiso ya ditiro tsa go boloka kagiso tsa Ditšhabakopano kwa [[Gaborone]] ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bosupa (1997), a kile a tsenela thutopuisano ka ga go boloka direkoto le go di latlha tsa batlhankedi ba tiro ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borataro (1996). O tsenetse thulaganyo ya tekanyetsokabo ya Ditšhabakopano ka ga [[United Nations Institute for Training and Research]] le Pusetso. mme e ne e le mongwe wa batsayakarolo mo ditshwetsong tsa United Nations resolutions , go kwalwa le go amogelwa ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabongwe (1999).<ref>Ighobor, Kingsley (16 October 2021). [https://allafrica.com/stories/202110160053.html "Africa: For Equitable Access to Vaccines We Need Action, Not Just Words".] ''allAfrica.com''. Retrieved 18 October 2021.</ref> == Bodipolomate == O ne a fudusediwa kwa Permanent Mission ya Rephaboliki ya Botswana kwa Ditšhabakopano ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998), e moragonyana a neng a nna mokwaledi wa bobedi wa yone ka lobaka lwa dingwaga di le pedi mme a nna mogakolodi ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro (2003). O ne a dira jaaka moemedi wa Komiti ya Botlhano ya [[:en:United_Nations_General_Assembly|United_Nations_General_Assembly]] United Nations General Assembly, le jaaka motlatsamodulasetulo wa Komiti ya Botlhano ya Biro ya 5. Kokoanokakaretso ka ngwaga wa dikete tse pedi le bongwe (2001) mmogo le Motlatsamodulasetulo wa Komiti ya Lenaneo le Kgokaganyo kwa kopanong ya yone ya bo masome a mane le bobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2002). Gape e ne e le Mogokaganyi wa Setlhopha sa Baitseanape ba Aforika mo Komiting ya Botlhano go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro (2003). Kelapile o ntse a le matlhagatlhaga mo bodipolomate jwa dinaga di le dintsi dingwaga di feta masome a mabedi le borataro , a dirile jaaka leloko la badiri ba Bokwaledi jwa Ditšhabakopano jaaka leloko la Komiti ya Bogakolodi ka Dipotso tsa Tsamaiso le Tekanyetsokabo go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le bone (2004) go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bobedi (2012), le fa, e ne e le Motlatsamodulasetulo wa yona go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018) go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021). E ne e le Motlatsa Mokaedi wa Lefapha la Aforika le Botlhabagare mo Lefapheng la Merero ya Boditšhabatšhaba le Tirisanommogo ya Botswana go ralala dikgaolo tsotlhe tsa Aforika go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013) go fitlha ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014), mme a nna Moeteledipele wa Badiri go Mokwaledi-Khuduthamaga wa Khomišene ya Ikonomi ya Ditšhabakopano ya Aforika go tswa kwa Adbassa2 Aba0 A4. Moemedi wa Botswana kwa lekgotleng la Ditšhabakopano ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018).<ref>DESCRIPTIVE RESUME/PROFILE: COLLEN V. KELAPILE; Secretary-General Ban Ki-moon (right) meets with Collen Kelapile, Chairman of the Advisory Committee on Administrative and Budgetary Questions (ACABQ). 16 September 2011 (Photo # 484545), available as part of United Nations records as document A/C.5//64/[[4]]</ref>Gape ka nako e le nngwe ke Moemedi wa Botswana kwa Cuba le Mokhomišenara yo Mogolo kwa Jamaica ka tsela e e seng ya moagi, mme gareng ga maemo a mangwe a a ntseng a na le one e ne e le Mothusa Tautona wa Lekgotla la Ikonomi le Loago la kopano ya ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bongwe (2021), modulasetulommogo wa Setlhopha sa Ditsala ka ga Maikarabelo a United States of2 the2. Komiti e e Tsamaisang ya Setlhopha sa Aforika-CARRICOM Caucus (Permanent Representative of Grenada) fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020).<ref>[https://www.un.org/ecosoc/en/content/biographie "Biography | 75th Economic and Social Council"]. ''www.un.org''. Retrieved 18 October 2021</ref> == Lelapa == Kelapile o nyetse mme o na le ngwana wa mosimane. O itse puo ya sekgoa, puo ya setswana le ya sekalaka. == Metswedi == h766qqh6w4nwi04p3pq6aycz46vthh4 Kgaolo ya botlhophi ya Goodhope-Mmathethe mo ditlhophong tsa kakaretso tsa Botswana tsa ngwaga wa 2024 0 14731 53938 53446 2026-08-09T07:24:32Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53938 wikitext text/x-wiki '''Ditlhopho tsa kakaretso tsa lefatshe la Botswana''' ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone kwa Goodhope-Mmathethe di tshwerwe ka Phalane a le masome mararo ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone e le bontlha jwa dilthopho tsa kakaretso tsa 2024 (Botswana). E ne e le tlhopho ya ntlha ya palamente kwa kgaolong e ntsha e e neng e sa tswa go kgaoganngwa ya [[Goodhope-Mmathethe]]. Setilo se ne sa fenngwa ke [[Edwin Dikoloti|Edwin Dikoloti,]] leloko la pele la [[Botswana Democratic Party]] (BDP) e le mopalamente gape e le tona, o a emeng e le ntlhopheng o o iekemtseng morago ga go ntshiwa mo BDP.<ref name=":0">Molefhi, Aobakwe (1 November 2024). [https://dailynews.gov.bw/news-detail/82923 "Dikoloti wins Goodhope - Mmathethe".] ''DailyNews''. Botswana Press Agency. Retrieved 28 jULY 2026</ref><ref name=":1">[https://www.mmegi.bw/news/bdp-grapples-with-growing-dissent-in-goodhope-mmathethe/news "BDP grapples with growing dissent in Goodhope-Mmathethe".] ''Mmegi''. 2024. Retrieved 28 July 2026</ref> Kgaisano e ne ya nna nngwe ya tse di etsweng tlhoko thata tsa dikgaolo tsa botlhophi tsa ditlhopho ka gore e ne e akaretsa kgotlhang ya BDP ya go tlhopha moemedi, boemedi jwa ga tona wa madi [[Peggy Serame]], mo go neng ga baka go tlhophiwa ga ntlhopheng o o ikemetsenga le nosi fela wa Botswana ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone.<ref name=":2">Seekings, Jeremy; Makgala, Christian John; Seabo, Batlang (2025). "The 2024 Elections in Botswana: Introduction to the Special Issue". ''Botswana Notes and Records''. '''57''': 6–7. Retrieved 28 July 2026</ref><ref name=":3">Seekings, Jeremy; Makgala, Christian John; Seabo, Batlang (2025). "The 2024 Elections in Botswana: Introduction to the Special Issue". ''Botswana Notes and Records''. '''57''': 1–2. Retrieved 28 July 2026</ref> == Tse di diragetseng pele == === Kgaoganyo === Kgaolo ya botlhophi ya Goodhope-Mmathethe e tlhamilwe pele ga ditlhopho tsa ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone morago ga tsamaiso ya go kgaoganya dikgaolo ya ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bobedi, e e neng ya oketsa palo ya dikgaolo tsa bolthophi go tswa mo masome a matlhano le bosupa go tsena masome amartaro le motso, le go fetola dikgaolo di le mmalwa le dikhansele kwa dikgotleng.<ref name=":2" /><ref>''[https://web.archive.org/web/20250826203516/https://www.iec.gov.bw/images/2022_Delimitation_Final_Report.pdf 2022 Delimitation Commission Report]'' (PDF). 2022. pp.&nbsp;92–93.</ref> Kgaolo a botlhophi e ne ya kopanya kgaolo ya Goodhope-Mabule le bontlha jwa kgaolo ya pele ya Mmathethe-Molapowabojang le melelwane ya teng e ne ya kopana go nna khansele e ntsha ya kgaolo ya Goodhope.<ref name=":2" /> Mo ditlhophong tsa kakaretso tsa Botswana tsa ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabongwe, dikgaolo ka bobedi tsa pele di ne di fentswe ke BDP. [[Eric Molale]] o ne a fenya [[Goodhope-Mabule]], fa Dikoloti a ne a fenya [[Mmathethe-Molapowabojang]].<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/52572 "2019 General Elections results".] ''DailyNews''. Botswana Press Agency. 2019. Retrieved 28 July 2026</ref> Dikoloti o ne a thapiwa go ya khuduthamageng a bereka e le tona wa botsogo ka nako ya palamente ya lesome le bobedi.<ref>[https://guardiansun.co.bw/news/politics/goodhope-mmathethe-has-highest-number-of-voters "Goodhope-Mmathethe has highest number of voters".] ''Botswana Guardian''. 2024. Retrieved 28 July 2026</ref> == Ditlhopho tsa BDP tsa peo lotlhokwa == === Ditlhopho tsa peo lotlhokwa === Ditlhopho tsa BDP tsa peo lotlhokwa di tshwerwe ka Phukwi a le masome mabedi le bosupa. Dikoloti, mopalamente wa nako eo wa Mmathethe-Molapowabojang, o ne a gwetlha tlhopho ya BDP ya setilo se sesha. Serame, tona wa madi le tlhabololo itsholelo gape e le mopalamente o o itlhophetsweng ke tautona, le ene o ne a kopa tlhopho.<ref name=":4">[https://www.thegazette.news/news/dikoloti-wont-withdraw-from-bdp-primaries/ "Dikoloti Won't Withdraw From BDP Primaries".] ''The Botswana Gazette''. 17 April 2024. Retrieved 28 July 2026</ref> === Ditlhopho tsa peo lotlhokwa tsa BDP tsa ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone: Goodhope-Mmathethe<ref>[https://www.facebook.com/ThePatriotOnSunday/posts/dikoloti-wins-good-hope-mmathethefinal-results-dr-edwin-dikoloti-5839-peggy-sera/896862309138606/ "Dikoloti wins Good Hope-Mmathethe"]. ''Facebook''. The Patriot on Sunday. 22 July 2024. Retrieved 28 July 2026</ref> === {| class="wikitable" |+ !Phathi !Ntlhopheng !Ditalama !% |- |BDP |Edwin Dikoloti |dikete di le tlhano makgolo a robabobedi masome a mararo le borobabongwe |57.26 |- |BDP |Peggy Serame |dikete di le nne, makgolo a mararo masome a matlhano le borobabobedi |42.74 |- | colspan="2" |Ditlhopho tsotlhe |dikete di le lesome, lekgolo masome a robabongwe le bosupa |100% |} Dikoloti o ne a fenya Serame mo ditlhophong tsa peo lotlhokwa ka ditalama di le sekete, makgolo a mane masome a robabobedi le motso. Serame o ne a ikuela mabapi le maduo mme kgotlhang ya simolola g oketsega ya nna le manganga morago ga gore go buiwe magatwe a go tshwarwa ga dibokose tsa ditalama le ditsamaiso tsa phathi.<ref>[https://www.thegazette.news/news/dikoloti-mum-as-supporters-demand-answers/ "Dikoloti Mum As Supporters Demand Answers".] ''The Botswana Gazette''. 26 September 2024. Retrieved 28 July 2026</ref><ref>Mokwena, Nicholas (23 August 2024). [https://guardiansun.co.bw/news/serame-dikoloti-conundrumbdp-goodhope-mmathethe-constituency-drama-at-its-peak/news "Serame, Dikoloti conundrum: BDP Goodhope-Mmathethe Constituency drama at its peak".] ''Botswana Guardian''. Retrieved 28 July 2026</ref> === Go rarabolola ga komiti ya legare === Kgotlhang e ne ya diragala kgatlhanong le phetogo e tona mo ditlhophong tsa bulela ditswe tsa BDP tsa ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone. Le ntswa go ikuela ga pele le morago ga ditlhopho tsa bulela ditswe go ne go se go sha mo dikgaisanong tsa BDP, ditlhopho tsa bulela ditswe tsa ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone tsa bulela ditswe di ne di farologanngwa ke tsela e e gagametseng ya go tlhopha e mo go yone komiti ya legare ya BDP e neng ya tlhomamisa kgotsa ya ntsha bo ntlhopheng pele ga ba ka emela dilthopho.<ref name=":4" /><ref>Makgala, Christian John (2 January 2025). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00358533.2025.2465723 "2024 Botswana election dynamics and presage for future government and governance"]. ''The Round Table''. '''114''' (1): 107–110. doi:10.1080/00358533.2025.2465723. ISSN&nbsp;0035-8533.</ref> Ba ba kgalang ba ne ba nganga gore tsamaiso e e fa boeteldipele jwa phathi kokamo e e bonalang mo go tlhopheng ntlhopheng ba tsha le dingongora tsa gore bo ntlhopheng ba ka ntshiwa ka mabaka a polotiki kgotsa bangwe ba ratiwa go gaisa ba bangwe ba ka sirelediwa mo dikgwetlhong tsa kgaisano. Komiti ya legare ya BDP morago e ne ya feta go tlhophiwa gape, ba re ke ka ntlha ya nako pele ga letsatsi la go romela ntlhopheng mme ba tlhopha Serame go nna ntlhopheng wa phathi ka melao ya phathi e e letlang komiti ya legare go tlhopha ntlhopheng fa ditlhopho tsa bulela ditswe di retetse. Dikoloti o ne a nna kgatlhanong le tshwetso ya phathi kwa kgotlatshekelong mme morago a seegelwa kwa thoko ke tautona Mokgweetsi Masisi malatsi a la masome a marataro ka Lwetse a le masome mabedi le botlhano.<ref name=":1" /> == Bo ntlhopheng == === Edwin Dikoloti === Morago ga go ntshiwa mo phathing ya BDP, Dikoloti o ne a gana go nna leloko la phathi epe ya kganetso mme a ema e le ntlhopheng o o ikemetseng.<ref name=":5">[https://thepatriot.co.bw/dikoloti-snubs-opposition/ "Dikoloti snubs Opposition]". ''The Patriot on Sunday''. 2 October 2024. Retrieved 28 July 2026</ref> O ne a tswelela ka kemo nokeng ya legae la gagwe, bogolojang kwa mafelong a kgaolo ya pele ya botlhophi ya Mmathethe-Molapowabojang kwa a neng a berekile e le mopalamente wa teng pele.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> === Peggy Serame === Go tlhophiwa ga ga Serame go ne ga fa BDP ntlhopheng wa maemo a ntlha. Kgaisano ya Goodhope-Mmathethe le yone e diragetse ka ntlh ya tatelano ya ditlhopho mo BDP. Fa e sale tautona [[Quett Masire]] a ithola marapo ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabongwe le borobabobedi, mathusa tautona a nnile ditautona pele ga ditlhopho tse di latelang, se se ba fa sebaka sa go tshwarelela pele ga ba kopa tlhopho.<ref>[https://www.parliament.gov.bw/index.php?option=com_content&view=article&id=6&Itemid=163 "History".] ''Parliament of Botswana''. Retrieved 28 July 2026</ref> Tsela e e ne e sala morago go simolodisiwa ga go lekanyetsa magato a botautona ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabongwe le bosupa, le go ithola marapo ga ga Masire pele ga ditlhopho tsa ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe masome a robabaongwe le borobabongwe tsa kakaretso.<ref>[https://mg.co.za/news/south-africa/1998-04-03-masire-s-exit-was-it-so-righteous/ "Masire's exit: Was it so righteous?".] ''Mail & Guardian''. 3 April 1998. Retrieved 28 July 2026</ref> Serame o ne a bonwa e le motlhatlhami wa ga Masisi o a neng a mmatla go na le mothusa tona wa nako eo [[Slumber Tsogwane]].<ref>Mailakgotla, Theo (16 October 2024). [https://guardiansun.co.bw/news/politics/tsogwane-unbothered-by-loss-of-vice-presidency "Tsogwane unbothered by loss of vice presidency".] ''Botswana Guardian''. Retrieved 28 July 2026</ref><ref>Basimanebotlhe, Tsaone (20 June 2022). [https://www.mmegi.bw/news/the-rise-and-rise-of-serame/news "The rise and rise of Serame".] ''Mmegi''. Retrieved 28 July 2026</ref><ref>Mogapi, Spencer (3 May 2022). [https://www.sundaystandard.info/project-peggy-for-vp-is-now-in-full-swing/ "Project Peggy for VP is now in full swing".] ''Sunday Standard''. Retrieved 28 July 2026</ref> Baitseanape ba thuto morago ba ne ba kwala gore Masisi o ne a batla go tsena Serame mo kgaolong ya botlhophi morago ga go ithola marapo ga ga [[Eric Molale]], mme Dikoloti o ne a sa ikaelela go emela kwa thoko.<ref name=":2" /> === Kganetso le bo ntlhopheng ba ba botlana === Phathi ya UDC e ne ya tlhopha Gaone Seleka. Seleka o ne a nganga gore kgotlhang ya BDP e tlhamile tsela ya kganetso a bolotsa letsholo ka dikgang tsa tlhabololo, di akaretsa dikago, tlhaelo ya metsi, letlhoko la dirtiro, botsogo le thuto.<ref name=":6">[https://guardiansun.co.bw/news/politics/udcs-seleka-rides-on-goodhope-mmathethe-storm "UDC's Seleka rides on Goodhope-Mmathethe storm".] ''Botswana Guardian''. 2024. Retrieved 28 July 2026</ref> [[Botswana Congress Party]] (BCP) e ne ya tlhopha Lesego Gatogang, fa [[Botswana Patriotic Front]] (BPF) e ne e tlhophile [[Mogomotsi Kaboeamodimo]].<ref name=":0" /> == Letsholo la go ipapatsa == Letsholo la go ipapatsa le ne le le lekhutshwane ka Dikoloti a ne a seegetswe kwa thoko sebaka sa dibeke tse tlhano pele ga dilthopho tsa kakaretso. Serame o ne a ipapatsa e le ntlhopheng o o tlhomamisitsweng wa BDP gape e le tona wa maemo a a kwa godimo, fa Dikoloti a ne a ema e le ntlhopheng o o ikemetseng ka kemo nokeng ya batlhophi ba ba neng ba le kgatlhanong le tshwetso e e tserweng ke phathi ya go mo ntsha mo go emeleng ditlhopho. Kgaoganyo ya tlhopho ya BDP e ne ya baka tsela ya gore UDC e ka iponela sengwe, ba letsholo la bone le neng le itebagantse le ditirelo tsa letsatsi le letsatsi le dikgang tsa tlhabololo.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Kgotlhang gape e ne ya fetola seemo sa kgaisano ya kgaolo e ya botlhophi. Mo boemong jwa gore e nne kgaisano e e tlhamaletseng gareng ga BDP le UDC, Goodhope-Mmathethe e ne ya nna kgaisano ya bo ntlhopheng ba le bararo e mo go yone BDP e ne e tshwanetseng go sireletsa ntlhopheng wa tlhomamiso kgatlhanong le kganetso le mopalamente wa pele wa BDP o o nang le kemo nokeng e e nonofileng. == Maduo == Dikoloti o ne a fenya Serame ka ditalama di le dikete tlhano, lekgolo masome a matlhano le motso kgotsa 18.9 pp, a nna mopalamente wa bobedi go tlhophiwa e le ntlhopheng o o ikemetseng mo ditsong tsa ditlhopho tsa Botswana. Ka ntlha ya gore kgaolo ya botlhophi eo ke nngwe ya tse di nang le batho ba le bantsi mo lefatsheng, Dikoloti o ne a amogela palo ya bobedi ka bo kwa godimo mo dilthophong ka kakaretso, a setse morago [[Karabo Gare]] wa [[Moshupa-Manyana|Moshupa-manyana.]] Fa kgaolo ya ga Dikoloti ya pele ya Mmathethe-Molapowabojang e supiwa e le yone ya pele, palo ya ga Serame go tswa kwa ditlhophong tsa dikete pedi lesome le borobabongwe e ne e le 41.14pp - e le tatlhegelo e e setlhogo e e iponetsweng ke BDP ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bone. == Ditlamorago == Phenyo ga ga Dikoloti e ne ya elwa tlhoko thata ka gore bo ntlhopheng ba ba ikemetseng ga se gantsi ba fenya setilo mo palamenteng mo Botswana. Mmegi e ne ya tlhalosa maduo a e le a bobedi a katlego ya ntlhopheng o o ikemetseng wa palamente mo Botswana, morago ga ga Nehemiah Modubule o a neng a fenya Lobatse e le ntlhopheng o o ikemetseng ka ngwaga wa dikete pedi le borobabongwe.<ref>Basimanebotlhe, Tsaone (5 November 2024). [https://www.mmegi.bw/news/a-historic-win-for-goodhope-mmathethe-constituency/news "A historic win for Goodhope-Mmathethe Constituency".] ''Mmegi''. Retrieved 28 July 2026</ref> Sunday Standard le yone e ne ya supa tiragalo ya pele ya ga Modubule, fa ba re kgang ya ga Dikoloti e pharologanyo ka gore e supile kgaogano e e papametseng mo phathing ya gagwe pele ga ditlhopho. Dikoloti e ne e le ene fela leloko la khuduthamaga ya pele ya ga Masisi go bereka mo khuduthamageng ya ga [[Duma Boko|Boko]]. Madu e ne e le bontlha jwa go phutlhama ga BDP mo go eteleleng pele palamente ka ngwaga wa dikeet pedi masome a mabedi le bone. Mo lefatsheng ka bophara, BDP e ne ya latlhegelwa ke maatla e le lantlha fa e sale ka boipuso ya fenya ditilo di le nne fela mo go tse di masome a marataro le motso tsa palamente.<ref name=":3" /> Letsatsi leo, UDC e ne ya tsaya gape taolo ya kgaolo ya goodhope.<ref>Seekings, Jeremy; Makgala, Christian John; Seabo, Batlang (2025). "The 2024 Elections in Botswana: Introduction to the Special Issue". ''Botswana Notes and Records''. '''57''': 20–21. Retrieved 28 July 2026</ref> == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2024 (Botswana)]] * [[Goodhope-Mmathethe]] * [[Edwin Dikoloti]] * [[Peggy Serame]] == Metswedi == 06ob6hvjtxatlsebg4yof04mqt57pny Ngwaga wa 2020 mo Botswana 0 14739 53963 53872 2026-08-09T11:51:18Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53963 wikitext text/x-wiki Lefatshe la [[Botswana]] le itemogetse tshimologo ya [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana|segajaja sa COVID-19]] ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi. Dikiletso mesepele di ne tsa diriwa gareng ga Mopitlo le Motsheganong, dikiletso tsa tswelela mo ngwageng. Ditlhopho tsa ngwaga o o fetileng di ne tsa ganediwa ke ba diphathi tsa kganetso, ditsheko di le mmalwa tsa tsisiwa fa pele ga kgotlatshekelo go fetoal maduo. Dikgotlhang di ne tsa ya magoletsa le [[Aforika Borwa]] ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi ka Botswana a ne a batla go atlhola [[Bridgette Radebe]]. Matshwenyego mabapi le go somarela diphologolo tsa naga a ne a ya magoletsa ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi fa ditlou di simolola go swa ka bonsti, ga mmogo le matshwenyego a manong. Dikgotlhang tsa ditlhobolo mabapi le batsomi ba diphologolo di ne tsa twelela mo ngwageng, di akaretsa go bolawa ga baana ba le bane ka Ngwanatsele mo go neng ga baka megwanto kwa [[Namibia]]. == Babusi ba nako eo == * Tautona: [[Mokgweetsi Masisi]] * Mothusa tautona: [[Slumber Tsogwane]] * [[Motsamaisa dipuisano tsa palamente ya Botswana]]: [[Phandu Skelemani]] * Moatlhodimogolo wa Botswana: [[Terence Rannowane]] == Tse di tsweletseng == * tlhaselo ya tsie ya ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabongwe go tsena ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le bobedi * Maiteko a go fetola maduo a [[Ditlhopho tsa kakaretso tsa 2019 (Botswana)|ditlhopho tsa kakaretso tsa 2019]] * [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana|Segajaja sa COVID-19 mo Botswana]] * [[Go jesiwa botlhole ga Manong a mokwatla mosweu]] == Ditiragalo == === Firikgong === * Firikgong - Botswana o amogela madi a kadimiso a bilone e le nngwe go tswa kwa bankeng ya World go tokafatsa phatlalatso metsi.<ref>Leepile, Naomi (2020-01-26). [https://allafrica.com/stories/202001270174.html "Botswana: World Bank Loan to Help Address Water Challenges".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 28 July 2026</ref> * Firikgong a robabobedi - kgotlatshekelo ya boikuelo e atlhola gore go fetola ditlhopho tsa 2019 tsa kakaretso go tlaa reediwa.<ref>[https://www.france24.com/en/20200108-botswana-opposition-wins-right-to-challenge-election-result "Botswana opposition wins right to challenge election result".] ''France 24''. 2020-01-08. Retrieved 28 july 2026</ref> * Firikgong a le lesome le bobedi go tsena masome a mabedi le bone - go reediwa tsheko ya go sekaseka go tswa mo seporong ga terena ya [[Botswana Railways]] kgwedi e e fa morago.<ref>[https://allafrica.com/stories/202001130441.html "Botswana: Public Hearings On Derailment of Train Starts".] ''Botswana Daily News''. 2020-01-12. Retrieved 29 July 2026</ref> * Firikgong a le lesome le botlhano - kompone ya Louis Vuitton e reka teemane ya [[Sewelo]]<ref>Yeung, Jessie (2020-01-17). [https://edition.cnn.com/style/article/louis-vuitton-sewelo-diamond-intl-hnk-scli/index.html "Louis Vuitton just bought the world's second-biggest diamond"]. ''CNN''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Firikgong a le masome mabedi le motso - tautona Masisi o buisa phuthego kwa Davos ka nako ya bokopano jwa itsholelo ya mafatshefatshe<ref>[https://africatimes.com/2020/01/22/botswanas-masisi-talks-african-economy-at-davos/ "Botswana's Masisi talks African economy at Davos". ''A'']''frica Times''. 2020-01-22. Retrieved 29 July 2026</ref> * Firikgong a le masome mabedi le borobabongwe - kgotlatshekelo ya boikuelo e phatlalatsa tsheko ya go fetola maduo a ditlhopho tsa kakaretso tsa ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabongwe.<ref>[https://web.archive.org/web/20221117060257/https://www.namibian.com.na/197477/archive-read/Botswana-opposition-loses-bid-to-nullify-election-results "Botswana opposition loses bid to nullify election results".] ''The Namibian''. 2020-01-31. Retrieved 29 July 2026</ref> === Tlhakole === * Tlhakole - ** Lefatshe la Botswana le gana kopo ya batshabi ba Zimbabwe ya go nna mo lefatsheng leo morago ga tshwetso ya komiti e kgolo ya batshabi ya gore lefatshe la Zimbabwe le babalesegile go ka boela kwa go lone<ref>[https://www.voanews.com/a/africa_zimbabwe-refugees-lose-fight-remain-botswana/6183821.html "Zimbabwe Refugees Lose Fight to Remain in Botswana".] ''VOA''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Kompone ya Finestar Diamonds e bula madirelo kwa Gaborone<ref>[https://web.archive.org/web/20221117155300/https://www.diamondworld.net/contentview.aspx?item=24782 "Finestar Diamonds opens manufacturing factory".] ''DiamondWorld.net''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Mothusa tautona Tsogwane o bua le batho kwa pulong gape ya Phakalane Convention Centre morago ga go baakangwa.<ref>Mosinyi, Thato (2020-02-16). [https://allafrica.com/stories/202002170118.html "Botswana: Centre to Boost Tourism".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Tlhakole a le malatsi a supa - Lefatshe la Botswana le rekisa diteseletso tsa go tsoma ditlou di le masome a marataro ka palobalo<ref>[https://www.reuters.com/article/us-botswana-elephants-idUSKBN20118U/ "Botswana auctions permits to hunt elephants to ease human-wildlife conflict".] ''Reuters''. 2020-02-07. Retrieved 29 July 2026</ref> * Tlhakole a le lesome le bobedi - Kgotlatshekelo kgolo ya Botswana e phatlalatsa go nna kgatlhanong le maduo a ditlhopho tsa ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabongwe ga ga [[Mogalakwe Mogalakwe]].<ref>Galeragwe, Moshe (2020-02-13). [https://allafrica.com/stories/202002140527.html "Botswana: Court Dismisses Mogalakwe Case With Costs".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Tlhakole a le lesome le borataro - Miguel da Costa o kubiwa mo go nneng mokatisi wa setlhopha sa [[Setlhopha sa kgwele ya dinao sa Jwaneng Galaxy F.C.|Jwaneng Galaxy F.C]]<ref>Sennamose, Olekantse (2020-02-17). [https://allafrica.com/stories/202002180906.html "Botswana: Jwaneng Galaxy Part Ways With Coach"]. ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 jULY 2026</ref> * Tlhakole a le lesome le borobabobedi -Kgotlatshekelo kgolo ya Botswana e phatlhalatsa go ema kgatlhanong le maduo a ditlhopho tsa ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabongwe ga ga [[Entebetse Boitshwarelo]].<ref>Galeragwe, Moshe (2020-02-19). [https://allafrica.com/stories/202002200306.html "Botswana: Boitshwarelo Loses Election Petition Case".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> === Mopitlo === * Mopitlo a le lesome le borataro - [[Botswana Football Association]] e emisa metshameko ka nakwana e le go tsibogela [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana|segajaja sa COVID-19.]]<ref>Koka, Mpho (2020-03-16). [https://www.timeslive.co.za/sport/soccer/2020-03-16-botswana-football-association-suspends-their-league/ "Botswana Football Association suspends their league".] ''TimesLIVE''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Mopitlo a le masome mabedi - Dikolo tsotlhe di a tswalwa ka ntlha ya matshwenyego a go anama ga segajaja sa [[COVID-19|COVID-19.]]<ref name=":0">[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana Schools Reopen Amid Concerns Over Preparedness".] ''Voice of America''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Mopitlo a le masome mabedi le boraro - Lefatshe la Botswana le tswala melelwane morago ga loso lwa ntlha lwa segajaja sa COVID-19 mo lefatsheng le le mabapi la [[Zimbabwe]].<ref>Dube, Mqondisi (2020-03-24). [https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe".] ''VOA''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Mopitlo a le masome mabedi le botlhano - mme wa dingwaga di le masome a supa le borobabobedi o a neng a belaelwa a na le bowetse jwa COVID-19 o a tlhokafala kwa [[Ramotswa]]. Malatsinyana fela morago ga loso lwa gagwe, maduo a gagwe a boa a supa fa a ne a na le COVID-19, se nna loso lwa ntlha le motho wa bone go tlhomamisiwa a na le COVID-19 mo lefatsheng le o.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases".] Archived from the original on 2020-10-01.</ref> * Mopitlo a le masome mabedi le borataro - [[puso ya Botswana]] e tlhama letlole la go inamola mo segajajeng sa COVID-19.<ref>Galeragwe, Moshe (2020-03-26). [https://allafrica.com/stories/202003270321.html "Morwaeng Launches COVID-19 Relief Fund".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Mopitlo a le masome a mararo - ** Batho ba ntlha ba bararo ba ba neng ba na le COVID-19 mo lefatsheng ba a tlhomamisiwa. Tona wa botsogo [[Lemogang Kwape]] o supa fa balwetsi ba babraro ba le mo serubing ba ne ba tsere loeto go ya Britain le [[Thailand]] mo nakong e e sa tswang go feta.<ref>Mosinyi, Thato (2020-03-31). [https://allafrica.com/stories/202004010088.html "Essential Services Providers to Use Permits".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Tautona Masisi o tlhomamisa nako ya seemo sa tshoganyetso a tsibogela segajaja sa COVID-19.<ref>Mosinyi, Thato (2020-03-31). [https://allafrica.com/stories/202004010088.html "Essential Services Providers to Use Permits"]. ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> === Moranang === * Moranang - Lefatshe la Botswana le tshabisa ditshukudu tsa lone kwa [[Makgobokgobo a Okavango|makgobokgobong a Okavango]] ka nako ya go tsoma ditshukudu go neng go ile magoletsa le ka ntlha ya merwalela.<ref>Maron, Dina Fine (2020-05-01). [https://web.archive.org/web/20210219192014/https://www.nationalgeographic.com/animals/article/botswana-evacuates-black-rhinos-amid-poaching-and-coronavirus "Botswana is quietly evacuating black rhinos amid poaching threat".] ''National Geographic''. Archived from the original on February 19, 2021. Retrieved 29 July 2026</ref> * Moranang a rogwa - [[Botswana Power Corporation|Koporase ya motlakase ya Botswana]] e oketsa madi a theko ya motlakase ka masome a mabedi le bobedi mo lekgolong.<ref>[https://www.reuters.com/article/botswana-power-idUSL8N2BI5Z9/ "Botswana hikes power tariffs by 22% to help loss-making utility".] ''Reuters''. 2020-03-25. Retrieved 29 July 2026</ref> * Moranang a robabongwe - tautona Masisi le palamente yotlhe ya Botswana ba tsena mo serubing morago ga gore mooki o a neng a ba tlhatlhobela COVID-19 a tlhomamisiwe fa a na le COVID-19.<ref>Isilow, Hassan (2020-04-09). [https://www.aa.com.tr/en/africa/covid-19-botswana-places-mps-president-in-quarantine/1799209 "COVID-19: Botswana places MPs, president in quarantine"]. ''Anadolu Agency''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Moranang a le lesome le borataro - tautona Masisi o itshwarela magolegwa a le lekgolo masome a mane le borobabongwe go itsa go tlala phetelela ga dikgolegelo ka nako ya segajaja sa COVID-19.<ref>Ngatane, Nthakoana (2020-04-17). [https://web.archive.org/web/20230117164110/https://ewn.co.za/2020/04/17/covid-19-botswana-to-pardoned-and-release-149-prisoners "COVID-19: Botswana pardons & releases 149 prisoners".] ''Eyewitness News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Moranang a le masome mabedi le bosupa -tautona Masisi o oketsa malatsi a seemo sa kiletso mesepele go tswa ka Motsheganong a rogwa go tsena Motsheganong a le malatsi a supa.<ref>Motsamai, Mmoniemang (2020-04-28). [https://allafrica.com/stories/202004281035.html "Masisi Extends National Lockdown".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Moranang a le masome mararo - [[Polokelo ya madi ya Botswana|Banka ya Botswana]] e fokotsa dielo tsa koketsego ya madi e tsibogela segajaja sa COVID-19.<ref>[https://www.reuters.com/article/botswana-economy-lending-idUSL8N2CI8W7/ "UPDATE 1-Botswana cuts rates, banks' capital ratios in coronavirus response".] ''Reuters''. 2020-04-30. Retrieved 29 July 2026</ref> === Motsheganong === * Motsheganong a le lesome le botlhano - Lekgotla la kgwele ya dinao la Aforika le supa fa go retelelwa ke go tsenelela motshameko wa dikgaisano tsa sejana sa bomme ba ba dingwaga di kwa tlase ga lesome le bosupa sa mafatshefatshe kwa Morocco ka ntlha ya segajaja sa COVID-19 go dumelelwa.<ref>Ahmadu, Samuel (2020-05-15). [https://www.goal.com/en/news/caf-rules-in-botswana-favour-after-boycotting-u17-womens-world-cup-clash-with-morocco/1o8i328qfpirb155i43gz2nvu0 "Caf rules in Botswana's favour after boycotting U17 Women's World Cup clash with Morocco".] ''Goal''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Motsheganong a le masome mabedi - kiletso mesepele ya COVID-19 kwa Botswana e a fela.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-ends-7-week-lockdown/6189665.html "Botswana Ends 7-Week Lockdown".] ''VOA''. 2020-05-21. Retrieved 29 July 2026</ref> === Seetebosigo === * Seetebosigo - ** Tlhaelo ya lookwane e e bakilweng ke tiego ya go reka le go reka ka bontsi ka ntlha ya letshogo ga Batswana go dira gore lefatshe la Botswana le dirise lookwane lo lo beilweng.<ref>[https://www.reuters.com/article/botswana-fuel-idUSL8N2E72PK/ "Botswana taps into strategic fuel reserves to ease shortages".] ''Reuters''. 2020-06-30. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Lefatshe la Botswana le neela badiri ba motlakase ba ba ikemetseng diteseletso tsa lone go ba fa tetla ya go aga mafelo a go fetlhiwang motlakase kwa go one.<ref>Bungane, Babalwa (2020-06-22). [https://www.esi-africa.com/industry-sectors/generation/botswana-grants-first-ever-generation-licenses-to-ipps/ "Botswana grants first ever generation licenses to IPPs"]. ''ESI-Africa.com''. Retrieved 29 July 2026.</ref> ** Lefatshe la Botswana le simolola go ntsha ditshukudu tsa lone dinaka go kgoba batsomi marapo.<ref>Dube, Mqondisi (2020-06-18). [https://www.voanews.com/a/africa_poaching-forces-botswana-dehorn-translocate-rhinos/6191347.html "Poaching Forces Botswana to Dehorn, Translocate Rhinos"]. ''VOA''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Puso ya Botswana e thapa AfriForum go atlhola [[Bridgette Radebe]] go bo a dirile dikgwebo tsa bokukuntshwane. O lebisa lefatshe monwana go tsibogela magatwe a a senang boammaruri.<ref>Ngatane, Nthakoana (2020-06-25). [https://web.archive.org/web/20231201054508/https://ewn.co.za/2020/06/25/bridgette-motsepe-radebe-to-sue-over-botswana-money-laundering-claims "Bridgette Motsepe-Radebe to sue over Botswana money laundering claims".] ''ewn.co.za''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Seetebosigo a le malatsi a mabedi - dikolo di bulwa gape morago ga go tswalwa malatsi a le masome a supa le bone go itsa go anama ga segajaja sa COVID-19.<ref name=":0" /> * Seetebosigo a le malatsi a mane - Moruti Frank Nubuasah o kwalela George Floyd matshediso, o aneng e le tsala ya gagwe ka dingwaga tsa sekete makgolo a robabongwe masome a robabongwe.<ref>Samasumo, Paul (2020-06-09). [https://www.vaticannews.va/en/africa/news/2020-06/botswana-s-bishop-nubuasah-mourns-george-floyd-a-friend.html "Botswana's Bishop Nubuasah mourns George Floyd, a friend. - Vatican News".] ''Vatican News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Seetebosigo a le lesome le boraro - Toropokgolo [[Gaborone]] e boela mo kiletsong mesepele morago ga dipego tsa batho ba banang le mogare wa COVID-19.<ref name=":1">[https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-botswana-idUSKBN23M2VM/ "Botswana lifts coronavirus lockdown in capital city".] ''Reuters''. 2020-06-15. Retrieved 29 July 2026</ref> * Seetebosigo a le lesome le botlhano - kiletso mesepele ya Gaborone morago ga go belaelwa batho ba na le COVID-19 go tlhomamisiwa fa ba sena yone.<ref name=":1" /> === Phukwi === * Phukwi - ** Lefatshe la Botswana le itemogela tlhaelo ya lokwane ka ntlha ya segajaja sa COVID-19<ref>Motsaathebe, Manowe (2020-07-09). [https://allafrica.com/stories/202007100367.html "Fuel Shortage Requires Discipline".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Lefatshe la Botswana le tshwara tshekatsheko le Harvard AIDS Initiative go tlhatlhoba mekento e e thibelang HIV/AIDS.<ref>Ntesang, Collin (2020-07-06). [https://allafrica.com/stories/202007070469.html "HIV Study Compares Pill With Injection".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Lekgotla la metshameko ya chess mo Aforika le thapa Mothokomedi Thabano, tautona wa lekgotla la chess mo Botswana go nna modulasetilo wa lekgotla la thuto ya chess mo [[Aferika|Aforika]].<ref>Kolantsho, Calistus (2020-07-06). [https://www.mmegi.bw/sport/botswana-chess-president-gets-continental-nod/news "Botswana Chess President Gets Continental Nod".] ''Mmegi Online''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phukwi a le masome mabedi le bone - Refilwe Mooki o simolola letsholo la "Say No to Rape" mo Botswana.<ref>Thobega, Keletso (2020-07-24). [https://www.reuters.com/article/us-botswana-women-rape-trfn-idUSKCN24P1S1/ "Botswana rape survivor fights sexual violence with awareness campaign".] ''Reuters''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phukwi a le masome mabedi le botlhano - mookamedi wa National Development Bank Lorato Morapedi o itsise go fetoga ga banka go nna ya temothuo e e itebagantseng le go tlhabolola masimo.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007270506.html "NDB to Reposition As an Agri-Bank"]. ''Botswana Daily News''. 2020-07-26. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phukwi a le masome mabedi le bosupa - ** Palamente e simolola go gasa ditsamaiso tsa yone ka tlhamalalo<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280233.html "Parliament Goes Live".] ''Botswana Daily News''. 2020-07-27. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Lekgotla la bojanala la Botswana le simolola lenaneo la [[Rediscover Botswana]] go oketsa bojanala.<ref>Ntakhwana, Omphile (2020-07-28). [https://allafrica.com/stories/202007290594.html "Rediscover Botswana Campaign Kickoff".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026.</ref> === Phatwe === * Phatwe - Tymon Katlholo o thapiwa go etelela pele [[lephata la tshenyetso setshaba le melato ya itsholelo]] (DCEC)<ref>[https://www.africaintelligence.com/southern-africa-and-islands/2020/08/31/old-hand-returned-to-helm-of-anti-corruption-body-as-masisi-strives-to-gloss-over-problems,109602732-art "Old hand returned to helm of anti-corruption body as Masisi strives to gloss over problems"]. ''Africa Intelligence''. 2020-08-31. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phatwe a le masome mabedi - Pego ka Omnia Strategy le Alaco e kgala [[puso ya Botswana]] ka melato e e e lebisitseng Bridgette Motsepe le [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama]].<ref>du Plessis, Carien (2020-08-20). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-08-20-cherie-blairs-investigation-clears-ian-khama-and-bridgette-motsepe-of-wrongdoing-scolds-botswana-government/ "Cherie Blair's investigation clears Ian Khama and Bridgette Motsepe of wrongdoing, scolds Botswana government".] ''Daily Maverick''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phatwe a le masome mabedi le borataro - tautona Masisi o dira diphetogo di le mmalwa mo khuduthamageng ya gagwe, di akaretsa go ntsha [[Unity Dow]] le [[Lemogang Kwape]].<ref>du Plessis, Carien (2020-08-27). [https://www.dailymaverick.co.za/article/2020-08-27-botswana-president-reshuffles-cabinet-to-strengthen-his-hand/ "Botswana President Reshuffles Cabinet to Strengthen His Hand".] ''Daily Maverick''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phatwe a le masome mararo - go simololwa legato la bopelotlhomogi la Trans-Okavango<ref>Mmolai, Esther (2020-08-25[https://allafrica.com/stories/202008260267.html ). "Safari Guides Cycle for Charity".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> === Lwetse === * Lwetse a le lesome le motso - palamente e gana tshutiso ya go neela babereki ba tsa bojanala ditlhobolo morago ga go oketsega ga go bolaya diphologolo tsa naga.<ref>Dube, Mqondisi (2020-09-12). [https://www.voanews.com/a/africa_botswana-parliament-rejects-call-arm-game-rangers/6195812.html "Botswana Parliament Rejects Call to Arm Game Rangers".] ''VOA''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Lwetse a le lesome le bosupa - Lefatshe la Botswana le letlelela basadi ba ba nyetsweng go nna le ditsha tsa bone ka fa molaong ba sa di tlhakanela le banna ba bone.<ref>Thobega, Keletso (2020-09-17). [https://www.reuters.com/world/botswana-opts-make-land-owners-wives-with-new-law--trfn-2020-09-17/ "Botswana opts to make land owners of wives with new law".] ''Reuters''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Lwetse a le lesome le borobabongwe - Lefatshe la Botswana le nna la bo lekgolo le boraro go amogela paakanyo ya Kigali go tsena mo molaong wa Montreal.<ref>Stausholm, Tine (2020-09-24). [https://naturalrefrigerants.com/ "Botswana Ratifies Kigali Amendment, Bringing Ratifications to 104".] ''accelerate24.news''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Lwetse a le masome mabedi le bobedi - tona wa thuto go tswa kwa moding [[Fidelis Macdonald Molao|Fidelis Molao]] o itsise ka lenaneo la go ruta teme ya Swahili kwa dikolong.<ref>[https://www.thecitizen.co.tz/tanzania/news/africa/botswana-to-introduce-kiswahili-in-schools-2716730 "Botswana to introduce Kiswahili in schools".] ''The Citizen''. 2020-10-23. Retrieved 29 July 2026</ref> === Phalane === * Phalane - ** Lebentlele la Choppies le lebisa PricewaterhouseCoopers molato wa didikadike di le makgolo a marataro masome a matlhano le boraro go bo ba reteletswe ke go tswala matlole a kompone eo a ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabobedi.<ref>Prinsloo, Loni (2020-10-13). [https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-10-13/pwc-hit-by-40-million-lawsuit-from-botswana-supermarket-chain "PwC Hit by $40 Million Lawsuit From Botswana Supermarket Chain".] ''Bloomberg''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Banka ya Botswana e isa dielo tsa koketsego ya madi kwa tlase ka ntlha ya go nna bonya ga itsholelo le theko e e kwa tlase.<ref>Ntshole, Tebagano (2020-10-11). [https://allafrica.com/stories/202010120634.html "Bank of Botswana Reduces Rate".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Kago ya mabentlele a The Fields e a simologa.<ref>[https://cceonlinenews.com/news/largest-mall-in-botswana-begins-construction-2/ "Largest mall in Botswana begins construction".] ''Construction & Civil Engineering News''. 2020-10-09. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phalane a robabobedi - Kago ya [[borogo jwa Kazungula]] e a fela<ref>Jung, Min-hee (2020-10-08). [https://www.businesskorea.co.kr/news/articleView.html?idxno=52924 "Daewoo E&C Completes Construction of Kazungula Bridge in Botswana"]. ''Business Korea''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phalane a le lesome le bone - [[Sepodise sa Botswana|Sepodisi sa Botswana]] se atolosa melao ya go tsibogela tirisodikgoka e e amang bong, e dira le mogala wa mahala o go ka begiwang mo go one ditiragalo tse di amang le tirisodikgoka ya bong.<ref>More, Ketshepile (2020-10-15). [https://allafrica.com/stories/202010160050.html "Bps Institutes Gender-Based Violence Fighting Measures".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phalane a le lesome le botlhano - Mopolotiki wa kwa [[Uganda]] Kipoi Tonny Nsubuga o a tshwarwa le motswakwa o o senang dipampiri tsa teseletso mesepele mo Botswana.<ref>[https://www.independent.co.ug/kipoi-re-arrested-in-botswana/ "Former MP Kipoi re-arrested in Botswana".] ''The Independent Uganda''. 2020-10-26. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phalane a le lesome le borobabongwe - Khansele ya babereki ba thuto e a tlhamiwa ke tona wa thuto go tswa kwa moding Fidelis Molao.<ref>Dube, Onalenna (2020-10-20). [https://allafrica.com/stories/202010210517.html "Molao Launches Teaching Council".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phalane a le masome mabedi le bobedi - mookamedi wa pabalesego mo ditseleng le tsa mesepele Bokhutlo Modukanele o itsise tshimolo ya mafaratlhatlha a masha a go tlhatlhobelwa go kgweetsa a a botlhale.<ref>Thatayamodimo, Lesedi (2020-10-25). [https://allafrica.com/stories/202010260425.html "Department Introduces New Driver Testing System".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Phalane a le masome mabedi le borataro - [[Ntlo ya Dikgosi tsa Botswana|Ntlo ya Dikgosi]] e fetisa phetolo molaomotheo e e tlhokang gore mapalamente a ithole marapo fa ba fetola phathi e ba e setseng morago.<ref>Tebogo, Lephogole (2020-10-27)[https://allafrica.com/stories/202010280369.html . "Floor Crossing Bill Passes".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> === Ngwanatsele === * Ngwanatsele ** Lefatshe la Botswana le bulela mesepele ya go tswela kwa ntle ka bonya ka bonya<ref>[https://web.archive.org/web/20221120004930/http://apanews.net/en/news/botswana-embarks-on-phased-reopening-of-borders "Botswana embarks on phased reopening of borders".] ''apanews.net''. 2020-11-09. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Lefatshe la Botswana le baya monwana tumalano e e le letlang go rekela 20% ya batho ba lone melemo e e lekaneng ya COVID-19.<ref>[https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/botswana-signs-agreement-with-global-vaccine-scheme-20-population-2020-11-10/ "Botswana signs agreement with global vaccine scheme for 20% of population".] ''Reuters''. 2020-11-10. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Teemane ya dikharete di le makgolo a robabongwe masome a robabongwe le borobabobedi, e le nngwe ya tse ditona mo lefatsheng ka bophara, e upololwa kwa [[Moepo wa diteemane wa Karowe|moepong wa diteemane wa Karowe]] ke Lucara Diamond.<ref>Biesheuvel, Thomas (2020-11-11). [https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-11-11/one-of-the-biggest-ever-diamonds-has-been-found-in-botswana?leadSource=uverify%20wall "One of the Biggest Ever Diamonds Has Been Found in Botswana".] ''Bloomberg''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** [[Mfolo Mfolo]] o seegelwa kwa thoko e le mookamedi wa Botswana Football Association morago ga gore setlhopha sa Botswana se ntshiwe mo dikgaisanong tsa ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi tsa COSAFA tsa dingwaga tse di kwa tlase ga lesome le bosupa. Mogogi wa setlhopha Thabiso Kebotsamang o thapiwa go mo tshwarelela maemo.<ref>Sibanda, Anastacia (2020-11-24). [https://allafrica.com/stories/202011240700.html "Kebotsamang Acting CEO".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> ** Lefatshe la Botswana le tlhama dikgotlatshekelo di le masome mabedi le botlhano tsa kgokgontsho ya bong.<ref>Thobega, Keletso (2020-11-30). [https://www.reuters.com/world/botswana-sets-up-gender-violence-courts-tackle-pandemic-backlog--trfn-2020-11-30/ "Botswana sets up gender violence courts to tackle pandemic backlog".] ''Reuters''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Ngwanatsele a le malatsi a matlhano - Sesole sa Botswana se thuntsha banna ba [[Namibia]] ba le bararo le monna wa [[Zambia]] a le esi kwa [[Noka ya Chobe|nokeng ya Chobe]] ba belaelwa e le batsomi ba diphologolo tsa naga, mo go neng ga baka mekubukubu kwa Namibia.<ref>Tjitemisa, Kuzeeko (2020-11-19). [https://allafrica.com/stories/202011200556.html "Probe in Fishermen Killing Escalates".] ''New Era''. Retrieved 29 July 2029</ref> * Ngwanatsele a le masome mabedi le borobabongwe - Lefatshe la Botswana le tshwara bokopano jwa mafatshe a mararo jo bo faphegileng jwa lekgotla la [[Southern African Development Community|SADC]].<ref>[https://www.heraldonline.co.zw/just-in-president-leaves-for-botswana-2/ "President leaves for Botswana".] ''The Herald''. 2020-11-27. Retrieved 29 July 2026</ref> * Ngwanatsele a le masome mararo - Kompone ya Petra Diamonds e rekisa dithoto tsa yone tsa Botswana, Sekaka Diamonds Exploration, e rekisetsa Botswana Diamonds.<ref>Jamasmie, Cecilia (2020-11-30). [https://www.mining.com/botswana-diamonds-grabs-sekaka-from-embattled-petra/ "Botswana Diamonds acquires Sekaka from embattled Petra"]. ''Mining.com''. Retrieved 29 July 2026</ref> === Morule === * Morule a le lesome le motso - Lefatshe la Botswana le simolodisa lenaneo la go lema ditlhare tsa maungo a losika loo namune.<ref>Botsang, Kgotsofalang (2020-12-13). [https://allafrica.com/stories/202012140182.html "Citrus Project On".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> == Dintsho == * Moranang a le masome mabedi le bone - [[Kebadire Kalake]], a le dingwaga di le masome a supa le bobedi, mopalamente.<ref>Monngakgotla, Topo (2020-04-26). [https://allafrica.com/stories/202004270271.html "Former MP Dies".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Motsheganong a le masome mabedi le bosupa - [[Thuso Letlhoma]], a le dingwaga di le masome mane le borobabobedi, mmereki wa seromamowa.<ref>Tlhankane, Mompati (2020-06-01). [https://www.mmegi.bw/lifestyle/an-entertainment-industry-tribute-to-thusoski/news "An Entertainment Industry Tribute To Thusoski".] ''Mmegi Online''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Lwetse a le malatsi a mabedi - [[Serara Selelo-Mogwe]], a le dingwaga di le masome a robabongwe le boraro, moitsanape wa tsa thuto<ref>Mosinyi, Thato (2020-09-06). [https://allafrica.com/stories/202009070343.html "President Offers Solace".] ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026</ref> * Morule a le malatsi a robabobedi - [[Roseline Panzirah-Matshome]], a le dingwaga di le masome a mane le bone, lepolotiki.<ref>Motsamai, Mmoniemang (2020-12-10). [https://allafrica.com/stories/202012110085.html "Remembering Roseline Panzirah-Motshome"]. ''Botswana Daily News''. Retrieved 29 July 2026.</ref> == Metswedi == sn4kkxib81rm30smzefbigby94uk1mt Botswana Center for Public Integrity 0 14741 53914 53699 2026-08-09T01:35:19Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53914 wikitext text/x-wiki   {{Infobox organization|name=Botswana Center for Public Integrity|abbreviation=BCPI|type=lekgotla la mafatshefatshe le esengh la puso|purpose=go lwantsha tshenyetso setshaba, go thibela tshenyo|headquarters=[[Gaborone]] [[Botswana]]|location=2704 Phala [[Gaborone]]|region_served=[[Botswana]]|website=https://bcpi.org.bw/}} '''Botswana Centre for Public Integrity ( BCPI )''' ke mokgatlho o e seng wa puso [[Botswana|wa Botswana]] o o berekang go thusa go oketsa le go neetfatsa gore dilo di direlwa mo pontsheng( mo gae), thokgamo le boikarabelo mo [[Botswana]] ka go dira dipatlisiso tse di ikaegileng ka melao, go ela dilo tlhoko, go aga bokgoni le go buelela tshenyetso setshaba le go thusa batho sentle . <ref>{{Cite web |title=Botswana Centre for Public Integrity plants anti-corruption "seed"in learning arena {{!}} Sunday Standard |url=http://www.sundaystandard.info/botswana-centre-public-integrity-plants-anti-corruption-%E2%80%9Cseed%E2%80%9D-learning-arena |access-date=2019-10-29 |website=www.sundaystandard.info |archive-date=2019-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190905055010/http://www.sundaystandard.info/botswana-centre-public-integrity-plants-anti-corruption-%E2%80%9Cseed%E2%80%9D-learning-arena |url-status=dead }}</ref> == Dintlha tsa mokgatlho == Maitlamo a BCPI a latela jaana; <ref>{{Cite web |title=Home |url=https://bcpi.org.bw/ |access-date=2019-10-29 |website=Botswana Center for Public Integrity |language=en-US |archive-date=2019-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191029090845/https://bcpi.org.bw/ |url-status=dead }}</ref> * Boikarabelo le Maikarabelo * Tirisanommogo le kopano * Bothokgami le Boikanyego * Go sa tseye letlhakore * Go direla dilo mo pontsheng == Ditshedimosetso tse dingwe == * [[Kelotlhoko tshenyetso setshaba (Aforika Borwa)]] * Lephata la tshenyetso setshaba le melato ya itsholelo * [[Bokopano jwa mafatshefatshe kgatlhanong le tshenyetso setshaba]] == Metswedi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Reflist}} <references responsive="1"></references> 4tnour6uwhocwghu25fzk3i0nnpqldl Botswana Insurance Holdings 0 14757 53916 53510 2026-08-09T01:40:23Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53916 wikitext text/x-wiki '''Botswana Insurance Holdings Limited''' (BIHL Group) ke setlhopha sa dipeeletso, sa go rola tiro, le sa inšorense se se tlhokomelang ntlokgolo ya sona kwa Botswana mme se dira ka dikhamphani tse tharo tse di potlana mme se na le seabe mo dikhamphaning di le mmalwa tse di dirisanang le tsone.<ref>[https://africanfinancials.com/company/bw-bihl/ "Company profile: Botswana Insurance Holdings Limited".] ''African Financials''. Retrieved 20 March 2022.</ref>Setlhopha sa BIHL se tlhomilwe ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a supa le botlhano (1975) mme se ntse se kwadisitswe mo Lenaaneng la Dithoto la Botswana fa e sale ka ngwaga wa sekete,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bongwe (1991).<ref>[https://www.bihl.co.bw/node/28 "About us: BIHL Group".] ''BIHL Group''. Retrieved 20 March 2022.</ref> == Dikomponi potlana le dipeeletso == Dikomponi tse di bopang BIHL di akaretsa, mme ga di a lekanyediwa, go tse di latelang:<ref>[https://www.bihl.co.bw/company-structure "Company Structure: Botswana Insurance Holdings Limited".] ''BIHL''. Retrieved 20 March 2022</ref> # Botswana Life Insurance Limited – Gaborone, Botswana – 100% Shareholding – Motlamedi wa ditirelo tsa inshorense ya paka e telele mo Botswana. # Botswana Insurance Fund Management Limited (BIFM) – Gaborone, Botswana – 100% Shareholding – Motsamaisi wa letlole la phenshene mo Botswana. # Komponi ya Inshorense ya Botswana Limited – Gaborone, Botswana – 50% ya Dišere – Motlamedi wa inshorense ya paka e khutshwane mo Botswana.<ref>[https://web.archive.org/web/20251110135121/https://www.bic.co.bw/introduction "Introduction: Botswana Insurance Company (BIC)".] Retrieved 20 March 2022</ref> # Ditirelo tsa Ditšhelete tsa Botshelo jwa Aforika – Lusaka, Zambia – 49% ya Dišere – Komponi e amega mo tlamelong ya taolo ya dithoto le tsamaiso ya dipoelo tsa badiri.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20260306055422/https://www.aflife.co.zm/about-us/ "AFLife - About us".] Retrieved 20 March 2022.</ref>E bewa mo maemong a batsamaisi ba bagolo ba dipeeletso tsa poraefete ba Zambia.<ref name=":0" /> # Setlhopha sa ditirelo tsa phitlho – Gaborone, Botswana – 37.59% Shareholding – O ke motlamedi wa ditirelo tsa phitlho. Komponi eno, ka dikomponi tsa yone tse di potlana kwa Botswana, Aforika Borwa, Zambia le Zimbabwe, e dira tiro ya go dira le go rekisa makase le dibokoso tsa baswi, go tlamela ka ditirelo tse di amanang le phitlho le go tlamela ka inšorense ya phitlho.<ref>[https://www.fsg.co.bw/aboutus "About Us: FSG".] Retrieved 20 March 2022</ref> # Letshego Holdings Limited – Gaborone, Botswana – 39.60% ya Dišere ka Botswana Life Insurance Limited le Botswana Insurance Fund Management Limited – Komponi e e tsholang matlole a mannye e e dirang kwa Botswana, Eswatini, Ghana, Kenya, Mozambique, [[Namibia]], [[Nigeria]], Rwanda, Uganda7. Komponi e e kwadisitswe mo marekisetsong a dithoto a Botswana. Setlhopha seno se dira dikgwebo tsa inšorense le dipeeletso kwa [[Malawi]], [[Tanzania]],<ref>Letshego Holdings Limited (4 April 2016). [http://www.letshego.com/sites/default/files/financial-results/Letshego%20Annual%20Report%20-%2031%20December%202015.pdf "Letshego Holdings Limited: 2015 Integrated Annual Report and Financial Statements"] (PDF). Gaborone: Letshego Holdings Limited. Retrieved 13 August 2016</ref> Uganda, Zambia le Mozambique, mmogo le kgwebo ya banka ka NBS Bank.<ref>NBS Bank. [https://www.nbs.mw/2015-10-22-13-36-29/downloadcenter/annual-reports-1/file/639-nbs-bank-2018-15th-annual-report "Annual Report and Financial Statements for the Twelve Months Ending 31 December 2018".] Blantyre: NBS Bank Limited. Retrieved 2 March 2020</ref>Komponi e kwadisitswe mo Phapanyetsanong ya Dithoto ya Malawi.<ref>[https://nicomw.com/investor-relations/ "NICO: Shareholding structure".] Retrieved 20 March 2022.</ref> == Bong == Dikarolo tsa BIHL di thathamisitswe phatlalatsa mme di rekiswa ho BSE,<ref>[https://www.bihl.co.bw/sites/default/files/documents/BIHL_integrated_annual_report_2020.pdf "BIHL Integrated Annual Report 2020"] (PDF). ''BIHL''. 31 December 2020. Retrieved 20 March 2022</ref>tlasa letshwao: BIHL. Go tloga ka kgwedi ya Sedimonthole le masome a mararo le bongwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020), go nna le dišere mo setokong sa setlhopha go ne go ntse jaaka go bontshitswe mo lenaaneng le le fa tlase.<ref>[https://www.bihl.co.bw/sites/default/files/documents/BIHL%20integrated%20annual%20report%202025.pdf "BIHL integrated annual report 2025"] (PDF). ''BIHL''. 31 December 2025. Retrieved 1 July 2026.</ref> == Metswedi == 8tjqmcz42r635jz871pge1eeo5w4ly3 Jorge Duarte 0 14769 53930 53842 2026-08-09T06:58:55Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53930 wikitext text/x-wiki '''Jorge Miguel Costa Duarte''', a itsege mo mafatsheng a mangwe a [[Aferika|Aforika]] ka leina la '''Miguel da Costa''', ke mookamedi wa dithopha tsa kgwele ya dinao wa Mopotokisi o labofelo a neng a okametse setlhopha sa AI-Ittihad (kwa [[Tripoli]]).<ref>[https://web.archive.org/web/20230516071256/https://www.abola.pt/nnh/2020-12-12/a-africa-de-jorge-duarte/871339 "A África de Jorge Duarte".] abola.pt</ref> == Botshelo jwa a le mmotlana == Duarte o simolotse go tshameka kgwele ya dinao a le mmotlana.<ref>[https://web.archive.org/web/20230516192909/https://defesadeespinho.sapo.pt/2021/11/06/jorge-duarte-treinador-de-futebol-quero-continuar-a-fazer-coisas-em-equipas-que-nao-estejam-a-espera-que-os-titulos-acontecam/ "Jorge Duarte (treinador de futebol): "Quero continuar a fazer coisas em equipas que não estejam à espera que os títulos aconteçam"".] sapo.pt</ref> Fa tshameka e le monana, Duarte o ne a nna bontlha jwa sekolo sa banana sa kgwele ya dinao sa [[Portugal]] sa Porto.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20200922012454/https://maisfutebol.iol.pt/estorias-made-in/made-in/tem-dois-nomes-foi-campeao-no-uganda-e-e-lider-no-botswana "Tem dois nomes, foi campeão no Uganda e é líder no Botswana".] iol.pt (Archived). Archived from the original on 2020-09-22.</ref> Morago ga go bona dikgobalo, o ne a simolola tiro ya gagwe ya go etelela pele ditlhopha.<ref>[https://www.espinho.tv/noticias/a-conversa-com-jorge-duarte-treinador-de-futebol "À CONVERSA COM… JORGE DUARTE"]. espinho.tv.</ref> == Tiro ya gagwe ya go okamela ditlhopha == Mo Aforika, Duarte o itsege ka leina la Miguel da Costa.<ref>[https://www.monitor.co.ug/uganda/magazines/score/where-did-it-all-go-wrong-for-title-winning-da-costa--1769270 "Where did it all go wrong for title winning Da Costa?".] monitor.co.ug.</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi lesome le bosupa, Duarte o ne a thapiwa e le mookamedi wa setlhopha sa [[Uganda]] sa vipers.<ref>[https://observer.ug/sports/miguel-da-costa-remains-right-man-for-vipers-sc-if/ "Miguel Da Costa remains right man for Vipers SC".] observer.ug.</ref> O ne a thusa setlhopha seo go fenya kgaisano ya liki.<ref>[https://www.espn.com/soccer/uganda/story/3510152/vipers-title-win-was-no-fluke-miguel-da-costa "Vipers' title win was no fluke - Miguel da Costa"]. ''espn.com''.</ref> le fa gpo ntse jalo, mokgwa wa go tshameka wa setlhopha se mo taolong ya gagwe o ne o supiwa o sa kgatlhe.<ref>[https://web.archive.org/web/20230123111858/https://thesportspearl.com/2023/01/13/what-does-success-look-like-for-a-foreign-manager-at-vipers/ "What Does Success Look Like for a Foreign Manager at Vipers?".] thesportspearl.com.</ref> Ka ngwaga wa dikete pedi lesome le borobabobedi o ne a tlogela setlhopha seo.<ref>[https://www.pmldaily.com/sports/2018/07/even-a-kagame-cup-triumph-could-not-have-saved-da-costa.html "Why coach Da Costa was axed by Vipers SC". p]mldaily.com.</ref> Morago ga foo, o ne a thapiwa go okamela setlhopha sa [[Botswana]] sa [[Setlhopha sa kgwele ya dinao sa Jwaneng Galaxy F.C.|Jwaneng Galaxy]].<ref>[https://www.mmegi.bw/sport/da-costa-pleads-for-more-foreigners-in-teams/news "Da Costa Pleads for more foreigners in teams"]. mmegi.bw.</ref> O ne a fiwa tiro ya go fenya liki ke setlhopha.<ref>[https://www.thegazette.news/sport/two-bulls-in-one-kraal-a-recipe-for-disaster/ "Two 'bulls' in one kraal, a recipe for disaster?"]. thegazette.news.</ref> O thusitse setlhopha go fenya liki ya sone ya ntlha.<ref name=":0" /> Morago ga foo, o ne a thapiwa e le mookamedi wa setlhopha sa [[Libya]] sa AI-Ittihad (Tripoli).<ref>[https://www.pressreader.com/portugal/correio-da-manha-weekend/20210130/283527978488696 "Jorge Duarte, "OS TREINOS SÃO ASSISTIDOS POR CINCO MIL PESOAS"" &#x2013;] via pressreader.com.</ref> O na le teseletso ya bokatisi ya UEFA B.<ref>[https://kawowo.com/2017/03/08/not-vacation-says-new-vipers-coach/ "I am not here on a vacation, says new Vipers Coach"]. kawowo.com.</ref> == Metswedi == kn4dyjq469h98ushndk5kgy39l5ny0p Ngwaga wa 2017 mo Botswana 0 14771 53962 53713 2026-08-09T11:47:53Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53962 wikitext text/x-wiki Ditiragalo tsa ngwaga wa dikete pedi lesome le bosupa mo [[Botswana]]. == Baeteledipele ba nako eo == * Tautona: [[Ian Khama Seretse Khama]] * Mothusa Tautona:[[Mokgweetsi Masisi]] == Ditiragalo == * Moranang a le malatsi a mararo - thoromo ya lefatshe ya bokete jwa 6.5 e diragetse kwa kgaolong ya legare la [[Botswana]]<ref>[https://web.archive.org/web/20170409201154/http://www.news24.com/Africa/News/strong-65-magnitude-quake-strikes-botswana-20170403 "Strong 6.5-magnitude quake strikes Botswana".] ''News24''. 3 April 2017. Archived from [https://www.news24.com/Africa/News/strong-65-magnitude-quake-strikes-botswana-20170403 the original] on 9 April 2017. Retrieved 29 July 2026</ref> * Ka Lwetse ngwaga wa dikete pedi lesome le bosupa, kgotlatshekelo e kgolo ya Botswana e ne ya atlhola gore go gana go fetola bong jwa monna o o iphetotseng bong ga mokwadisi wa lefatshe go "gataka ditshwanelo tsa gagwe tsa molaomotheo tsa go nna le seriti, sephiri, kgololesego ya puo, tekatekano ya tshireletso ya molao, kgololesego mo go tlhaolweng le kgololesego mo go tshwarweng ka tsela e e seng ya setho".Balwela ditshwanelo tsa batho ba ba ratanang ka bong bo bo tshwanang ba ne ba ipelela katlholo e ba e tlhalosa e le phenyo e kgolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20190621164818/https://allafrica.com/stories/201710090073.html "Botswana: Activists Celebrate Botswana's Transgender Court Victory".] Archived from [https://allafrica.com/stories/201710090073.html the original] on 2019-06-21. Retrieved 29 july 2026</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.southernafricalitigationcentre.org/2017/09/29/press-release-botswana-high-court-rules-in-landmark-gender-identity-case/ |title=Press Release: Botswana High Court Rules in Landmark Gender Identity Case |access-date=2026-07-29 |archive-date=2020-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127140150/https://www.southernafricalitigationcentre.org/2017/09/29/press-release-botswana-high-court-rules-in-landmark-gender-identity-case/ |url-status=dead }}</ref> Pele, puso ya Botswana e ne ya itsise fa e tlaa ikuela ka katlholo e, mme morago ba e boela morago ka Morule, ba neela monna o o iphetotseng bong sesupo se sesha se se supang bong jwa gagwe.<ref>[http://www.mambaonline.com/2017/12/06/sweet-closure-botswana-agrees-recognise-trans-man/ “Sweet closure” as Botswana finally agrees to recognise trans man,] ''Mambaonline''</ref> Tsheko e e tshwanang, e mosadi o o iphetotseng bong a neng a batla go fetola bong jwa gagwe go nna mosadi, e ne ya reediwa ka Morule ngwaga wa dikete pedi lesome le bosupa. Kgotlatshekelo kgolo e ne ya atlhola gore puso e tshwanetse go lemoga bong jwa gagwe.<ref>[https://www.independent.co.uk/news/world/africa/botswana-gaborone-transgender-identity-lgbt-rights-legabibo-court-law-a8114991.html "Botswana to recognise a transgender woman's identity for first time after historic High Court ruling". i]ndependent.co.uk. 18 December 2017. Archived from the original on 2022-05-01.</ref> O ne a re o tshwaela phenyo e motho mongwe le mongwe mo Botswana o o farologanang ka bong. [[Setshwantsho:QuettMasire1980 (cropped).jpg|thumb|200x200px|[[Quett Masire]]]] == Dintsho == * Moranang a le masome mabedi le borobabobedi - Gofaone Tiro, motshameki wa kgwele ya dinao<ref>[https://web.archive.org/web/20250829110745/https://www.soka25east.com/?p=41114 "Township Rollers' Gofaone Tiro collapses and dies".] 28 April 2017. Retrieved 29 July 2026</ref> * Moranang a le masome mabedi le borobabongwe - [[Herbert Nkabiti]], motshameki wa mabole (o o tshotsweng ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe masome a robabobedi le motso).<ref>[http://africa.espn.com/espn/story/_/id/19278150/botswana-boxer-herbert-nkabiti-died "Botswana boxer Herbert Nkabiti has died".] ''Kwese.espn.com''. 30 April 2017. Retrieved 29 July 2026</ref> * seetebosigo a le masome mabedi le bobedi - [[Quett Masire]], mopolotiki (o o tshostweng ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabaongwe masome a mabedi le botlhano) == Metswedi == gl07sev79apebda618k8yzdm9grxbkg Mokgatho wa Botswana Cycling Association 0 14778 53958 53587 2026-08-09T10:42:59Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53958 wikitext text/x-wiki '''Botswana Cycling Association kgotsa''' BCA ke lekgotla la bosetšhaba le le laolang mabelo a dibaesekele kwa Botswana.<ref>[https://www.botswanarailways.co.bw/president%E2%80%99s-charity-cycle-challenge-2017 "The President's Charity Cycle Challenge 2017".] ''botswanarailways.co.bw''. Botswana Railways. 3 September 2017.</ref>Mokgatlho wa Botswana wa go Kgweetsa Dikoloi ke leloko la Confédération Africaine de Cyclisme le Union Cycliste Internationale (UCI).<ref>[https://www.uci.org/inside-uci/governance/continental-confederations-and-national-federations "Continental Confederations and National Federations"]. ''UCI''.</ref>E tshwaragane le Komiti ya Bosetšhaba ya Diolimpiki ya Botswana (BNOC),<ref>[https://web.archive.org/web/20190607132216/http://www.botswananoc.org/cycling "Cycling - Botswana National Olympic Committee".] ''www.botswananoc.org''. Botswana National Olympic Committee.</ref>mmogo le Khomišene ya Bosetšhaba ya Metshameko ya Botswana. Botswana Cycling Association e laola metshameko e megolo e le metlhano mo motshamekong, e le ya batho ba ba ratang go palama baesekele le ya batho ba ba ratang go palama baesekele, e e akaretsang: go palama baesekele mo tseleng, go palama baesekele mo dithabeng, go palama baesekele ya BMX, go palama baesekele mo tseleng le go palama baesekele ya para-baesekele, e gone jaanong e leng metshameko e e itsegeng thata ya go palama baesekele mo tseleng le go palama baesekele mo dithabeng. == Ditso == Botswana Cycling Association e kopantswe le Union Cycliste Internationale (UCI) ka kgwedi ya Lwetse ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro (2013) morago ga go amogelwa ke General Assembly kwa Ponferrada, Spain. Botswana Cycling Association e ne ya tshola metshameko ya bobedi ya Aforika ya Baša e e neng e tshwaretswe kwa Gaborone, go tloga ka kgwedi ya Motsheganong e le masome a mabedi le bobedi fitlhae le masome a mararo le bongwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014) mo dikgaolong tsa go palama baesekele mo tseleng le go palama baesekele ya kwa thabeng jaaka leloko le lesha la UCI. ] Botswana Cycling Association e tsere karolo lekgetlo la ntlha mo kgaisanong ya 2015 Africa Continental Road Champs, <ref>[https://www.cyclingsa.com/road-cycling-press/2015/2/19/continental-african-road-championships-a-great-success Continental African Road Championships a great success".] ''Cycling South Africa''. Cycling South Africa.</ref>e e neng e tshwerwe magareng ga kgwedi yaTlhakole e le borobabongwe go fitlha e le lesome le bone kwa Wartburg, KwaZulu-Natal, mo Aforika Borwa koo go neng ga tsenela dinaga di le masome a mararo , e ne e le kgaisano e e neng e tsenetswe thata mo Aforika. == Metswedi == 3erwz8xwnfmiyaca5dp9x09xsmw003n Molelwane wa Botswana le Namibia 0 14784 53959 53621 2026-08-09T10:57:40Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53959 wikitext text/x-wiki '''Molelwane wa Botswana le Namibia''' ke molelwane o o boleele jwa dikhilomithara di le sekete, makgolo a matlhano masome a mane le bone (959 mi) gareng ga mafatshe a [[Botswana]] le [[Namibia]].<ref>[https://web.archive.org/web/20210110010829/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/namibia "Africa :: Namibia — The World Factbook – Central Intelligence Agency".] ''www.cia.gov''. Archived from the original on 10 January 2021. Retrieved 30 July 2026</ref> [[Setshwantsho:Border Botswana-Namibia - panoramio - Frans-Banja Mulder.jpg|thumb|Molelwane wa Botswana le namibia kwa Ngoma]] == Go tlola molelwane == Kwa molelwane o tlolwang teng:<ref>[https://www.drivesouthafrica.com/blog/botswana-border-posts-crossing-guide/ "Botswana Border Posts Crossing Guide"]. ''Drive South Africa''. 6 June 2013. Retrieved 30 July 2026</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20201027121749/https://www.cederberg4x4.co.za/botswanabordermap.htm "Map of Botswana border post with open times and telephone numbers and Coordinates".] ''www.cederberg4x4.co.za''. Retrieved 30 July 2026</ref> === '''Namibia''' === * [[Buitepos]] * [[Shakawe]] * [[Ngoma]] * [[Impalila]] === Tse dingwe === '''Zambia''' * [[Kazungula, Botswana]] == Kgotlhang ya setlhaketlhake sa Sedudu == Tsebekgolo: [[Kgetsi ya Setlhaketlhake sa Kasikili/Sedudu|Kgetsi ya setlhaketlhake sa Kasikili/Sedudu]] Ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabongwe le bobedi, setlhaketlhake se se sa nniweng ke ope sa [[Sedudu]] se ne sa tsosa kgotlhang ya molelwane gareng ga mafatshe a Botswana le namibia. Setlhaketlhake se kwa [[Noka ya Cuando|nokeng ya Cuando]], e e bonwang e le bontlha jwa molelwane wa mafatshe o o mabedi.<ref>[https://web.archive.org/web/20201027121749/https://www.cederberg4x4.co.za/botswanabordermap.htm "Map of Botswana border post with open times and telephone numbers and Coordinates".] ''www.cederberg4x4.co.za''. Retrieved 30 July 2026</ref> Baatlhodi kwa kgotlatshekelong ya mafatshefatshe ba ne ba atlhola gore setlhaketlhake ke sa Botswana ka Morule ngwaga wa sekete, makgolo a robabaongwe masome a robabongwe le borobabongwe.<ref>[https://www.globalsecurity.org/military/library/news/1999/12/991213-namibia1.htm "WORLD COURT/NAMIBIA/BOTSWANA".] ''www.globalsecurity.org''. Retrieved 30 July 2026</ref> == Metswedi == 932yqr8rgpbk11g1s5dvx9omh0jy6hx Ngwaga wa 2025 mo Botswana 0 14792 53965 53650 2026-08-09T11:56:29Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53965 wikitext text/x-wiki Ditiragalo tsa ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le botlhano mo [[Botswana]]. == Babusi ba nako eo == * Tautona:[[Duma Boko]] * Mothusa Tautona: [[Ndaba Gaolathe]] * [[Motsamaisa dipuisano tsa palamente ya Botswana]]: [[Dithapelo Keorapetse]] * Moatlhodimogolo: [[Terence Rannowane]] == Ditiragalo == === Tlhakole === * Tlhakole a le masome mabedi le bone - [[Merwalela ya Botswana ya ngwaga wa 2025|merwalela ya ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le botlhano]]:batho ba robabongwe ba begiwa ba bolailwe ke merwalela e e neng e apesitse lefatshe ka bophara mo bekeng e e fetileng.<ref>[https://www.africanews.com/2025/02/25/at-least-nine-dead-in-botswana-floods-following-record-rainfall/ "At least nine dead in Botswana floods following record rainfall".] ''Africanews''. 26 February 2025.</ref> * Tlhakole a le masome mabedi le botlhano - puso e baya monwana tumalano e ntsha le De Beers e oketsa seabe sa yone mo dithekisong tsa diteemane mo femeng e e kopanetsweng ya [[Debswana]].<ref>[https://apnews.com/article/botswana-de-beers-diamond-deal-ea6abf48813eac6accbcb319163084f5 "Botswana, the country with the biggest diamonds, gets an improved 10-year deal with miner De Beers"]. ''AP News''. 26 February 2025.</ref> === Motsheganong === * Motsheganong a le masome mabedi le borobabobedi - Global Venture Partners (GVP) le Botswana Investment and Trade Centre (BITC) di itsise ka go tlhamiwa ga diofisikgolo tsa GPV tsa Aforika mo Botswana.<ref>[https://iol.co.za/the-star/sponsored/2025-05-27-global-venture-partners-joins-forces-with-botswana-to-drive-economic-growth-and-media-expansion/ "Global venture partners joins forces with Botswana to drive economic growth and media expansion".] ''IOL''. 2025-05-27. Retrieved 2025-05-29.</ref> === Phukwi === * Phukwi a le malatsi a mane - Lenaneo la baithuti ba ba pasitseng go gaisa la bana ba sekolo se segolwane le a emisiwa ka ntlha ya tlhaelo ya madi.<ref>[https://www.pressreader.com/botswana/the-voice-botswana/20250704/281565181761779 "Top Achievers Toppled".] ''PressReader''. Retrieved 30 July 2026</ref> === Phatwe === * Phatwe a le masome mabedi le botlhano - [[Seemo sa bothata jwa botsogo mo Botswana sa ngwaga wa 2025]]. Tautona Boko o simolola sebaka sa seemo sa tshoganyetso sa botsogo ka ntlha ya tlhaelo ya melemo le didirisiwa mo dikokelong mo go bakilweng ke go tlhaela ga madi a a abilweng le phokotso ya thuso ya [[USA|United States]].<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2025/8/26/botswana-declares-public-health-emergency-over-medicine-shortage "Botswana declares public health emergency over medicine shortage".] ''Al Jazeera''. 2025-08-26. Retrieved 30 July 2026</ref> === Lwetse === * Lwetse a le lesome le borobabobedi - [[Busang Kebinatshipi]] o fenya seetsele sa gouta kwa dikgaisanyong tsa mabelo tsa mafatshefatshe kwa Japan, Tokyo mo lobelong lwa dimithara di le makgolo a mane, a fetsa ka metsotswana e le 43.53. O mongwe wa setlhopha sa gagwe [[Bayapo Ndori]] o fenya boronse mo lebelong leo. Botlhe ba fenya dietsele tsa Botswana tsa ntlha, mo go gwetlhang tautona Boko go dira letsatsi la Lwetse a le masome mabedi le borobabongwe letsatsi la boitapoloso.<ref>[https://www.bbc.com/news/articles/cqlz9ven14eo "Botswana declares public holiday after 'historic' athletics gold medal".] ''BBC''. 22 September 2025. Retrieved 30 July 2026</ref> === Phalane === * Phalane a rogwa - phetolo mo molaong wa meepo le ditswammung e e tlhokang gore dikompone tsa meepo di rekise 24% wa seabe sa tsone ba rekisetsa babeeletsi ba mo gae fa puso e tlhopha go sa reke, o a dirisiwa.<ref>[https://www.africanews.com/2025/10/12/botswana-new-rule-to-promote-local-ownership-of-mines/ "Botswana: New rule to promote local ownership of mines".] ''Africanews''. 12 October 2025. Retrieved 30 July 2026</ref> == Malatsi a boitapoloso == Metswedi:<ref>[https://web.archive.org/web/20250524214641/https://publicholidays.africa/botswana/2025-dates/ "Botswana Public Holidays 2025".] ''Public Holidays Global''. Retrieved 30 July 2026</ref><ref>[https://www.timeanddate.com/holidays/botswana/2025 "Holidays and Observances in Botswana in 2025".] ''www.timeanddate.com''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Firikgong a rogwa - letsatsi la ngwaga o mosha * Moranang a le lesome le borobabobedi - Labotlhano o o molemo (papolo ya Morena) * Motsheganong a rogwa - letsatsi la babereki * Motsheganong a le masome mabedi le borobabongwe - letsatsi la tlhatlogo ya ga Keresete * Phukwi a rogwa - Matsalo a ga [[Seretse Khama]] * Phukwi a le masome mabedi le motso - letsatsi la ga tautona * Lwetse a le masome mabedi le borobabongwe - letsatsi la go ipelela phenyo ya batabogi ba ba fentseng<ref>Toby (2025-09-23). [https://publicholidaynews.com/20250923-botswana-declares-a-public-holiday-for-athletics-gold "Botswana Declares a Public Holiday for Athletics Gold".] ''Public Holidays News''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Lwetse a le masome mararo - boipuso * Morule a le masome mabedi le botlhano - letsatsi la matsalo a ga Keresete * Morule a le masome mabedi le borataro - Letsatsi la go ntsha dimpho mo mabokosong == Dintsho == * Firikgong a le masome mabedi le borataro - [[Gaositwe Chiepe]], dingwaga di le lekgolo le motso, tona wa merero ya mafatshe a sele (go tswa ka ngwaga wa sekete makgolo a robabaongwe masome a robabobedi le bone go stena ngwaga wa sekete, makgolo a robabaongwe masome a robabaongwe le bone).<ref>Mathala, Sharon (28 January 2025). [https://www.mmegi.bw/news/dr-chiepe-died-peacefully-at-her-home-family/news "Dr Chiepe died peacefully at her home – Family".] ''Mmegi''. Retrieved 30 July 2026</ref> == Metswedi == 6ix4mm6r6ge7jyg4n1xt5duyzkusgyn Botswana Chess Federation 0 14794 53915 53652 2026-08-09T01:36:56Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53915 wikitext text/x-wiki '''Botswana Chess Federation''' ke lekgotla le le ikaelelang go tsibosa batho ka motshameko wa chess mo [[Botswana]]. Le rulaganya metshameko ya Botswana Chess Championship.<ref>Disele, Sylviah (2013-05-20). [https://www.mmegi.bw/sport/bcf-gets-new-president/news "BCF gets new president".] ''Mmegi.bw''. Retrieved 30 July 2026</ref> Lekgotla la Botswana Chess Federation le ikgolagantse le la mafatshefatshe fa e sale ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe masome a robabaobedi le bobedi.<ref>[https://web.archive.org/web/20240618213609/https://www.fide.com/component/fidedirectory?task=country&fid=23 "International Chess Federation - FIDE".] ''www.fide.com''. Retrieved 30 July 2026</ref> == Metswedi == pr7bo5has8vgzwk9fxlva5pc5yz3icr Ngwaga wa 2021 mo Botswana 0 14798 53964 53722 2026-08-09T11:54:25Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 53964 wikitext text/x-wiki Lefatshe la [[Botswana]] le ne la tswelela ka go rarabolola seemo sa [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana|segajaja sa COVID-19]] ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le motso, le simolola tsamaiso ya go kenta batho ka go reka mekento. Ka Ngwanatsele a le lesome le motso, Botswana e ne e le lefelo la motho wa ntlha go tsenwa ke mofuta wa COVID-19 wa SARS-CoV-2 Omicron. Ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le motso gape o itemogetse go bonwa ga diteemane tse pedi mo Botswana tse di neng di feta dikharete di le sekete, tsa nna ya boraro le ya bone ka botona go bonwa. Mo botsalanong jwa lone le mafatshe a a mabapi, lefatshe la Botswana le ne la tswelela ka go leka go rarabolola kgotlhang ya [[molelwane wa Botswana le Namibia]], le ne la tsena mo kgotlhang ya kwa Cabo Delgado go ema nokeng puso ya [[Mozambique]]. == Babusi ba nako eo == * Tautona: [[Mokgweetsi Masisi]] * Mothusa tautona: [[Slumber Tsogwane]] * [[Motsamaisa dipuisano tsa palamente ya Botswana]]: [[Phandu Skelemani]] * Moatlhodimogolo - [[Terence Rannowane]] == Tse di tsweletseng == [[Setshwantsho:Man wearing a marsk and sanitizing.jpg|thumb|monna o rwele sethiba molomo gape o itshasa se bolaya mogare ka nako ya [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana]]]] * Go tlhokafala ga ditlou tsa Botswana ngwaga wa dikete pedi le masome a mabedi go tsena wa dikete pedi masome a mabedi le bobedi * [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana|Segajaja sa COVID-19 mo Botswana]] * [[Go kentela segajaja sa COVID-19 mo Botswana]] == Ditiragalo == === Firikgong === * Firikgong - Lefatshe la Botswana le nna bontlha jwa lenaneo la [[China]] la tsela ka nako ya loeto lwa tona wa merero ya mafatshe a sele Wang Yi.<ref>Albert, Eleanor. [https://thediplomat.com/2021/01/chinas-foreign-minister-revives-belt-and-road-on-5-country-africa-tour/ "China's Foreign Minister Revives Belt and Road on 5-Country Africa Tour". ''T'']''he Diplomat''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Firikgong a le lesome le bobedi - Debswana e emisa konteraka ya yone ya bilone le metso e le meraro le Thiess.<ref>[https://www.reuters.com/article/uk-botswana-diamonds-idUSKBN29H12R/ "Botswana's Debswana terminates mining contract with Australia's Thiess".] ''Reuters''. 2021-01-12. Retrieved 30 July 2026</ref> * Firikgong a le masome mabedi le botlhano - tsheko ya tiriso dikgoka mo go tsa thbalano ya mopalamente [[Poison Majaga]] e a simologa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/60562 "Majaga Trial Starts Monday".] ''Daily News Botswana''. 2021-01-21. Retrieved 30 July 2026</ref> * Firikgong a le masome mabedi le borobabobedi - setlhopha sa Clicks se itsise ka go tswala ga sone ga mabentlele otlhe a a setseng a Musica.<ref>[https://www.reuters.com/article/clicks-group-outlook-idUKL8N2K31BX/ "UPDATE 1-South Africa's Clicks drug chain to close Musica after 29 years".] ''Reuters''. 2021-01-28. Retrieved 30 July 2026</ref> * Firikgong a le masome mabedi le borobabongwe - segajaja sa COVID-19: tona wa banana, metshameko le ngwao [[Tumiso Rakgare]] o itsise bofelo jwa nakwana jwa metshameko e go amanwang mo Botswana.<ref>Lebanna, Pako (2021-01-29). [https://allafrica.com/stories/202101290748.html "Botswana: Government to Halt Contact Sport Participation".] ''allAfrica.com''. Retrieved 30 July 2026</ref> === Tlhakole === * Tlhakole a le masome mabedi le bobedi - Banka ya Botswana e fetola ledi la yone la dipula di le lesome (10pula) go tsenya senepe sa ga tautona Masisi morago ga tiego ya dingwaga di le tharo.<ref>Friedberg, Arthur L. (2021-04-03). [https://www.coinworld.com/news/precious-metals/bank-of-botswana-finally-releases-latest-10-pula-bank-note "Bank of Botswana finally releases latest 10-pula bank note".] ''CoinWorld''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Tlhakole - Lefatshe la Botswana le emisa thuto ya batshabi ba [[Zimbabwe]] ba ba tsenang dikolo tse dikgolwane.<ref>[https://allafrica.com/stories/202102230671.html "Zimbabwe Refugee Students Get Reprieve in Botswana".] ''allAfrica.com''. 2021-02-23. Retrieved 30 July 2026</ref> * Tlhakole a le masome mabedi le botlhano - Tautona Masisi o kopana le tautona wa [[Namibia]] [[Hage Geingob]] kwa [[Windhoek]].<ref>[https://namibiadailynews.info/cgi-sys/suspendedpage.cgi "Botswana President to visit Namibia tomorrow"]. ''Namibia Daily News''. 2021-02-24. Retrieved 30 July 2026</ref> === Mopitlo === * Mopitlo a le malatsi a matlhano - sefofane sa tlhoo tomo se phatlakana kwa ntle ga [[Sojwe]], se bolaya seopedi [[Sasa Klaas]]<ref>Baruti, Eli (2021-03-08). [https://www.botswanayouth.com/botswana-mourn-sasa-klass/ "Botswana Mourn Sasa Klass".] ''Botswana Youth Magazine''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Mopitlo a le lesome le borobabongwe -Tautona Masisi o kopana le tautona wa [[Aforika Borwa]] [[Cyril Ramaphosa]] kwa Aforika Borwa<ref>[https://allafrica.com/stories/202103190670.html "Botswana: President Cyril Ramaphosa Hosts Working Visit By President Masisi of Botswana, 19 Mar".] ''allAfrica.com''. 2021-03-19. Retrieved 30 July 2026</ref> * Mopitlo a le masome mabedi le bobedi - Lefatshe la Botswana le dumalana go kopana ga makgotla a Organisation Africa, Caribbean and Pacific States, le European Union<ref>Motsamai, Mmoniemang (2021-03-24). [https://allafrica.com/stories/202103240544.html "Botswana: New Accord Gets Nod". ''a'']''llAfrica.com''. Retrieved 30 July 2026</ref> [[Setshwantsho:The new bridge at Kazangula.jpg|thumb|[[Borogo jwa Kazungula]]]] === Moranang === * Moranang - Lefelo la boitapolos la DumaTau le bulwa gape ke Wilderness Safaris.<ref>[https://latteluxurynews.com/2021/04/08/wilderness-safaris-debuts-the-new-dumatau/ "Wilderness Safaris debuts the new DumaTau".] ''LATTE Luxury News''. 2021-04-08. Retrieved 30 July 2026</ref> * Moranang a le malatsi a matlhano - [[Goabaone Taylor]] o thapiwa go nna mookamedi wa [[Botswana Football Association|lekgotla la kgwele ya dinao la Botswana]]<ref>[https://www.cafonline.com/news "Botswana FA has appointed an experienced woman as CEO/Secretary General".] ''CAF Online''. 2021-04-08. Retrieved 30 July 2026</ref> * Moranang a le lesome le borarato - leftatshe la Botswana le simolodisa gape paka ya lone ya go tsoma, e akaretsa diteseletso tsa go tsoma ditlou di le makgolo a mabedi masome a robabaobedi le bosupa<ref>[https://www.france24.com/en/live-news/20210406-botswana-trophy-hunting-season-opens-after-covid-hiatus "Botswana trophy hunting season opens after Covid hiatus".] ''France 24''. 2021-04-06. Retrieved 30 July 2026</ref> * Moranang a le lesome le boraro - lenaneo la botsogo ka maranyane le a itsisiwe mo Botswana ka lenaneo la [[USA|United States]] la go kopana le dikolo tse dikgolwane.<ref>Hoyt, Lara De Meo (2021-04-19). [https://globalhealth.rutgers.edu/news/telehealth-partnership-established-in-botswana/ "Telehealth Partnership Established in Botswana".] ''Rutgers Global Health Institute''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Moranang a le lesome le bone - Lefatshe la Botswana le iletsa theko ya dikoko le tse di tswang mo go yone kwa Aforika Borwa go tsibogela go tlhagoga ga mohikela wa dinonyane.<ref>[https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/botswana-bans-poultry-imports-south-africa-after-avian-flu-outbreak-2021-04-14/ "Botswana bans poultry imports from South Africa after avian flu outbreak"]. ''Reuters''. 2021-04-14. Retrieved 30 July 2026</ref> * Moranang a le lesome le borataro - tona wa madi [[Thapelo Matsheka]] o tseelwa maemo ke [[Peggy Serame]]<ref>[https://www.reuters.com/world/africa/botswana-replaces-finance-minister-with-immediate-effect-statement-2021-04-17/ "Botswana replaces finance minister with immediate effect - statement".] ''Reuters''. 2021-04-17. Retrieved 30 july 2026</ref> * Moranang a le lesome le borobabongwe - Access bank Group e dumalana go reka seabe se setona mo koporaseng ya dibanka tsa Aforika<ref>Popoola, Nike (2021-04-20). [https://punchng.com/access-bank-acquires-fifth-largest-bank-in-botswana/ "Access Bank acquires fifth largest bank in Botswana".] ''The Punch''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Moranang a le masome mabedi le bosupa - ** segajajaj sa COVID-19: Lefatshe la Botswana le itsise fa le rekile mekento e e lekaneng ya COVID-19 go kenta mogolo mongwe le mongwe mo lefatsheng<ref>Mguni, Mbongeni (2021-04-27). [https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-04-27/botswana-secures-enough-vaccine-doses-for-its-adult-population "Botswana Secures Enough Vaccine Doses For Its Adult Population".] ''Bloomberg''.</ref> ** Segajaja sa COVID-19: tautona Masisi o tsena mo serubing, mo go gwetlha go tlosolosiwa ga bokopano jwa beteledipele ba borwa jwa Aforika go bua ka botsuolodi jo bo diragalang kwa [[Mozambique]]<ref>[https://www.reuters.com/world/africa/botswana-president-self-quarantine-miss-meeting-mozambique-attacks-2021-04-27/ "Botswana president in self-quarantine, to miss meeting on Mozambique attacks".] ''Reuters''. 2021-04-27. Retrieved 30 July 2026</ref> ** Mafatshe a Botswana le [[Zambia]] a baya monwana tumalano ya botsalano ya go laola mesepele gareng ga mafatshe o o mabedi mo [[Borogo jwa Kazungula|borogong jwa Kazungul]]<nowiki/>a.<ref>Letsholo, Keamogetse (2021-04-29). [https://allafrica.com/stories/202104290170.html "Botswana, Zambia Sign Agreement".] ''allAfrica.com''. Retrieved 30 July 2026</ref> === Motsheganong === * Motsheganong - [[Botswana Athletics Association]] e tshwara dikgaisano tsa mafatshefatshe tsa mabelo mo Botswana, le amogela mafatshe a le mantsi a Aforika<ref>Sibanda, Anastacia (2021-05-14). [https://allafrica.com/stories/202105140351.html "Botswana: All Eyes On National Championships"]. ''allAfrica.com''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Motsheganong a le lesome - [[Borogo jwa Kazungula]] bo bulwa semmuso.<ref>[https://web.archive.org/web/20240808001429/https://www.theeastafrican.co.ke/tea/rest-of-africa/new-botswana-zambia-bridge-boon-for-region-3396556 "'Ripple effects': New Botswana-Zambia bridge a boon for region".] ''The East African''. 2021-05-11. Retrieved 30 July 2026</ref> * Motsheganong a le masome mabedi le motso - Kgotlatshekelokgolo ya Botswana e atlhola gore [[morafe wa Balete]] o tshwanetswe ke lefatshe la Forest Hill Botswana.<ref>[https://web.archive.org/web/20240304055801/https://www.southernafricalitigationcentre.org/2021/05/21/news-release-botswana-high-court-finds-compulsory-acquisition-of-a-tribes-freehold-land-unlawful/ "News Release: Botswana High Court Finds Compulsory Acquisition of a Tribe's Freehold Land Unlawful".] ''Southern Africa Litigation Centre''. 2021-05-21. Retrieved 30 July 2026</ref> * Motsheganong a le masome mabedi le borataro - segajaja sa COVID-19: tona wa botsogo [[Edwin Dikoloti]] o istise kemo nokeng ya puso mo kgwebong epe fela e e dirang didirisiwa tse di thusang go lwantsha segajaja sa COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202105280474.html "Botswana: Government Set to Assist Local Businesses".] ''allAfrica.com''. 2021-05-28. Retrieved 30 July 2026</ref> === Seetebosigo === * Seetebosigo - Central Tuli Game Reserve e nna lefelo la bojanala la ntlha mo Botswana go dirisa maranyane a Smart Parks go bona kwa diphologolo di leng teng<ref>Montaqim, Abdul (2021-06-14). [https://roboticsandautomationnews.com/2021/06/14/central-tuli-game-reserve-becomes-first-smart-parks-system-in-botswana/43854/ "Central Tuli Game Reserve becomes first 'Smart Parks system' in Botswana".] ''Robotics & Automation News''. Retrieved 30 July 2026</ref> * Seetebosigo a le malatsi a mabedi - NMG Benefits e thapiwa go nna mookamedi wa letlole la batho ba ba tlogelang tiro ka bogodi<ref>[https://www.reuters.com/article/botswana-pensions-idUSL5N2NL2HC/ "Botswana's $7.5 billion pension fund appoints South African administrator".] ''Reuters''. 2021-06-03. Retrieved 30 July 2026</ref> * Seetebosigo a le malatsi a mararo - Lefatshe la Botswana le tsena mo tumalanong le Moderna go amogela mekento ya COVID-19 ya Moderna.<ref>[https://allafrica.com/stories/202106070890.html "Botswana: Moderna, Botswana Enter Supply Deal".] ''allAfrica.com''. 2021-06-07. Retrieved 30 July 2026</ref> * Seetebosigo a le malatsi a robabobedi - Lefatshe la Botswana le neela Steve Harvey kontaraka ya dingwaga tse tharo, mo go gwetlhileng go ngongorega ga babegadikgang ba mo gae<ref>[https://www.thegazette.news/news/govt-snubs-batswana-gives-steve-harvey-multimillion-pula-tender/ "Govt snubs Batswana, gives Steve Harvey multimillion pula Tender".] ''Botswana Gazette''. 2021-09-06. Retrieved 30 June 2026</ref> * Seetebosigo a le lesome le borataro - teemane ya dikharete di le sekete, masome a robabongwe le borobabobedi e neelwa [[puso ya Botswana]] morago ga gore e bonwe kwa [[Moepo wa diteemane wa Jwaneng|moepong wa diteemane wa Jwaneng]], e le ya boraro e tona go bonwa mo lefatsheng ka bophara.<ref>Holland, Oscar; Alam, Hande Atay (2021-06-17). [https://edition.cnn.com/style/article/botswana-diamond-third-largest/index.html "One of the world's largest diamonds has been unearthed in Botswana".] ''CNN''. Retrieved 30 June 2026</ref> === Phukwi === [[Setshwantsho:Botswanatroopsboardplane.png|thumb|Masole a Botswana a pagama sefofane go ya Mozambique]] * Phukwi - segajaja sa mohikela wa dinonyane wa HfN1 o anama mo Botswana.<ref>Linden, Jackie (2021-09-10). [https://www.wattagnet.com/articles/43551-first-avian-flu-cases-reported-in-botswana "First avian flu cases reported in Botswana | WATTPoultry"]. ''WattPoultry''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le malatsi a matlhano - lefatshe la Botswana le fa Shumba Energy tetla ya go tlhama sefetlha motlakase sa ntlha se setona.<ref>[https://www.reuters.com/business/sustainable-business/botswana-issues-licence-first-large-scale-solar-power-plant-2021-07-05/ "Botswana issues licence for first large scale solar power plant".] ''Reuters''. 2021-07-05. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le malatsi a supa - teemane ya dikharete di le sekete lekgolo masome a supa le bone e beelwa puso ya Botswana morago ga gore e upololwe kwa [[Moepo wa diteemane wa Karowe|moepong wa diteemane wa Karowe]], e le ya boraro ka botona go bonwa.<ref>Picheta, Rob; Mahmood, Zahid (2021-07-08). [https://edition.cnn.com/style/article/botswana-diamond-unearthed-scli-intl/index.html "Huge 1,174-carat diamond unearthed in Botswana".] ''CNN''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le lesome le boraro - lefatshe la Botswana le simolola go bereka mo moepong wa lone wa ntlha wa tshipi.<ref>[https://www.reuters.com/world/africa/botswana-begins-first-iron-ore-mining-project-2021-07-13/ "Botswana begins first iron ore mining projec]t". ''Reuters''. 2021-07-13. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le lesome le borataro - [[Segajaja sa Covid-19 mo Botswana|segajaja sa COVID-19]] : dikolo mo Botswana di tswalwa sebaka sa kgwedi go tsibogela segajaja sa COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202107150190.html "Botswana: Early School Closure Arrangements".] ''allAfrica.com''. 2021-07-15. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le masome mabedi le borataro - lefatshe la Botswana le romela masole a le makgolo a mabedi masome a robabongwe le borataro kwa [[Mozambique]] go lwantsha ditsuolodi kwa Cabo Delgado<ref>Dube, Mqondisi (2021-07-26). [https://www.voanews.com/a/africa_botswana-sends-nearly-300-troops-mozambique/6208735.html "Botswana Sends Nearly 300 Troops to Mozambique".] ''VOA''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le masome mararo - [[moepo wa kopore wa Khoemacau]] o bulwa semmuso.<ref>[https://yourbotswana.com/2021/07/30/president-masisi-officially-opens-khoemacau-copper-mine/ "President Masisi officially opens Khoemacau Copper Mine".] ''YourBotswana''. 2021-07-30. Retrieved 31 july 2026</ref> === Phatwe === * Phatwe - * [[Boyce Sebetela]] o thapiwa ke tautona Masisi go nna mookamedi wa babereki wa ntlha.<ref>Dube, Chakalisa (2021-08-09). [https://www.mmegi.bw/news/what-they-say-about-sebetelas-appointment/news "What they say about Sebetela's appointment".] ''Mmegi Online''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Kompone ya Okwa Diamonds e dumalana go reka moepo wa Ghaghoo wa diteemane mo Botswana Diamonds ka didikadike di le nne <ref>Owen, Will (2021-08-25). [https://www.globalminingreview.com/mining/25082021/botswana-diamonds-announces-jv-acquisition-of-ghaghoo-diamond-mine/ "Botswana Diamonds announces JV acquisition of Ghaghoo diamond mine".] ''Global Mining Review''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phatwe a le masome mabedi le boraro - melato ya go leka go thankgola puso o o neng o lebisitswe  mmereki wa lekgotla la matlhale la DISS [[Welheminah Mphoeng Maswabi]] o boelwa morago.<ref>[https://cajnewsafrica.com/2021/08/24/botswana-regime-change-case-thrown-out/ "Botswana regime change case thrown out".] ''CAJ News Africa''. 2021-08-24. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phatwe a le masome mabedi le bosupa - segajaja sa COVID-19: lefatshe la Botswana le netefatsa gore batswakwa ba ba sa kwadisiwang le batshabi ba tlaa letlelelwa go kentelwa COVID-19.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-assures-unauthorized-immigrants-covid-19-vaccinations/6210087.html "Botswana Assures Unauthorized Immigrants of COVID-19 Vaccinations".] ''VOA''. 28 August 2021. Retrieved 31 July 2026</ref> === Lwetse === * Lwetse a le malatsi a mabedi go tsena a le mararo - matona a merero ya mafatshe a sele a Botswana le Namibia a kopana go bua ka ntwa mo [[Molelwane wa Botswana le Namibia|molelwaneng wa Botswana le Namibia]]. * Lwetse a le malatsi a marataro - segajaja sa COVID-19: lefatshe la Botswana le fedisa dikiletso dingwe tsa thekiso ya bojalwa le go phuthagana.<ref>[https://iol.co.za/news/africa/2021-09-04-botswana-lifts-ban-on-alcohol-sale-public-gatherings/ "Botswana lifts ban on alcohol sale, public gatherings".] ''www.iol.co.za''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Lwetse a le malatsi a supa - Dickey's Barbecue Pit e tsena mo tumalanong ya go bula mafelo a robabobedi mo Botswana.<ref>[https://www.bizjournals.com/dallas/news/2021/09/07/dickeys-botswana-africa-expansion.html "Dickey's continues aggressive international expansion in Africa".] ''Dallas Business Journal''. 2021-09-07. Retrieved 31 July 2026</ref> * Lwetse a robabongwe go tsena a le lesome le borobabongwe - lefatshe la Botswana le tshwara metshameko ya go iponela phatlha kwa metshamekong ya mafatshefatshe ya basadi ya ICC ka ngwaga wa dikete pedi masome a mabedi le motso.<ref>[https://www.icc-cricket.com/news "Botswana, Cameroon and Eswatini to compete in their first ICC Women's event".] ''www.icc-cricket.com''. 2021-09-08. Retrieved 31 july 2026</ref> * Lwetse a le lesome le borataro - mafatshe a Botswana le Namibia a fedisa thomo ya sennela ruri e e kopanetsweng ya tshireletso le pabalesego, ba e emeletsa ka thomo ya mafatshe a mabedi.<ref>Mbathera, Ester (2021-09-17). [https://allafrica.com/stories/202109170411.html "Botswana: Namibia, Botswana Disband Defence and Security Commission"]. ''allAfrica.com''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Lwetse a le masome mabedi - Motlamorago Gaseitsewe o ithola marapo a botautona jwa lekgotla la [[Botswana Red Cross Society]].<ref>Basimanebotlhe, Tsaone (2021-10-18). [https://www.mmegi.bw/news/botswana-red-cross-society-president-resigns/news "Botswana Red Cross Society president resigns".] ''Mmegi Online''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Lwetse a le masome mabedi le borobabobedi - tona wa ditswammung le kgothetso [[Lefoko Moagi]] o itsise thekiso ya moepo wa kopore wa BCL, o rekiwa ke kompone ya meepo ya Canada ya Premium Nickel Resources.<ref>[https://www.mining.com/web/botswana-sells-troubled-state-owned-mine-to-canadas-premium-nickel-resources/ "Botswana sells troubled state-owned mine to Canada's Premium Nickel Resources".] ''mining.com''. 2021-09-29. Retrieved 31 July 2026</ref> === Phalane === * Phalane - lefatshe la Botswana le tsena mo lekgotleng la mafatshefatshe la dikepe go rulaganya motsamao wa dikepe go ralala Mozambique.<ref>Chambers, Sam (2021-10-29). [https://splash247.com/imos-newest-member-botswana-delivers-its-first-iron-ore-cargo-to-china/ "IMO's newest member Botswana delivers its first iron ore cargo to China".] ''Splash247''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phalane a le lesome le bobedi - kgotlatshekelo ya boikuelo e simolola go reetsa tsheko ya go fetola go diriwa molato ga go ratana ka bong bo bo tshwanang<ref>Freund, Alexander (2021-11-29). [https://www.dw.com/en/covid-what-we-know-about-the-omicron-variant/a-59948143 "COVID: What we know about the omicron variant".] ''DW''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phalane a le lesome le borobabobedi - lefatshe la Botswana le baya monwana tumalano ya motlakase wa gase wa di megawatt di le lesome le Tlou Energy e le go tswa mo go diriseng wa magala.<ref>[https://www.reuters.com/business/energy/botswana-signs-10-mw-gas-fired-deal-with-tlou-wean-off-coal-imports-2021-10-18/ "Botswana signs 10 MW gas-fired deal with Tlou to wean off coal, imports".] ''Reuters''. 2021-10-18. Retrieved 31 July 2026</ref> === Ngwanatsele === * Ngwanatsele a le lesome - tautona Masisi o etela [[Paris]] go bua le dikompone tsa UNESCO le tsa France.<ref>[https://www.africaintelligence.com/southern-africa-and-islands/2021/11/18/masisi-engages-in-his-trademark-personal-lobbying-in-paris,109705704-art "Masisi engages in his trademark personal lobbying in Paris".] ''Africa Intelligence''. 2021-11-18. Retrieved 31 July 2026</ref> * Ngwanatsele a le lesome le motso - segajaja sa COVID-19 : mofuta o mosha wa SARS-CoV-2 wa Omicron o bonwa mo Botswana.<ref>Freund, Alexander (2021-11-29). [https://www.dw.com/en/covid-what-we-know-about-the-omicron-variant/a-59948143 "COVID: What we know about the omicron variant".] ''DW''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Ngwanatsele a le masome mabedi le borobabongwe - kgotlatshekelo ya boikuelo e dumalana go tswelela ka tsheko ya go dira molato go ratana ka bong bo bo tshwanang.<ref>Upadhya, Ananya (2021-11-30). [https://www.jurist.org/news/2021/11/botswana-appeals-court-upholds-decriminalization-of-same-sex-sexual-relations/ "Botswana appeals court upholds decriminalization of same-sex sexual relations".] ''Jurist''. Retrieved 31 July 2026</ref> === Morule === * Morule a le malatsi a mabedi - lekgotla la mafatshefatshe la botsogo (WHO) le tlhomamisa gore go fetisetsa  mogare wa HIV ga mmangwana kwa loseeng mo Botswana go wetse kwa tlase ga botlhano mo lekgolong.<ref>[https://www.unaids.org/en/resources/presscentre/pressreleaseandstatementarchive/2021/december/emtct_botswana "Botswana is first country with severe HIV epidemic to reach key milestone in the elimination of mother-to-child HIV transmission".] ''UN AIDS''. 2021-12-02. Retrieved 231 July 2026</ref> * Morule a le masome a mabedi le borobabongwe - [[Goabaone Taylor]] o seegelwa kwa thoko e le mookamedi wa [[lekgotla la kgwele ya dinao la Botswana]] ka magatwe a go dirisa madi botlhaswa.<ref>[https://www.heraldonline.co.zw/botswana-latest-country-to-suspend-ceo/ "Botswana latest country to suspend CEO".] ''The Herald''. 2021-12-31. Retrieved 31 July 2026</ref> == Dintsho == * Firikgong a le masome mabedi le botlhano - [[David Bright]], masome a marataro le bone, mookamedi wa setlhopha sa kgwele ya dinao ([[Mogoditshane Fighters]], [[Cape Town]], setlhopha sa lefatshe); malwetsi a a bakilweng ke COVID-19.<ref>[https://www.pula24.co.bw/sports/724-botswana-mourns-the-death-former-zebras-coach-major-david-bright/ Botswana Mourns The Death Former Zebras Coach Major David Bright]</ref> * Tlhakole a le masome a mabedi le botlhano - [[Archibald Mogwe]], dingwaga di le masome a robabongwe le borobabongwe, mopolotiki le moemedi wa mafatshe, tona wa merero ya mafatshe a sele (ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe masome a supa le bone go tsena ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe masome a robabobedi le bone).<ref>[https://www.sanews.gov.za/south-africa/botswanas-archibald-mogwe-hailed-colossus-public-service Botswana's Archibald Mogwe hailed as colossus of public service]</ref> * Mopitlo a le malatsi a matlhano - [[Sasa Klaas]], masome a mabedi le bosupa, seopedi; go phatlakana ga sefofane<ref>[https://musicinafrica.net/magazine/botswana-mourns-rapper-sasa-klaas/ Botswana mourns rapper Sasa Klaas]</ref> * Mopitlo a le lesome le bobedi- Ismail Bhamjee, masome a supa le bosupa,  tona wa pele wa FIFA, tautona wa COSAFA, tautona wa Botswana Football Association; COVID-19<ref>[https://www.mmegi.bw/sport/sports-fraternity-loses-another-stalwart/news-112423 Sports fraternity loses another stalwart]</ref> * Seetebosigo a le malatsi a mabedi - [[Linah Mohohlo]], masome a marataro le borobabongwe, mookamedi wa banka ya Botswana; COVID-19<ref>DIKUELO, PAULINE (2 June 2021). [https://www.mmegi.bw/business/ex-bob-governor-mohohlo-passes-on-aged-69/news "Mmegi Online :: Ex-BoB governor Mohohlo passes on aged 69".] ''Mmegi Online''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phukwi a le masome mararo - [[Shona Ferguson]], masome a mane le bosupa, modiragatsi le mogwebi; COVID-19<ref>[https://www.news24.com/life/arts-and-entertainment/celebrities/shona-ferguson-47-has-died-20210730 Shona Ferguson, 47, has died]</ref> * Phatwe a le lesome le boraro - [[Keitumetse Paul]], masome a mane le borobabobedi, motshameki wa kgwele ya dinao, COVID-19<ref>[https://web.archive.org/web/20241007102219/https://en.africatopsports.com/2021/08/14/botswana-young-zebras-coach-keitumetse-paul-succumbs-to-covid-19/ "Young Zebras coach Keitumetse Paul succumbs to Covid-19".] ''Africa Top Sports''. 2021-08-14. Retrieved 31 July 2026</ref> * Phatwe a le masome a mabedi le borobabongwe - [[Jakoba Keiphile]], masome a robabongwe le boraro, motlhami wa kereke ya Eloyi, COVID-19.<ref>Baruti, Eli (2021-08-30). [https://www.botswanayouth.com/eloyi-founder-jakoba-deceased/ "Eloyi Founder, Jakoba deceased".] ''Botswana Youth Magazine''. Retrieved 31 July 2026</ref> * Morule a supa - [[Naledi Williers]], mmereki wa thelebishine (The Real Housewives of Johannesburg); kankere ya lebele.<ref>Kekana, Chrizelda; Gaanakgomo, Constance; Mphande, Joy (8 December 2021)[https://web.archive.org/web/20240904034615/https://www.timeslive.co.za/amp/tshisa-live/tshisa-live/2021-12-08-real-housewives-of-johannesburg-star-naledi-willers-has-died/ . "'Real Housewives of Johannesburg' star Naledi Willers has died".] ''TimesLIVE''. Archived from the original on 4 September 2024. Retrieved 31 JULY 2026</ref> == Metswedi == 2xn98hcm1tzqah99dp0h5mzvrmk02qx Rorbet Sobukwe 0 14867 53912 2026-08-08T18:03:57Z Canana12 12484 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1367477160|Robert Sobukwe]]" 53912 wikitext text/x-wiki  {{Reflist}}{{Authority control}}  '''Robert Mangaliso Sobukwe''' OMSG (5 Sedimonthole 1924 – 27 Tlhakole 1978) e ne e le mofetogedi wa Aforika Borwa yo o kgatlhanong le tlhaolele le leloko le le simolotseng lekgotla la Pan Africanist Congress (PAC), a direla jaaka moporesidente wa ntlha wa mokgatlho ono. Sobukwe o ne a tsewa jaaka motshegetsi yo o nonofileng wa isagwe ya [[Bo-Aforika-Jotlhe|Boaforika]] ya [[Aforika Borwa]] mme o ne a le kgatlhanong le tirisanommogo ya sepolotiki le mongwe le mongwe kwa ntle ga Maaforika, a tlhalosa "Moaforika" jaaka mongwe le mongwe yo o nnang mo [[Aferika|Aforika]] le go ikanyega mo go yona le yo o ipaakanyeditseng go ineela mo pusong ya bontsi jwa Maaforika. <ref name="Maaba3">{{Cite journal |last=Maaba |first=Brown Bavusile |date=2001 |title=The Archives of the Pan Africanist Congress and the Black Consciousness-Orientated Movements |journal=History in Africa |volume=28 |pages=417–438 |doi=10.2307/3172227 |jstor=3172227 |s2cid=145241623}}</ref> Ka Mopitlwe 1960, Sobukwe o ne a rulaganya le go simolola letsholo la boipelaetso jo bo senang tirisodikgoka kgatlhanong le melao ya go fetisa, e a neng a atlholelwa dingwaga di le tharo kwa kgolegelong ka ntlha ya go tlhotlheletsa. Ka 1963, go tsenngwa tirisong ga "Sobukwe Clause," go ne ga letla gore katlholo ya gagwe ya kgolegelo e ntšhwafadiwe ka nako e e sa tlhomamang, <ref>{{Cite web |title=2014 Archive - Why Robert Sobukwe is not dead |url=https://www.ru.ac.za/perspective/2014archive/whyrobertsobukweisnotdead.html |access-date=2025-06-07 |website=www.ru.ac.za}}</ref> mme morago ga moo Sobukwe o ne a fudusediwa kwa Robben Island go ya go tswalelwa a le esi. Kwa bokhutlong jwa ngwaga wa gagwe wa borataro kwa Robben Island, o ne a gololwa mme a bewa mo kgolegelong ya mo ntlong go fitlha a tlhokafala ka 1978. <ref name=":03">{{Cite web |title=Robert Sobukwe {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe |access-date=2022-04-06 |website=www.sahistory.org.za}}</ref> == Botshelo jwa bogologolo == === Bongwana: 1924-1947 === Sobukwe o bonwe kwa Graaff-Reinet kwa [[Eastern Cape|Porofenseng ya Kapa Botlhaba]] ka la bo 5 Sedimonthole 1924. <ref name=":03">{{Cite web |title=Robert Sobukwe {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe |access-date=2022-04-06 |website=www.sahistory.org.za}}</ref> Robert Sobukwe e ne e le ngwana wa bofelo mo lapeng. O ne a na le bana ba le batlhano ba ba neng ba na le bomorwarraagwe ba le bane le kgaitsadie a le mongwe. <ref name=":03" /> Fa rraagwe yo o neng a tswa kwa Lesotho a ne a dira jaaka mokwaledi wa lebenkele la kakaretso le go rema dikgong ka nako e e rileng, mmaagwe Sobukwe wa Moxhosa o ne a dira jaaka modiri wa mo gae mo magaeng a basweu. <ref>{{Cite web |title=Sobukwe: A Great Soul {{!}} Alexander Street, part of Clarivate |url=https://search.alexanderstreet.com/preview/work/bibliographic_entity%7Cvideo_work%7C2479727 |access-date=2025-10-22 |website=search.alexanderstreet.com}}</ref> Thuto ya ntlha ya ga Robert e ne e le sekolo sa borongwa kwa Graaff Reinet se se mo [[Aforika Borwa|Aforikaborwa]] . <ref name=":03" /> Fa a le dingwaga di le 15, Sobukwe o ne a tswelela mme kgabagare a wetsa thuto ya gagwe ya sekondari kwa Setheong sa Healdtown, se se neng se naya baithuti botlhe thuto ya Bokeresete ya Methodist le dithuto tsa bonono jwa boitseanape. <ref name=":13">{{Cite book |last=Pogrund |first=Benjamin |date=1991 |title=Sobukwe and apartheid |publisher=Rutgers University Press |isbn=0-8135-1692-7 |oclc=23179056}}</ref> Fa a fetsa dithuto tsa gagwe koo o ne a ikwadisetsa Khoso ya Katiso ya Barutabana ba Poraemari dingwaga di le pedi. Le fa go ntse jalo ga a ka a amogela tiro ya borutabana. Moragonyana thuto ya ga Sobukwe e ne ya ema ka 1943 fa a ne a tsenwa ke bolwetse jwa mafatlha. <ref name=":03" /> === Fort Hare: 1947-1949 === Ka 1947, Sobukwe o ne a ikwadisa kwa South African Native College kwa Fort Hare, e e neng ele yunibesithi e e eteletseng pele ya dithuto tsa maemo a ntlha ya baithuti ba bantsho ka nako eo. <ref name=":03">{{Cite web |title=Robert Sobukwe {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe |access-date=2022-04-06 |website=www.sahistory.org.za}}</ref> Sobukwe o ne a ikwadisetsa BA kwa Fort Hare, a ithuta Seesemane, Sexhosa le Native Administration(tsamaiso ya dikgaolo tsa Bantustan mo AforikaBorwa). <ref name=":03" /> Le fa kwa tshimologong Sobukwe a ne a sa kgatlhegele dipolotiki, go ithuta Native Administration,mmogo le go kopana le dipuisano tsa dipolotiki kwa Fort Hare go ne ga dira gore a kgatlhegele thata kgang eo. <ref name=":03" /> Moragonyana, o ne a simolola go tlhoma mogopolo thata mo pokong le mo terameng. Tsepamo ya gagwe mo dipolotiking e ne e tlhotlhelediwa ke motlhatlheledi wa gagwe, Cecil Ntloko,yo e neng ele molatedi wa All African Convention (AAC). Sobukwe le ditsala tsa gagwe tse tharo ba ne ba simolola kgatiso ya letsatsi le letsatsi e e bidiwang Beware. Kgatiso eo ene e rotloetsa go se dirisa mmogo le go nyatsa Native Representative Councils le Native Advisory Boards. <ref name=":03" /> <nowiki>*</nowiki> O ne a nna leloko la Mokgatlho wa Basha wa African National Congress (ANCYL) ka 1948. Mokgatlho ono o ne o tlhomilwe mo khamphaseng ya yunibesithi ke Godfrey Pitje, yo moragonyana a neng a nna poresidente wa one. Ka 1949, Sobukwe o ne a tlhophiwa go nna moporesidente wa ntlha wa Lekgotla la Baemedi ba Baithuti ba Fort Hare, kwa a neng a itshupa e le sebui se se tlhomologileng. Ka ngwaga wa 1949, Sobukwe o ne a kopana le Veronica Mathe kwa bookelong jwa Alice. Moragonyana baratani bano ba ne ba nyalana ka 1950. <ref name=":03">{{Cite web |title=Robert Sobukwe {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe |access-date=2022-04-06 |website=www.sahistory.org.za}}</ref> == Dipolotiki tse di tlwaelegileng == === Standerton: 1950-1954 === Ka 1950, Sobukwe o ne a tlhomiwa go nna morutabana kwa sekolong se segolo kwa Standerton, maemo a a neng a a latlhegelwa fa a ne a bua a ema nokeng [[Letsholo la kganetso|Letsholo la Kganetso ka 1952]] ; le fa go ntse jalo, moragonyana o ne a busediwa. Ka 1952, Sobukwe o ne a fitlhelela go itsege ka go tshegetsa Letsholo la Kganetso. <ref name=":4">{{Citation|last1=Gerhart|first1=Gail M.|title=Black Power in South Africa: The Evolution of an Ideology|date=1978|url=https://doi.org/10.1525/9780520341470-011|work=|publisher=University of California Press|access-date=2022-04-29}}</ref> Mo pakeng e o ne a sa amege ka tlhamalalo mo ditirong tse di tlwaelegileng tsa ANC, mme o ne a santse a le mo maemong a mokwaledi wa lekala la mokgatlho kwa Standerton. <ref name=":4" /> === Johannesburg: 1954–1959 === Ka 1954, morago ga go fudugela kwa [[Johannesburg]], Sobukwe o ne a nna motlhatlheledi wa Dithuto tsa Seaforika kwa Yunibesithing ya Witwatersrand . <ref>{{Cite web |title=2017-09 - Robert Sobukwe immortalised at Wits - Wits University |url=https://www.wits.ac.za/news/latest-news/general-news/2017/2017-09/robert-sobukwe-immortalised-at-wits.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708101004/https://www.wits.ac.za/news/latest-news/general-news/2017/2017-09/robert-sobukwe-immortalised-at-wits.html |archive-date=8 July 2022 |access-date=2022-04-29 |website=www.wits.ac.za}}</ref> <ref name="SAinfo2">{{Cite web |last=Alexander |first=Mary |date=2025-03-05 |title=Robert Sobukwe: 'There is only one race. The human race' |url=https://southafrica-info.com/history/robert-sobukwe-one-race-human-race/ |access-date=2025-10-22 |website=South Africa Gateway |language=en-GB}}</ref> Ka nako ya gagwe kwa Johannesburg o ne a nna morulaganyi wa lekwalodikgang la ''The Africanist'' mme go ise go ye kae a simolola go nyatsa ANC ka ntlha ya go itetla go laolwa ke batshegetsi ba Progressive Party, e a neng a e bitsa "batho ba ba gololesegileng-ba-molemeng-ba-merafe e mentsi". <ref>{{Cite web |title=Robert Sobukwe &#124; South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe}}</ref> O ne a emela Temokerasi ya Bososialise ya Boaforika. <ref>{{Cite web |title=Robert Sobukwe Inaugural Speech, April 1959 &#124; South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/archive/robert-sobukwe-inaugural-speech-april-1959}}</ref> E ne e le motshegetsi yo o tlhoafetseng wa dikakanyo tsa Boaforika ka ga kgololesego mo Aforika Borwa mme a gana kgopolo ya go dira le Basweu. <ref name=":4">{{Citation|last1=Gerhart|first1=Gail M.|title=Black Power in South Africa: The Evolution of an Ideology|date=1978|url=https://doi.org/10.1525/9780520341470-011|work=|publisher=University of California Press|access-date=2022-04-29}}</ref> === Pan-Africanist Congress: 1959–1960 === ==== Popego le kgopolo ==== Sobukwe e ne e le modumedi yo o nonofileng mo [[Bo-Aforika-Jotlhe|bokamosong jwa Boaforika]] ya Aforika Borwa mme o ne a gana sekao sengwe le sengwe se se akantshang go dira le mongwe le mongwe kwa ntle ga Maaforika, a tlhalosa Moaforika jaaka mongwe le mongwe yo o nnang mo Aforika le go duela boikanyegi jwa gagwe le yo o ipaakanyeditseng go ineela mo pusong ya bontsi jwa Maaforika. <ref name="Maaba3">{{Cite journal |last=Maaba |first=Brown Bavusile |date=2001 |title=The Archives of the Pan Africanist Congress and the Black Consciousness-Orientated Movements |journal=History in Africa |volume=28 |pages=417–438 |doi=10.2307/3172227 |jstor=3172227 |s2cid=145241623}}</ref> O ne a gola a sa kgotsofalela kgatelopele ya kgaratlho ya kgololesego ka dingwaga tsa bo 1950, tse mo go tsona puso ya tlhaolele e neng e tswelela go tlhagisa mekgwa e mešwa ya go gatelela kgaratlho ya kgololesego. <ref name=":05">{{Cite book |last=Kondlo |first=Kwandiwe Merriman |date=2010 |title=In the twilight of the revolution : the Pan Africanist Congress of Azania (South Africa), 1959-1994 |others=Patrick Harries, Petra Kerckhoff, Pan Africanist Congress of Azania |isbn=978-3-905758-51-1 |edition=Second |location=Basel, Switzerland |oclc=908063411}}</ref> Go tshwana le maloko a le mantsi a ANC, Sobukwe o ne a sa tlhole a na le bopelotelele ka go palelwa ga ANC go fitlhelela dipholo. <ref name=":05" /> Sobukwe, yo e neng e lemoganetsi wa bokomonisi, le ene o ne a gana kgolagano ya ANC le Mokgatlho wa Bokomonisi wa Aforika Borwa. Moragonyana o ne a tlogela ANC go ya go tlhama Khonkerese ya Pan Africanist (PAC), mme a tlhophiwa go nna Moporesidente wa yone wa ntlha ka 1959. <ref name="Maaba3" />: 421  '''Khonkerese ya Tshimologo''' Khonkerese ya Boaforika botlhe (PAC) e ne ya tshwarelwa kwa Orlando go tloga ka di 4 tsa Moranang go fitlha ka di 6 Moranang. E ne e le kwa khonkereseng eno kwa Sobukwe a neng a tlhophiwa ka bongwefela jwa pelo go nna mopresidente wa ntlha wa makoko. Batho ba ne ba tlhopha Sobukwe ka ntlha ya botswerere jwa gagwe jwa go bua jaaka sebui sa phatlalatsa fa gape a ne a le botlhale thata le boineelo le lorato lwa tiro e e neng ya dira gore batho ba kgone go mo dikologa bonolo. Mo puong ya gagwe ya ntlha o ne a tlhoma mogopolo mo boemong jwa gagwe jwa go tlhaola merafe e mentsi le kafa a sa dumalaneng le kgopolo eo ka lorato ka gone. Go na le moo o ne a le wa go se tlhaole ka lotso mme o ne a tlisa kakanyo eo mo PAC. <ref name=":03">{{Cite web |title=Robert Sobukwe {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe |access-date=2022-04-06 |website=www.sahistory.org.za}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.sahistory.org.za/people/robert-sobukwe "Robert Sobukwe | South African History Online"]. ''www.sahistory.org.za''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">6 April</span> 2022</span>.</cite></ref> [[Setshwantsho:Founding_members_of_the_Pan_Africanist_Congress_in_1957.jpg|thumb|Robert Sobukwe (moleng o o kwa pele, wa bobedi go tswa molemeng) le maloko a mangwe a a simolotseng Khonkerese ya Pan Africanism ka 1957.]] * Benjamin Pogrund, mokwadi wa bayokerafi ya ga Robert Sobukwe ''ya Sobukwe le Tlhaolele'' ( 1990 ) le ''ya Motho a ka Swa Botoka Jang: Botshelo jwa ga Robert Sobukwe'' ( 2003 ) * Lenaane la batho ba ba ka laolwang ke ditaelo tsa thibelo ka fa tlase ga tlhaolele == Ditshupiso == == Dikgokagano tsa kwa ntle == * Robert Sobukwe - Leader of The Africanist * [https://web.archive.org/web/20070220073918/http://www.wits.ac.za/histp/sobukwe.htm Collection of historical papers on Robert Mangaliso Sobukwe] at The University of the Witwatersrand Library * Austil Mathebula, [https://web.archive.org/web/20160719134845/http://citizen.co.za/342634/compared-to-luthuli-sobukwe-is-a-heavyweight/ "Robert Sobukwe, a lesser known hero"], ''The Citizen'', 19 March 2015 * [https://southafrica-info.com/history/robert-sobukwe-one-race-human-race/ Robert Sobukwe: ‘There is only one race. The human race.’], South Africa Gateway, 21 March 2023 * [https://www.youtube.com/watch?v=VoPT5x_q9MY Robert Sobukwe - A Tribute To Integrity - Kevin Harris - 1996] on YouTube ny6dkjtgip05o0e26o16t0r6btbzgcd