Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Modirisi:Scooby Boo 2 12676 54256 54102 2026-08-23T09:04:00Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Draft 13,14 le 15 54256 wikitext text/x-wiki Leina lame ke Scooby Boo [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 1|Draft 1]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 2|Draft 2]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 3|Draft 3]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 4|Draft 4]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 5|Draft 5]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 6|Draft 6]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 7|Draft 7]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 8|Draft 8]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 9|Draft 9]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 10|Draft 10]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 11|Draft 11]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 12|Draft 12]]* [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 13|Draft 13]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 14|Draft 14]]* [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 15|Draft 15]] 740rh9zo2cpf7eedkaybkb8sk39vm4s Chimwemwe Madise 0 13088 54246 51759 2026-08-22T13:51:55Z Victuallers 3303 2025-02-25 Chimwemwe Madise (cropped).jpg 54246 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name=Chimwemwe Madise |image = 2025-02-25 Chimwemwe Madise (cropped).jpg |caption = 2025 |birth_date={{Birth date and age|1992|4|06}}|birth_place=Malawi|position=[[Midfielder]]|currentclub=[[TP Mazembe (women)|TP Mazembe]]|clubnumber=4|nationalyears1=2020–|nationalteam1=[[Malawi women's national football team|Malawi]]<ref>{{GSA player|chimwemwe-madise/468248|access-date=February 27, 2025}}</ref>|nationalcaps1=17|nationalgoals1=0}} '''Chimwemwe Madise''' (o tshotswe ngwaga wa 1992, kgwedi ya Moranang e tlhola malatsi a le marataro) ke [[:en:Footballer|motshameki wa kgwele ya dinao]] wa kwa Malawi. O ne a tshamekela [[:en:TP_Mazembe_(women)|TP Mazembe]] kwa [[:en:Democratic_Republic_of_the_Congo|Democratic Republic of the Congo]] le mo [[:en:Malawi_women's_national_football_team|setlhopheng sa setšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Malawi]]. == Botshelo == Madise o tshotswe ka ngwaga wa 1992.<ref>[https://globalsportsarchive.com/en/soccer/athlete/chimwemwe-madise/468248 Chimwemwe Madise"]. ''Global Sports Archive''. Retrieved February 27, 2025.</ref> Ka ngwaga wa 2015, e ne e le mosireletsi wa setlhopha sa setšhaba sa Malawi le DD Sunshine kwa Blantyre.<ref>Nyirenda, Orton (2015-10-25). [https://malawi24.com/2015/10/25/women-national-football-team-regroups-on-monday/ "Women national football team regroups on Monday Malawi 24 | Latest News from Malawi"]. ''Malawi 24''. Retrieved 2025-02-27.</ref> Madise o ne a tlhophiwa kwa kgaisanong ya bomme ya Cosafa ka Lwetse 2021 kwa Afrika Borwa, mme ene le Patricia Nyirenda e ne e le bone fela batshameki ba ba neng ba sa nna kwa Malawi. Ene le [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Patricia_Nyirenda&action=edit&redlink=1 Patricia Nyirenda] ba ne ba itlamile go tshameka kwa Lusaka, Zambia, kwa tshimologong ya ngwaga oo.<ref>Online, Nation (2021-09-22). [https://mwnation.com/scorchers-get-zambia-based-duo-boost/ "Scorchers get Zambia-based duo boost"]. ''Nation Online''. Retrieved 2025-02-28.</ref> Madise played in Lusaka for Elite Ladies FC on a three-year contract. Motshameko wa gagwe wa bofelo kwa Lusaka e ne e le ka Mopitlwe 2024. Morago ga moo o ne a saena dingwaga di le pedi le [[:en:TP_Mazembe_(women)|TP Mazembe]] ka 2024, kwa [[:en:Sabina_Thom|Sabina Thom]] le ene a neng a tshameka kwa DRC,<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Chimwemwe_Madise#cite_note-mwn24-5</ref> mme ka Ngwanatsele ba fenya liki ya bomme ya CAF .<ref name=":0">Manda, Solomon (2024-05-07). [https://mwnation.com/scorchers-defender-madise-joins-tp-mazembe/ "Scorchers defender Madise joins TP Mazembe"]. ''Nation Online''. Retrieved 2025-02-27.</ref> Ka ngwaga wa 2024 , kgwedi ya Ngwanatsele, o ne a tshamekela [[:en:TP_Mazembe_(women)|TP Mazembe]] fa ba ne ba fenya [[:en:CAF_Women's_Champions_League|liki ya bomme ya CAF]]. <ref name=":0" /> Ka Tlhakole 2025, o ne a ikopanya le batshameki ba bangwe ba Malawi ba ba tlhophilweng go tshameka kgatlhanong le Zambia. E ne e le mongwe wa batshameki ba le supa ba ba neng ba le kwa moseja ba ba neng ba akarediwa mo setlhopheng sa [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Lovemore_Fazili&action=edit&redlink=1 Lovemore Fazili]. Ene le [[:en:Sabinah_Thom|Sabina Thom]] ka bobedi ba ne ba na le konteraka ya go tshameka kwa Democratic Republic of Congo; [[:en:Tabitha_Chawinga|Tabitha Chawinga]] le [[:en:Rose_Kadzere|Rose Kabzere]] ba ne ba le kwa Fora. [[:en:Bernadette_Mkandawire|Bernadette Mkandawire]] o ne a na le [[:en:Vanessa_Chikupira|Vanessa Chikupira]] kwa Zambia, mme [[:en:Temwa_Chawinga|Temwa Chawinga]] o ne a ikopanya le bone go tswa kwa Amerika. <ref>Kambuwe, Mabvuto (2024-11-25). [https://times.mw/chimwemwe-madise-basks-in-caf-womens-champions-league-glory/ "Chimwemwe Madise basks in CAF Women's Champions League glory"]. ''The Times Group''. Retrieved 2025-02-27</ref> Go ne go na le metshameko e le mebedi kwa Zambia, mme Malawi e ne ya latlhegelwa ke ya ntlha mme ya fenya ya bobedi ka phenyo ya 3:2. <ref>Chirwa, Garry (2025-02-17). [https://mwnation.com/temwa-in-fazili-names-final-squad/ "Temwa in, Fazili names final squad"]. ''Nation Online''. Retrieved 2025-02-26.</ref> Ka kgwedi ya Seetebosigo, setlhopha sa bosetšhaba sa Malawi se ne se le kwa Casablanca go tshameka motshameko wa botsalano kgatlhanong le Morocco. Both Madise and Temwa Chawinga had to send their apologies due to their clubs. <ref>Kanjere, Peter (2025-02-25). [https://web.archive.org/web/20250225135544/https://www.panafricafootball.com/post/women-s-football-malawi-come-back-to-beat-zambia-in-second-friendly-exact-revenge "Women's Football: Malawi come back to beat Zambia in second friendly, exact revenge".] ''Pan-Africa Football''. Retrieved 2025-02-28.</ref> == Metswedi == slkvj081tuaaxktfw7cy483mozlvzvy Modirisi:Scooby Boo/Draft 11 2 14308 54252 52105 2026-08-22T18:40:37Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Draft number 11 54252 wikitext text/x-wiki This is my draft space number 11 [[Setshwantsho:Students seated in class for lesson.jpg|thumb|318x318px|Boitekanelo jwa Tlhaloganyo jwa Moithuti le Tiragatso ya Thuto]] '''Boitekanelo''' jwa Tlhaloganyo jwa Moithuti le Tiragatso ya Thuto Boitekanelo jwa tlhaloganyo bo kaya go itekanela ga motho mo maikutlong, mo tlhaloganyong le mo setšhabeng, e leng se se tlhotlheletsang kafa batho ka bongwe ba akanyang ka gone, ba ikutlwang ka gone le kafa ba itshwarang ka gone. Gape e ama tsela e batho ba lepalepanang le kgatelelo ya mogopolo ka yone, ba aga botsalano le ba bangwe le go dira ditshwetso ka yone. Tiragatso ya thuto e kaya maemo a phitlhelelo e moithuti a e fitlhelelang ka ditiro tsa go ithuta mme gantsi e lekanngwa ka mephato, dikabelo, diteko le ditlhatlhobo. Boitekanelo jwa tlhaloganyo jwa baithuti e nnile selo se se tshwenyang thata ka gonne bo ama ka tlhamalalo katlego ya bone mo dithutong. Go tlhaloganya kamano fa gare ga boitekanelo jwa tlhaloganyo le tiragatso ya thuto go botlhokwa go tlhama mafelo a go ithuta a a tshegetsang a a rotloetsang phitlhelelo ya thuto le boitekanelo jwa motho ka namana.<ref>{{Cite web |title=Mental health |url=https://www.who.int/health-topics/mental-health |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Dikgwetlho tsa botsogo jwa tlhaloganyo tse di jaaka go tlhobaela, go tshwenyega thata mo maikutlong le go ngomoga pelo go go sa foleng di ka ama thata bokgoni jwa baithuti jwa go tlhoma mogopolo, go boloka tshedimosetso le go wetsa ditiro tsa thuto. Baithuti ba ba itemogelang maemo ano gantsi ga ba dire sentle mo ditlhatlhobong, ga ba tsene dithuto e bile ba kgaratlha thata go fitlhelela dinako tse di beilweng. Dikgwetlho tseno di ka fokotsa tlhotlheletso le go itshepa, mme seno sa dira gore motho a se ka a fitlhelela sentle mo dithutong mme mo maemong mangwe, a ikgogele morago mo dithutong.<ref>{{Cite web |title=Stress |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/stress |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Go na le dilo di le mmalwa tse di dirang gore baithuti ba se ka ba nna le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo. Kgatelelo ya thuto, dikgwetlho tsa madi, maikarabelo a lelapa le go lekalekanya tiro le dithuto di ka oketsa maemo a go ngomoga pelo. media wa botsalano le ona o ka dira gore motho a tlhobaele le go sa itshepe ka go ipapisa le batho ba bangwe ka tsela e e seng ya mmatota. Fa dikgatelelo tseno di sa laolwe sentle, di ka ama boitekanelo jwa tlhaloganyo le go dira sentle mo dithutong ka tsela e e sa siamang.<ref>{{Cite journal |last=Wagner |first=F. |last2=Wagner |first2=R. G. |last3=Kolanisi |first3=U. |last4=Makuapane |first4=L. P. |last5=Masango |first5=M. |last6=Gómez-Olivé |first6=F. X. |date=2022-11-11 |title=The relationship between depression symptoms and academic performance among first-year undergraduate students at a South African university: a cross-sectional study |url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36368962 |journal=BMC public health |volume=22 |issue=1 |pages=2067 |doi=10.1186/s12889-022-14517-7 |issn=1471-2458 |pmc=9651123 |pmid=36368962}}</ref> Go nna le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo go dira gore baithuti ba nne ba tlhotlheletsegile, ba tlhomile mogopolo le go nna ba tshwaregile mo dithutong tsa bone. Baithuti ba ba dirisang mekgwa e e itekanetseng ya go lepalepana le maemo, e e jaaka go ikatisa ka metlha, go robala mo go lekaneng le go dirisa nako sentle, go ka direga thata gore ba dire sentle mo dithutong. Go nna le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo gape go dira gore motho a kgone go gakologelwa sentle, go tlhoma mogopolo le go rarabolola mathata.<ref>{{Cite web |title=Mental health |url=https://www.who.int/health-topics/mental-health |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Ditheo tsa thuto di na le seabe se se botlhokwa mo go tshegetseng boitekanelo jwa tlhaloganyo jwa baithuti. Diyunibesiti di ka tlamela ka ditirelo tsa kgakololo, mananeo a go lemosa batho ka boitekanelo jwa tlhaloganyo, ditlhopha tsa tshegetso ya balekane, le dithutano tsa go laola kgatelelo ya mogopolo. Batlhatlheledi ba ka tlhama mafelo a go ithuta a a tshegetsang ka go rotloetsa puisano e e bulegileng le go romela baithuti kwa ditirelong tsa tshegetso tsa seporofešenale fa go tlhokega. Dikgato tseno di thusa baithuti go laola kgatelelo ya mogopolo le go tokafatsa tiro ya bone ya [[thuto]].<ref>{{Cite journal |last=Chu |first=Tianshu |last2=Liu |first2=Xin |last3=Takayanagi |first3=Shigemi |last4=Matsushita |first4=Tomoko |last5=Kishimoto |first5=Hiro |date=2023-03 |title=Association between mental health and academic performance among university undergraduates: The interacting role of lifestyle behaviors |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9976597/ |journal=International Journal of Methods in Psychiatric Research |volume=32 |issue=1 |pages=e1938 |doi=10.1002/mpr.1938 |issn=1557-0657 |pmc=9976597 |pmid=36087035}}</ref> Kwa bokhutlong, boitekanelo jwa tlhaloganyo jwa moithuti le tiragatso ya thuto di amana thata. Baithuti ba ba nang le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo ba kgona go tlhoma mogopolo botoka, go laola kgatelelo ya mogopolo le go atlega mo dithutong. Ditheo tsa thuto, malapa le baithuti botlhe ba na le seabe mo go rotloetseng boitekanelo jwa tlhaloganyo. Ka go beeletsa mo tshegetsong ya boitekanelo jwa tlhaloganyo le go rotloetsa mekgwa ya botshelo e e itekanetseng, diyunibesiti di ka thusa baithuti go atlega mo dithutong fa di ntse di tokafatsa boleng jwa botshelo jwa bone ka kakaretso.<ref>{{Cite journal |last=Chu |first=Tianshu |last2=Liu |first2=Xin |last3=Takayanagi |first3=Shigemi |last4=Matsushita |first4=Tomoko |last5=Kishimoto |first5=Hiro |date=2022-09-10 |title=Association between mental health and academic performance among university undergraduates: The interacting role of lifestyle behaviors |url=https://doi.org/10.1002/mpr.1938 |journal=International Journal of Methods in Psychiatric Research |volume=32 |issue=1 |doi=10.1002/mpr.1938 |issn=1049-8931}}</ref> Ditshupiso <references /> # [[Karolo:Exams]] l05y6ts33n1ciboztvwac5z0g9xg73m Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo 0 14897 54243 2026-08-22T13:02:51Z P'kaytee 12489 i have created an article 54243 wikitext text/x-wiki Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo. hx9rwvyemira9z5v7wlccovlg3lpsbn 54244 54243 2026-08-22T13:44:50Z P'kaytee 12489 Se se potlana 54244 wikitext text/x-wiki '''Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo.''' [[Setshwantsho:Indoor Sports - Trying to Keep the Workmen On the Job as Your Noisy Home Goes On As Usual.jpg|thumb|'''Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo.''']] Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo ke kgopolo e e gatelelang botlhokwa jwa go reetsa ka kelotlhoko mo setšhabeng sa gompieno se se tletseng puisano e e sa kgaotseng, mekgwa ya dijithale le tshedimosetso e ntsi. E gatelela gore go reetsa ke bokgoni jwa botlhokwa jwa go dirisana le batho, jo bo thusang mo tlhaloganyong, kutlwelobotlhokong, puisanong e e phepa le go ageng dikamano tse di nonofileng. Taba eno e sekasekwa thata mo dithutong tsa tlhaloganyo, puisano, thuto, boeteledipele le tharabololo ya dikgotlhang.<ref>Wiley Online Library – Introduction⁠</ref> '''Kakaretso''' Go reetsa go akaretsa go amogela, go tlhaloganya, go ranola le go araba melaetsa ya mafoko le e e sa diriseng mafoko. Fa go utlwa e le bokgoni jwa go lemoga medumo fela, go reetsa go tlhoka kelotlhoko, go tsepamisa mogopolo le go tlhaloganya. Mo tikologong ya dijithale ya gompieno, go reetsa ka nnete go botlhokwa thata ka gonne batho ba nna ba kopana le metswedi ya dikgang ya loago, melaetsa, dipapatso le tshedimosetso e ntsi ka metlha.<ref>Wiley Online Library – Listening and Human Communication in the 21st Century⁠</ref> '''Dikao tsa go Reetsa ka Tsela e e Tlhomameng<ref>Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠</ref>''' '''Go reetsa sentle gantsi go akaretsa maitshwaro a a latelang:''' * Go neela sebui tlhokomelo e e feletseng. * Go bontsha kutlwelobotlhoko, tlhaloganyo le tlotlo. * Go tila go tsena mo puong ya sebui go sa tlhokege. * Go ela tlhoko mafoko a a buiwang le puo ya mmele. * Go naya dikarabo tse di maleba le tse di akanyeditsweng sentle. * Go nna le mogopolo o o bulegileng mo megopolong e e farologaneng le ya gago. '''Botlhokwa''' Go reetsa go botlhokwa mo go ageng tshepo, go nonotsheng dikamano le go fokotseng go sa tlhaloganyane. Mo thutong, go reetsa ka kelotlhoko go ka tokafatsa tlhaloganyo ya baithuti le go rotloetsa tirisanommogo mo go ithuteng. Mo lefelong la tiro, go reetsa sentle go thusa mo tirisanong ya setlhopha, boeteledipele, puisano le go tsaya ditshwetso tse di siameng. Mo tlhokomelong ya botsogo le tlhabololo ya maikutlo, go reetsa go thusa baitseanape go tlhaloganya maitemogelo, matshwenyego le ditlhoko tsa batho ba ba ba thusang. Go reetsa go botlhokwa gape mo ditšhabeng tse di nang le ditso le dipono tse di farologaneng, ka gonne go thusa batho go tlhaloganya ditso, maitemogelo le maikutlo a ba bangwe. Seno se ka rotloetsa kamogelo, tirisanommogo le kagiso.<ref>Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠</ref> '''Dikgwetlho''' Thekenoloji ya segompieno e okeditse bontsi jwa tshedimosetso e batho ba kopanang le yone letsatsi le letsatsi. Ditsebeletso tse di tswelelang, metswedi ya dikgang ya loago le go dira dilo di le dintsi ka nako e le nngwe di ka dira gore go nne thata go tsepamisa mogopolo mo motlotlong. Mabaka a mangwe, a a jaaka go tlhoka nako, megopolo ya motho, maikutlo le dikakanyo tse motho a setseng a na le tsone, le one a ka kgoreletsa go reetsa sentle.<ref>Wiley Online Library – Book information</ref> '''Tiriso''' Melaometheo ya go reetsa sentle e dirisiwa mo mafelong a le mantsi, go akaretsa: * Thuto, moo e thusang mo go tseneng karolo mo dipuisanong tsa phaposi le go ithuta ka tirisanommogo. * Kgwebo, moo baeteledipele ba ka dirisang go reetsa go tlhaloganya badiri le go tokafatsa tiro ya mokgatlho. * Tlhokomelo ya botsogo, moo go reetsa sentle go tokafatsang puisano magareng ga baitseanape ba botsogo le balwetse. * Tharabololo ya dikgotlhang, moo go reetsa ka kelotlhoko go thusang batho go tlhaloganya dingongorego tse di farologaneng le go fitlhelela kutlwano. * Dikamano tsa botho, moo go reetsa go agang tshepo, kutlwelobotlhoko, tlhaloganyo le tshegetso ya maikutlo.<ref>DOI – The Skills of Listening-Centered Communication</ref> '''Ditshupiso''' # Wolvin, A. D. (2010). Introduction: Perspectives on Listening in the 21st Century. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Introduction⁠. # Wolvin, A. D. (Ed.). (2010). Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Listening and Human Communication in the 21st Century⁠. # Brownell, J. (2010). The Skills of Listening-Centered Communication. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠. # Floyd, J. J. (2010). Listening: A Dialogic Perspective. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠. # Wolvin, A. D. (Ed.). (2010). Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Book information⁠. # Brownell, J. (2010). The Skills of Listening-Centered Communication. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. DOI – The Skills of Listening-Centered Communication. dng4zs7hthf85gdvvjg20xouesjlc4y 54245 54244 2026-08-22T13:49:28Z P'kaytee 12489 I'm done writing my article 54245 wikitext text/x-wiki '''Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo.''' [[Setshwantsho:Indoor Sports - Trying to Keep the Workmen On the Job as Your Noisy Home Goes On As Usual.jpg|thumb|'''Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo.''']] Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo ke kgopolo e e gatelelang botlhokwa jwa go reetsa ka kelotlhoko mo setšhabeng sa gompieno se se tletseng puisano e e sa kgaotseng, mekgwa ya dijithale le tshedimosetso e ntsi. E gatelela gore go reetsa ke bokgoni jwa botlhokwa jwa go dirisana le batho, jo bo thusang mo tlhaloganyong, kutlwelobotlhokong, puisanong e e phepa le go ageng dikamano tse di nonofileng. Taba eno e sekasekwa thata mo dithutong tsa tlhaloganyo, puisano, thuto, boeteledipele le tharabololo ya dikgotlhang.<ref>Wiley Online Library – Introduction⁠</ref> '''Kakaretso''' Go reetsa go akaretsa go amogela, go tlhaloganya, go ranola le go araba melaetsa ya mafoko le e e sa diriseng mafoko. Fa go utlwa e le bokgoni jwa go lemoga medumo fela, go reetsa go tlhoka kelotlhoko, go tsepamisa mogopolo le go tlhaloganya. Mo tikologong ya dijithale ya gompieno, go reetsa ka nnete go botlhokwa thata ka gonne batho ba nna ba kopana le metswedi ya dikgang ya loago, melaetsa, dipapatso le tshedimosetso e ntsi ka metlha.<ref>Wiley Online Library – Listening and Human Communication in the 21st Century⁠</ref> '''Dikao tsa go Reetsa ka Tsela e e Tlhomameng<ref>Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠</ref>''' '''Go reetsa sentle gantsi go akaretsa maitshwaro a a latelang:''' * Go neela sebui tlhokomelo e e feletseng. * Go bontsha kutlwelobotlhoko, tlhaloganyo le tlotlo. * Go tila go tsena mo puong ya sebui go sa tlhokege. * Go ela tlhoko mafoko a a buiwang le puo ya mmele. * Go naya dikarabo tse di maleba le tse di akanyeditsweng sentle. * Go nna le mogopolo o o bulegileng mo megopolong e e farologaneng le ya gago. '''Botlhokwa''' Go reetsa go botlhokwa mo go ageng tshepo, go nonotsheng dikamano le go fokotseng go sa tlhaloganyane. Mo thutong, go reetsa ka kelotlhoko go ka tokafatsa tlhaloganyo ya baithuti le go rotloetsa tirisanommogo mo go ithuteng. Mo lefelong la tiro, go reetsa sentle go thusa mo tirisanong ya setlhopha, boeteledipele, puisano le go tsaya ditshwetso tse di siameng. Mo tlhokomelong ya botsogo le tlhabololo ya maikutlo, go reetsa go thusa baitseanape go tlhaloganya maitemogelo, matshwenyego le ditlhoko tsa batho ba ba ba thusang. Go reetsa go botlhokwa gape mo ditšhabeng tse di nang le ditso le dipono tse di farologaneng, ka gonne go thusa batho go tlhaloganya ditso, maitemogelo le maikutlo a ba bangwe. Seno se ka rotloetsa kamogelo, tirisanommogo le kagiso.<ref>Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠</ref> '''Dikgwetlho''' Thekenoloji ya segompieno e okeditse bontsi jwa tshedimosetso e batho ba kopanang le yone letsatsi le letsatsi. Ditsebeletso tse di tswelelang, metswedi ya dikgang ya loago le go dira dilo di le dintsi ka nako e le nngwe di ka dira gore go nne thata go tsepamisa mogopolo mo motlotlong. Mabaka a mangwe, a a jaaka go tlhoka nako, megopolo ya motho, maikutlo le dikakanyo tse motho a setseng a na le tsone, le one a ka kgoreletsa go reetsa sentle.<ref>Wiley Online Library – Book information</ref> '''Tiriso''' Melaometheo ya go reetsa sentle e dirisiwa mo mafelong a le mantsi, go akaretsa: * Thuto, moo e thusang mo go tseneng karolo mo dipuisanong tsa phaposi le go ithuta ka tirisanommogo. * Kgwebo, moo baeteledipele ba ka dirisang go reetsa go tlhaloganya badiri le go tokafatsa tiro ya mokgatlho. * Tlhokomelo ya botsogo, moo go reetsa sentle go tokafatsang puisano magareng ga baitseanape ba botsogo le balwetse. * Tharabololo ya dikgotlhang, moo go reetsa ka kelotlhoko go thusang batho go tlhaloganya dingongorego tse di farologaneng le go fitlhelela kutlwano. * Dikamano tsa botho, moo go reetsa go agang tshepo, kutlwelobotlhoko, tlhaloganyo le tshegetso ya maikutlo.<ref>DOI – The Skills of Listening-Centered Communication</ref> '''Ditshupiso''' # Wolvin, A. D. (2010). Introduction: Perspectives on Listening in the 21st Century. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Introduction⁠. # Wolvin, A. D. (Ed.). (2010). Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Listening and Human Communication in the 21st Century⁠. # Brownell, J. (2010). The Skills of Listening-Centered Communication. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠. # Floyd, J. J. (2010). Listening: A Dialogic Perspective. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠. # Wolvin, A. D. (Ed.). (2010). Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Book information⁠. # Brownell, J. (2010). The Skills of Listening-Centered Communication. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. DOI – The Skills of Listening-Centered Communication. tmx15f4tcbcc9ihg4xd1061g5q8osqr 54248 54245 2026-08-22T17:37:21Z P'kaytee 12489 I'm done writing my article 54248 wikitext text/x-wiki '''Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo.''' [[Setshwantsho:Indoor Sports - Trying to Keep the Workmen On the Job as Your Noisy Home Goes On As Usual.jpg|thumb|'''Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo.''']] Boleng jwa go reetsa mo lefatsheng le le modumo ke kgopolo e e gatelelang botlhokwa jwa go reetsa ka kelotlhoko mo setšhabeng sa gompieno se se tletseng puisano e e sa kgaotseng, mekgwa ya dijithale le tshedimosetso e ntsi. E gatelela gore go reetsa ke bokgoni jwa botlhokwa jwa go dirisana le batho, jo bo thusang mo tlhaloganyong, kutlwelobotlhokong, puisanong e e phepa le go ageng dikamano tse di nonofileng. Taba eno e sekasekwa thata mo dithutong tsa tlhaloganyo, puisano, thuto, boeteledipele le tharabololo ya dikgotlhang.<ref>Wiley Online Library – Introduction⁠</ref> '''Kakaretso''' Go reetsa go akaretsa go amogela, go tlhaloganya, go ranola le go araba melaetsa ya mafoko le e e sa diriseng mafoko. Fa go utlwa e le bokgoni jwa go lemoga medumo fela, go reetsa go tlhoka kelotlhoko, go tsepamisa mogopolo le go tlhaloganya. Mo tikologong ya dijithale ya gompieno, go reetsa ka nnete go botlhokwa thata ka gonne batho ba nna ba kopana le metswedi ya dikgang ya loago, melaetsa, dipapatso le tshedimosetso e ntsi ka metlha.<ref>Wiley Online Library – Listening and Human Communication in the 21st Century⁠</ref> '''Dikao tsa go Reetsa ka Tsela e e Tlhomameng<ref>Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠</ref>''' '''Go reetsa sentle gantsi go akaretsa maitshwaro a a latelang:''' * Go neela sebui tlhokomelo e e feletseng. * Go bontsha kutlwelobotlhoko, tlhaloganyo le tlotlo. * Go tila go tsena mo puong ya sebui go sa tlhokege. * Go ela tlhoko mafoko a a buiwang le puo ya mmele. * Go naya dikarabo tse di maleba le tse di akanyeditsweng sentle. * Go nna le mogopolo o o bulegileng mo megopolong e e farologaneng le ya gago. '''Botlhokwa''' Go reetsa go botlhokwa mo go ageng tshepo, go nonotsheng dikamano le go fokotseng go sa tlhaloganyane. Mo thutong, go reetsa ka kelotlhoko go ka tokafatsa tlhaloganyo ya baithuti le go rotloetsa tirisanommogo mo go ithuteng. Mo lefelong la tiro, go reetsa sentle go thusa mo tirisanong ya setlhopha, boeteledipele, puisano le go tsaya ditshwetso tse di siameng. Mo tlhokomelong ya botsogo le tlhabololo ya maikutlo, go reetsa go thusa baitseanape go tlhaloganya maitemogelo, matshwenyego le ditlhoko tsa batho ba ba ba thusang. Go reetsa go botlhokwa gape mo ditšhabeng tse di nang le ditso le dipono tse di farologaneng, ka gonne go thusa batho go tlhaloganya ditso, maitemogelo le maikutlo a ba bangwe. Seno se ka rotloetsa kamogelo, tirisanommogo le kagiso.<ref>Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠</ref> '''Dikgwetlho''' Thekenoloji ya segompieno e okeditse bontsi jwa tshedimosetso e batho ba kopanang le yone letsatsi le letsatsi. Ditsebeletso tse di tswelelang, metswedi ya dikgang ya loago le go dira dilo di le dintsi ka nako e le nngwe di ka dira gore go nne thata go tsepamisa mogopolo mo motlotlong. Mabaka a mangwe, a a jaaka go tlhoka nako, megopolo ya motho, maikutlo le dikakanyo tse motho a setseng a na le tsone, le one a ka kgoreletsa go reetsa sentle.<ref>Wiley Online Library – Book information</ref> '''Tiriso''' Melaometheo ya go reetsa sentle e dirisiwa mo mafelong a le mantsi, go akaretsa: * Thuto, moo e thusang mo go tseneng karolo mo dipuisanong tsa phaposi le go ithuta ka tirisanommogo. * Kgwebo, moo baeteledipele ba ka dirisang go reetsa go tlhaloganya badiri le go tokafatsa tiro ya mokgatlho. * Tlhokomelo ya botsogo, moo go reetsa sentle go tokafatsang puisano magareng ga baitseanape ba botsogo le balwetse. * Tharabololo ya dikgotlhang, moo go reetsa ka kelotlhoko go thusang batho go tlhaloganya dingongorego tse di farologaneng le go fitlhelela kutlwano. * Dikamano tsa botho, moo go reetsa go agang tshepo, kutlwelobotlhoko, tlhaloganyo le tshegetso ya maikutlo.<ref>DOI – The Skills of Listening-Centered Communication</ref> '''Ditshupiso''' # Wolvin, A. D. (2010). Introduction: Perspectives on Listening in the 21st Century. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Introduction⁠. # Wolvin, A. D. (Ed.). (2010). Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Listening and Human Communication in the 21st Century⁠. # Brownell, J. (2010). The Skills of Listening-Centered Communication. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠. # Floyd, J. J. (2010). Listening: A Dialogic Perspective. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – The Skills of Listening-Centered Communication⁠. # Wolvin, A. D. (Ed.). (2010). Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. Wiley Online Library – Book information⁠. # Brownell, J. (2010). The Skills of Listening-Centered Communication. In A. D. Wolvin (Ed.), Listening and Human Communication in the 21st Century. Wiley-Blackwell. DOI – The Skills of Listening-Centered Communication. 18ez1k7c91s1e2swd3gjhq16sva7fii Modirisi:Scooby Boo/Draft 12 2 14898 54247 2026-08-22T17:35:50Z Scooby Boo 12483 I created draftt space Number 12 54247 wikitext text/x-wiki This is my Draft space number 12 '''Lebaka''' La go Bo Lelapa le le Botlhokwa Lelapa ke nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa thata mo matshelong a rona. E re naya lorato, e re tshegetsa, e re kaela le go ikutlwa re le karolo ya rona. Gantsi maloko a lelapa ke batho ba re ka yang kwa go bone fa re itumetse, re hutsafetse kgotsa re lebane le mathata. Di re thusa go ithuta mekgwa e e botlhokwa e e jaaka tlotlo, bopelonomi, boikanyegi le boikarabelo. Le fa lelapa lengwe le lengwe le farologane, go nna le batho ba ba amegang ka rona le ba ba re tshegetsang go ka dira gore botshelo bo nne botoka le go re thusa go nna batho ba ba nonofileng.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lengwe la mabaka a botlhokwa a go bo lelapa le le botlhokwa ke ka gonne le naya lorato le tshegetso ya maikutlo. Mongwe le mongwe o feta mo dinakong tse di thata mo botshelong, mme go nna le mongwe yo o ka buang le ene go ka dira gore dinako tseo di nne motlhofo. Fa re ikutlwa re hutsafetse, re tshwenyegile kgotsa re swabile, ba malapa a rona ba ka re kgothatsa le go re gakolola gore ga re nosi. Ba ka reetsa mathata a rona, ba re naya kgakololo le go re thusa go bona ditharabololo.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape lelapa le re thusa go ithuta dithuto tse di botlhokwa mo botshelong. Go tloga fa re sa ntse re le bannye, batsadi le maloko a mangwe a lelapa ba re ruta kafa re tshwanetseng go itshwara ka gone le kafa re tshwanetseng go tshwara batho ba bangwe ka gone. Re ithuta botlhokwa jwa go ikanyega, go tlotla, go nna pelonomi, go nna pelotelele le go nna le maikarabelo. Dithuto tseno di re thusa go nna batho ba ba botoka le go re baakanyetsa isagwe.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lebaka le lengwe la go bo lelapa le le botlhokwa ke gore le dira gore re ikutlwe re le karolo ya lone. Batho ba batla go ikutlwa ba ratiwa, ba amogelwa e bile ba le botlhokwa. Go fetsa nako le ba lelapa go ka re thusa go ikutlwa re le karolo ya sengwe se se kgethegileng. Ditiro tse di motlhofo tse di jaaka go ja mmogo, go tlotla, go lebelela dibaesekopo kgotsa go keteka malatsi a botsalo di ka dira gore re gakologelwe dilo tse di itumedisang tse re ka di gakologelwang ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape maloko a lelapa a ka thusana ka nako ya maemo a a thata. Ka sekai, fa mongwe a lwala, ba lelapa ba ka mo tlhokomela le go mo kgothatsa. Fa leloko la lelapa le na le bothata kwa sekolong kgotsa kwa tirong, ba bangwe ba ka mo naya kgakololo le go mo ema nokeng. Go dirisana mmogo ka nako ya mathata go ka dira gore lelapa le nonofile..<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lelapa le lone le botlhokwa ka gonne le re thusa gore re itshepe. Fa ba malapa a rona ba dumela mo go rona, re ka nna ra ikutlwa re itshepa thata fa re leka dilo tse disha le go lebana le dikgwetlho. Kgothatso e e tswang mo batsading, bana ba rona kgotsa ba losika ba bangwe e ka re tlhotlheletsa gore re dire ka natla mme re se ka ra ineela fa dilo di nna thata.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Karolo e nngwe e e botlhokwa ya botshelo jwa lelapa ke go abelana maikarabelo. Maloko a lelapa a ka thusana ka ditiro tsa mo ntlong, ba tlhokomelana le go rarabolola mathata mmogo. Go ithuta go abelana maikarabelo go ruta bana le basha gore ba ka nna jang bagolo ba ba nang le maikarabelo le ba ba ikemetseng ka nosi.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lelapa le ka tlisa boitumelo le dikgakologelo tse di kgethegileng mo matshelong a rona. Malatsi a boikhutso, malatsi a botsalo, maeto a lelapa, mekete, tota le malatsi a a tlwaelegileng a lo a fetsang mmogo e ka nna dilo tse di botlhokwa tse re di gakologelwang. Dinako tseno di re gakolola gore botshelo ga se fela ka tiro le sekolo mme gape ke ka ga go fetsa nako le batho ba re ba ratang.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Fa re konela, lelapa le botlhokwa ka gonne le naya lorato, kemonokeng, kaelo, tshireletso le go ikutlwa e le karolo ya lelapa. Maloko a lelapa a re thusa mo dinakong tse di thata le go keteka katlego ya rona le rona. Di re ruta dithuto tsa botlhokwa e bile di re thusa go nna batho ba ba itshepang le ba ba nang le maikarabelo. Le fa malapa a ka nna a nna le dikgotlhang ka dinako tse dingwe, go tlhokomelana le go fetsa nako mmogo go ka dira gore kamano ya lelapa e nonofe. Ka ntlha ya mabaka ano, re tshwanetse go lebogela malapa a rona mme le ka motlha re se ka ra tsaya [[Batho bantsho|batho]] ba ba re ratang le ba ba re tshegetsang kwa tlase.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> [[Karolo:Relative]] phfxlpyxfxaa1v8i3ng0w4r6qdfmvsg 54249 54247 2026-08-22T17:46:03Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Athekele 54249 wikitext text/x-wiki This is my Draft space number 12 [[Setshwantsho:Family eating their lunch.jpg|thumb|280x280px|Lebaka La go Bo Lelapa le le Botlhokwa]] '''Lebaka''' La go Bo Lelapa le le Botlhokwa Lelapa ke nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa thata mo matshelong a rona. E re naya lorato, e re tshegetsa, e re kaela le go ikutlwa re le karolo ya rona. Gantsi maloko a lelapa ke batho ba re ka yang kwa go bone fa re itumetse, re hutsafetse kgotsa re lebane le mathata. Di re thusa go ithuta mekgwa e e botlhokwa e e jaaka tlotlo, bopelonomi, boikanyegi le boikarabelo. Le fa lelapa lengwe le lengwe le farologane, go nna le batho ba ba amegang ka rona le ba ba re tshegetsang go ka dira gore botshelo bo nne botoka le go re thusa go nna batho ba ba nonofileng.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lengwe la mabaka a botlhokwa a go bo lelapa le le botlhokwa ke ka gonne le naya lorato le tshegetso ya maikutlo. Mongwe le mongwe o feta mo dinakong tse di thata mo botshelong, mme go nna le mongwe yo o ka buang le ene go ka dira gore dinako tseo di nne motlhofo. Fa re ikutlwa re hutsafetse, re tshwenyegile kgotsa re swabile, ba malapa a rona ba ka re kgothatsa le go re gakolola gore ga re nosi. Ba ka reetsa mathata a rona, ba re naya kgakololo le go re thusa go bona ditharabololo.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape lelapa le re thusa go ithuta dithuto tse di botlhokwa mo botshelong. Go tloga fa re sa ntse re le bannye, batsadi le maloko a mangwe a lelapa ba re ruta kafa re tshwanetseng go itshwara ka gone le kafa re tshwanetseng go tshwara batho ba bangwe ka gone. Re ithuta botlhokwa jwa go ikanyega, go tlotla, go nna pelonomi, go nna pelotelele le go nna le maikarabelo. Dithuto tseno di re thusa go nna batho ba ba botoka le go re baakanyetsa isagwe.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lebaka le lengwe la go bo lelapa le le botlhokwa ke gore le dira gore re ikutlwe re le karolo ya lone. Batho ba batla go ikutlwa ba ratiwa, ba amogelwa e bile ba le botlhokwa. Go fetsa nako le ba lelapa go ka re thusa go ikutlwa re le karolo ya sengwe se se kgethegileng. Ditiro tse di motlhofo tse di jaaka go ja mmogo, go tlotla, go lebelela dibaesekopo kgotsa go keteka malatsi a botsalo di ka dira gore re gakologelwe dilo tse di itumedisang tse re ka di gakologelwang ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape maloko a lelapa a ka thusana ka nako ya maemo a a thata. Ka sekai, fa mongwe a lwala, ba lelapa ba ka mo tlhokomela le go mo kgothatsa. Fa leloko la lelapa le na le bothata kwa sekolong kgotsa kwa tirong, ba bangwe ba ka mo naya kgakololo le go mo ema nokeng. Go dirisana mmogo ka nako ya mathata go ka dira gore lelapa le nonofile..<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lelapa le lone le botlhokwa ka gonne le re thusa gore re itshepe. Fa ba malapa a rona ba dumela mo go rona, re ka nna ra ikutlwa re itshepa thata fa re leka dilo tse disha le go lebana le dikgwetlho. Kgothatso e e tswang mo batsading, bana ba rona kgotsa ba losika ba bangwe e ka re tlhotlheletsa gore re dire ka natla mme re se ka ra ineela fa dilo di nna thata.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Karolo e nngwe e e botlhokwa ya botshelo jwa lelapa ke go abelana maikarabelo. Maloko a lelapa a ka thusana ka ditiro tsa mo ntlong, ba tlhokomelana le go rarabolola mathata mmogo. Go ithuta go abelana maikarabelo go ruta bana le basha gore ba ka nna jang bagolo ba ba nang le maikarabelo le ba ba ikemetseng ka nosi.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lelapa le ka tlisa boitumelo le dikgakologelo tse di kgethegileng mo matshelong a rona. Malatsi a boikhutso, malatsi a botsalo, maeto a lelapa, mekete, tota le malatsi a a tlwaelegileng a lo a fetsang mmogo e ka nna dilo tse di botlhokwa tse re di gakologelwang. Dinako tseno di re gakolola gore botshelo ga se fela ka tiro le sekolo mme gape ke ka ga go fetsa nako le batho ba re ba ratang.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Fa re konela, lelapa le botlhokwa ka gonne le naya lorato, kemonokeng, kaelo, tshireletso le go ikutlwa e le karolo ya lelapa. Maloko a lelapa a re thusa mo dinakong tse di thata le go keteka katlego ya rona le rona. Di re ruta dithuto tsa botlhokwa e bile di re thusa go nna batho ba ba itshepang le ba ba nang le maikarabelo. Le fa malapa a ka nna a nna le dikgotlhang ka dinako tse dingwe, go tlhokomelana le go fetsa nako mmogo go ka dira gore kamano ya lelapa e nonofe. Ka ntlha ya mabaka ano, re tshwanetse go lebogela malapa a rona mme le ka motlha re se ka ra tsaya [[Batho bantsho|batho]] ba ba re ratang le ba ba re tshegetsang kwa tlase.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> [[Karolo:Relative]] r6farwj4hb72s682cvjbjfo8ya9wo1o 54250 54249 2026-08-22T17:53:09Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Athekele 54250 wikitext text/x-wiki This is my Draft space number 12 [[Setshwantsho:Family eating their lunch.jpg|thumb|270x270px|Lebaka La go Bo lelapa le le Botlhokwa]] '''Lebaka''' La go Bo Lelapa le le Botlhokwa. Lelapa ke nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa thata mo matshelong a rona. E re naya lorato, e re tshegetsa, e re kaela le go ikutlwa re le karolo ya rona. Gantsi maloko a lelapa ke batho ba re ka yang kwa go bone fa re itumetse, re hutsafetse kgotsa re lebane le mathata. Di re thusa go ithuta mekgwa e e botlhokwa e e jaaka tlotlo, bopelonomi, boikanyegi le boikarabelo. Le fa lelapa lengwe le lengwe le farologane, go nna le batho ba ba amegang ka rona le ba ba re tshegetsang go ka dira gore botshelo bo nne botoka le go re thusa go nna batho ba ba nonofileng.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lengwe la mabaka a botlhokwa a go bo lelapa le le botlhokwa ke ka gonne le naya lorato le tshegetso ya maikutlo. Mongwe le mongwe o feta mo dinakong tse di thata mo botshelong, mme go nna le mongwe yo o ka buang le ene go ka dira gore dinako tseo di nne motlhofo. Fa re ikutlwa re hutsafetse, re tshwenyegile kgotsa re swabile, ba malapa a rona ba ka re kgothatsa le go re gakolola gore ga re nosi. Ba ka reetsa mathata a rona, ba re naya kgakololo le go re thusa go bona ditharabololo.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape lelapa le re thusa go ithuta dithuto tse di botlhokwa mo botshelong. Go tloga fa re sa ntse re le bannye, batsadi le maloko a mangwe a lelapa ba re ruta kafa re tshwanetseng go itshwara ka gone le kafa re tshwanetseng go tshwara batho ba bangwe ka gone. Re ithuta botlhokwa jwa go ikanyega, go tlotla, go nna pelonomi, go nna pelotelele le go nna le maikarabelo. Dithuto tseno di re thusa go nna batho ba ba botoka le go re baakanyetsa isagwe.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lebaka le lengwe la go bo lelapa le le botlhokwa ke gore le dira gore re ikutlwe re le karolo ya lone. Batho ba batla go ikutlwa ba ratiwa, ba amogelwa e bile ba le botlhokwa. Go fetsa nako le ba lelapa go ka re thusa go ikutlwa re le karolo ya sengwe se se kgethegileng. Ditiro tse di motlhofo tse di jaaka go ja mmogo, go tlotla, go lebelela dibaesekopo kgotsa go keteka malatsi a botsalo di ka dira gore re gakologelwe dilo tse di itumedisang tse re ka di gakologelwang ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape maloko a lelapa a ka thusana ka nako ya maemo a a thata. Ka sekai, fa mongwe a lwala, ba lelapa ba ka mo tlhokomela le go mo kgothatsa. Fa leloko la lelapa le na le bothata kwa sekolong kgotsa kwa tirong, ba bangwe ba ka mo naya kgakololo le go mo ema nokeng. Go dirisana mmogo ka nako ya mathata go ka dira gore lelapa le nonofile..<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lelapa le lone le botlhokwa ka gonne le re thusa gore re itshepe. Fa ba malapa a rona ba dumela mo go rona, re ka nna ra ikutlwa re itshepa thata fa re leka dilo tse disha le go lebana le dikgwetlho. Kgothatso e e tswang mo batsading, bana ba rona kgotsa ba losika ba bangwe e ka re tlhotlheletsa gore re dire ka natla mme re se ka ra ineela fa dilo di nna thata.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Karolo e nngwe e e botlhokwa ya botshelo jwa lelapa ke go abelana maikarabelo. Maloko a lelapa a ka thusana ka ditiro tsa mo ntlong, ba tlhokomelana le go rarabolola mathata mmogo. Go ithuta go abelana maikarabelo go ruta bana le basha gore ba ka nna jang bagolo ba ba nang le maikarabelo le ba ba ikemetseng ka nosi.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lelapa le ka tlisa boitumelo le dikgakologelo tse di kgethegileng mo matshelong a rona. Malatsi a boikhutso, malatsi a botsalo, maeto a lelapa, mekete, tota le malatsi a a tlwaelegileng a lo a fetsang mmogo e ka nna dilo tse di botlhokwa tse re di gakologelwang. Dinako tseno di re gakolola gore botshelo ga se fela ka tiro le sekolo mme gape ke ka ga go fetsa nako le batho ba re ba ratang.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Fa re konela, lelapa le botlhokwa ka gonne le naya lorato, kemonokeng, kaelo, tshireletso le go ikutlwa e le karolo ya lelapa. Maloko a lelapa a re thusa mo dinakong tse di thata le go keteka katlego ya rona le rona. Di re ruta dithuto tsa botlhokwa e bile di re thusa go nna batho ba ba itshepang le ba ba nang le maikarabelo. Le fa malapa a ka nna a nna le dikgotlhang ka dinako tse dingwe, go tlhokomelana le go fetsa nako mmogo go ka dira gore kamano ya lelapa e nonofe. Ka ntlha ya mabaka ano, re tshwanetse go lebogela malapa a rona mme le ka motlha re se ka ra tsaya [[Batho bantsho|batho]] ba ba re ratang le ba ba re tshegetsang kwa tlase.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> [[Karolo:Relative]] 2e9ok7ywl1p85zujb80hgbaxjk0g26s Lebaka La go Bo Lelapa le le Botlhokwa 0 14899 54251 2026-08-22T17:59:08Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Athekele 54251 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Family_eating_their_lunch.jpg|thumb|270x270px|Lebaka La go Bo lelapa le le Botlhokwa]] '''Lebaka''' La go Bo Lelapa le le Botlhokwa. Lelapa ke nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa thata mo matshelong a rona. E re naya lorato, e re tshegetsa, e re kaela le go ikutlwa re le karolo ya rona. Gantsi maloko a lelapa ke batho ba re ka yang kwa go bone fa re itumetse, re hutsafetse kgotsa re lebane le mathata. Di re thusa go ithuta mekgwa e e botlhokwa e e jaaka tlotlo, bopelonomi, boikanyegi le boikarabelo. Le fa lelapa lengwe le lengwe le farologane, go nna le batho ba ba amegang ka rona le ba ba re tshegetsang go ka dira gore botshelo bo nne botoka le go re thusa go nna batho ba ba nonofileng.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lengwe la mabaka a botlhokwa a go bo lelapa le le botlhokwa ke ka gonne le naya lorato le tshegetso ya maikutlo. Mongwe le mongwe o feta mo dinakong tse di thata mo botshelong, mme go nna le mongwe yo o ka buang le ene go ka dira gore dinako tseo di nne motlhofo. Fa re ikutlwa re hutsafetse, re tshwenyegile kgotsa re swabile, ba malapa a rona ba ka re kgothatsa le go re gakolola gore ga re nosi. Ba ka reetsa mathata a rona, ba re naya kgakololo le go re thusa go bona ditharabololo.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape lelapa le re thusa go ithuta dithuto tse di botlhokwa mo botshelong. Go tloga fa re sa ntse re le bannye, batsadi le maloko a mangwe a lelapa ba re ruta kafa re tshwanetseng go itshwara ka gone le kafa re tshwanetseng go tshwara batho ba bangwe ka gone. Re ithuta botlhokwa jwa go ikanyega, go tlotla, go nna pelonomi, go nna pelotelele le go nna le maikarabelo. Dithuto tseno di re thusa go nna batho ba ba botoka le go re baakanyetsa isagwe.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lebaka le lengwe la go bo lelapa le le botlhokwa ke gore le dira gore re ikutlwe re le karolo ya lone. Batho ba batla go ikutlwa ba ratiwa, ba amogelwa e bile ba le botlhokwa. Go fetsa nako le ba lelapa go ka re thusa go ikutlwa re le karolo ya sengwe se se kgethegileng. Ditiro tse di motlhofo tse di jaaka go ja mmogo, go tlotla, go lebelela dibaesekopo kgotsa go keteka malatsi a botsalo di ka dira gore re gakologelwe dilo tse di itumedisang tse re ka di gakologelwang ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Gape maloko a lelapa a ka thusana ka nako ya maemo a a thata. Ka sekai, fa mongwe a lwala, ba lelapa ba ka mo tlhokomela le go mo kgothatsa. Fa leloko la lelapa le na le bothata kwa sekolong kgotsa kwa tirong, ba bangwe ba ka mo naya kgakololo le go mo ema nokeng. Go dirisana mmogo ka nako ya mathata go ka dira gore lelapa le nonofile..<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Lelapa le lone le botlhokwa ka gonne le re thusa gore re itshepe. Fa ba malapa a rona ba dumela mo go rona, re ka nna ra ikutlwa re itshepa thata fa re leka dilo tse disha le go lebana le dikgwetlho. Kgothatso e e tswang mo batsading, bana ba rona kgotsa ba losika ba bangwe e ka re tlhotlheletsa gore re dire ka natla mme re se ka ra ineela fa dilo di nna thata.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Karolo e nngwe e e botlhokwa ya botshelo jwa lelapa ke go abelana maikarabelo. Maloko a lelapa a ka thusana ka ditiro tsa mo ntlong, ba tlhokomelana le go rarabolola mathata mmogo. Go ithuta go abelana maikarabelo go ruta bana le basha gore ba ka nna jang bagolo ba ba nang le maikarabelo le ba ba ikemetseng ka nosi.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Lelapa le ka tlisa boitumelo le dikgakologelo tse di kgethegileng mo matshelong a rona. Malatsi a boikhutso, malatsi a botsalo, maeto a lelapa, mekete, tota le malatsi a a tlwaelegileng a lo a fetsang mmogo e ka nna dilo tse di botlhokwa tse re di gakologelwang. Dinako tseno di re gakolola gore botshelo ga se fela ka tiro le sekolo mme gape ke ka ga go fetsa nako le batho ba re ba ratang.<ref>{{Cite web |title=Support for parenting {{!}} UNICEF |url=https://www.unicef.org/support-parenting |access-date=2026-08-22 |website=www.unicef.org |language=en}}</ref> Fa re konela, lelapa le botlhokwa ka gonne le naya lorato, kemonokeng, kaelo, tshireletso le go ikutlwa e le karolo ya lelapa. Maloko a lelapa a re thusa mo dinakong tse di thata le go keteka katlego ya rona le rona. Di re ruta dithuto tsa botlhokwa e bile di re thusa go nna batho ba ba itshepang le ba ba nang le maikarabelo. Le fa malapa a ka nna a nna le dikgotlhang ka dinako tse dingwe, go tlhokomelana le go fetsa nako mmogo go ka dira gore kamano ya lelapa e nonofe. Ka ntlha ya mabaka ano, re tshwanetse go lebogela malapa a rona mme le ka motlha re se ka ra tsaya [[Batho bantsho|batho]] ba ba re ratang le ba ba re tshegetsang kwa tlase.<ref>{{Cite web |title=Social connection |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/social-connection |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> 6z4hnwgc044z6f0dmeaoaded77ein5l Boitekanelo jwa Tlhaloganyo jwa moithuti le Tiragatso ya Thuto 0 14900 54253 2026-08-22T18:43:41Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Athekele 54253 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Students_seated_in_class_for_lesson.jpg|thumb|318x318px|Boitekanelo jwa Tlhaloganyo jwa Moithuti le Tiragatso ya Thuto]] '''Boitekanelo''' jwa Tlhaloganyo jwa Moithuti le Tiragatso ya Thuto Boitekanelo jwa tlhaloganyo bo kaya go itekanela ga motho mo maikutlong, mo tlhaloganyong le mo setšhabeng, e leng se se tlhotlheletsang kafa batho ka bongwe ba akanyang ka gone, ba ikutlwang ka gone le kafa ba itshwarang ka gone. Gape e ama tsela e batho ba lepalepanang le kgatelelo ya mogopolo ka yone, ba aga botsalano le ba bangwe le go dira ditshwetso ka yone. Tiragatso ya thuto e kaya maemo a phitlhelelo e moithuti a e fitlhelelang ka ditiro tsa go ithuta mme gantsi e lekanngwa ka mephato, dikabelo, diteko le ditlhatlhobo. Boitekanelo jwa tlhaloganyo jwa baithuti e nnile selo se se tshwenyang thata ka gonne bo ama ka tlhamalalo katlego ya bone mo dithutong. Go tlhaloganya kamano fa gare ga boitekanelo jwa tlhaloganyo le tiragatso ya thuto go botlhokwa go tlhama mafelo a go ithuta a a tshegetsang a a rotloetsang phitlhelelo ya thuto le boitekanelo jwa motho ka namana.<ref>{{Cite web |title=Mental health |url=https://www.who.int/health-topics/mental-health |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Dikgwetlho tsa botsogo jwa tlhaloganyo tse di jaaka go tlhobaela, go tshwenyega thata mo maikutlong le go ngomoga pelo go go sa foleng di ka ama thata bokgoni jwa baithuti jwa go tlhoma mogopolo, go boloka tshedimosetso le go wetsa ditiro tsa thuto. Baithuti ba ba itemogelang maemo ano gantsi ga ba dire sentle mo ditlhatlhobong, ga ba tsene dithuto e bile ba kgaratlha thata go fitlhelela dinako tse di beilweng. Dikgwetlho tseno di ka fokotsa tlhotlheletso le go itshepa, mme seno sa dira gore motho a se ka a fitlhelela sentle mo dithutong mme mo maemong mangwe, a ikgogele morago mo dithutong.<ref>{{Cite web |title=Stress |url=https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/stress |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Go na le dilo di le mmalwa tse di dirang gore baithuti ba se ka ba nna le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo. Kgatelelo ya thuto, dikgwetlho tsa madi, maikarabelo a lelapa le go lekalekanya tiro le dithuto di ka oketsa maemo a go ngomoga pelo. media wa botsalano le ona o ka dira gore motho a tlhobaele le go sa itshepe ka go ipapisa le batho ba bangwe ka tsela e e seng ya mmatota. Fa dikgatelelo tseno di sa laolwe sentle, di ka ama boitekanelo jwa tlhaloganyo le go dira sentle mo dithutong ka tsela e e sa siamang.<ref>{{Cite journal |last=Wagner |first=F. |last2=Wagner |first2=R. G. |last3=Kolanisi |first3=U. |last4=Makuapane |first4=L. P. |last5=Masango |first5=M. |last6=Gómez-Olivé |first6=F. X. |date=2022-11-11 |title=The relationship between depression symptoms and academic performance among first-year undergraduate students at a South African university: a cross-sectional study |url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36368962 |journal=BMC public health |volume=22 |issue=1 |pages=2067 |doi=10.1186/s12889-022-14517-7 |issn=1471-2458 |pmc=9651123 |pmid=36368962}}</ref> Go nna le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo go dira gore baithuti ba nne ba tlhotlheletsegile, ba tlhomile mogopolo le go nna ba tshwaregile mo dithutong tsa bone. Baithuti ba ba dirisang mekgwa e e itekanetseng ya go lepalepana le maemo, e e jaaka go ikatisa ka metlha, go robala mo go lekaneng le go dirisa nako sentle, go ka direga thata gore ba dire sentle mo dithutong. Go nna le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo gape go dira gore motho a kgone go gakologelwa sentle, go tlhoma mogopolo le go rarabolola mathata.<ref>{{Cite web |title=Mental health |url=https://www.who.int/health-topics/mental-health |access-date=2026-08-22 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Ditheo tsa thuto di na le seabe se se botlhokwa mo go tshegetseng boitekanelo jwa tlhaloganyo jwa baithuti. Diyunibesiti di ka tlamela ka ditirelo tsa kgakololo, mananeo a go lemosa batho ka boitekanelo jwa tlhaloganyo, ditlhopha tsa tshegetso ya balekane, le dithutano tsa go laola kgatelelo ya mogopolo. Batlhatlheledi ba ka tlhama mafelo a go ithuta a a tshegetsang ka go rotloetsa puisano e e bulegileng le go romela baithuti kwa ditirelong tsa tshegetso tsa seporofešenale fa go tlhokega. Dikgato tseno di thusa baithuti go laola kgatelelo ya mogopolo le go tokafatsa tiro ya bone ya [[thuto]].<ref>{{Cite journal |last=Chu |first=Tianshu |last2=Liu |first2=Xin |last3=Takayanagi |first3=Shigemi |last4=Matsushita |first4=Tomoko |last5=Kishimoto |first5=Hiro |date=2023-03 |title=Association between mental health and academic performance among university undergraduates: The interacting role of lifestyle behaviors |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9976597/ |journal=International Journal of Methods in Psychiatric Research |volume=32 |issue=1 |pages=e1938 |doi=10.1002/mpr.1938 |issn=1557-0657 |pmc=9976597 |pmid=36087035}}</ref> Kwa bokhutlong, boitekanelo jwa tlhaloganyo jwa moithuti le tiragatso ya thuto di amana thata. Baithuti ba ba nang le botsogo jo bo siameng jwa tlhaloganyo ba kgona go tlhoma mogopolo botoka, go laola kgatelelo ya mogopolo le go atlega mo dithutong. Ditheo tsa thuto, malapa le baithuti botlhe ba na le seabe mo go rotloetseng boitekanelo jwa tlhaloganyo. Ka go beeletsa mo tshegetsong ya boitekanelo jwa tlhaloganyo le go rotloetsa mekgwa ya botshelo e e itekanetseng, diyunibesiti di ka thusa baithuti go atlega mo dithutong fa di ntse di tokafatsa boleng jwa botshelo jwa bone ka kakaretso.<ref>{{Cite journal |last=Chu |first=Tianshu |last2=Liu |first2=Xin |last3=Takayanagi |first3=Shigemi |last4=Matsushita |first4=Tomoko |last5=Kishimoto |first5=Hiro |date=2022-09-10 |title=Association between mental health and academic performance among university undergraduates: The interacting role of lifestyle behaviors |url=https://doi.org/10.1002/mpr.1938 |journal=International Journal of Methods in Psychiatric Research |volume=32 |issue=1 |doi=10.1002/mpr.1938 |issn=1049-8931}}</ref> Ditshupiso <references /> # 4nljy5yzozye3lj2hc51v3ggd7rl0hn Lebusa 0 14901 54254 2026-08-22T19:46:46Z MmaBaggio 11091 Created by translating the page [[:mdwiki:Special:Redirect/revision/1456650|Vaginal discharge]] to:tn #mdwikicx 54254 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition|name=Lebusa|synonym=|image=Speculum and vaginal discharge.svg|image_size=|image_thumbtime=|alt=|caption=A drawing of abnormal vaginal discharge seen during a speculum exam|pronounce=|specialty=[[Gynecology]]|symptoms='''Normal''': Thin, watery, thick, sticky, clear or white<ref name=Beck2014 /><ref name=NHS2020/><br>'''Abnormal''': go fetoga ga mmala, go oketsega ga lebusa, monko o bosula, go babiwa, go fisiwa, [[pelvic pain]], go tswa madi mo bosading mo go sa tlwaelesegang, Botlhoko ka nako ya thobalano [[sexual intercourse|sex]]<ref name=NHS2020/><ref name=Mer2020/>|complications=|onset=|duration=|types=Le le tlwaelesegileng , Le le sa tlhwaelesegang<ref name=NHS2020/>|causes=|risks=|diagnosis=|differential=Normal, [[bacterial vaginosis]], [[vaginal yeast infection|yeast infection]], [[trichomoniasis]], [[chlamydia]], [[gonorrhea]], [[herpes]]<ref name=NHS2020/>|prevention=|treatment=|medication=|prognosis=|frequency=|deaths=|named after=}}'''Go tswa ga Lebusa''' go ka nna mo go tlwaelesegileng kgotsa mo go sa tlwaelesegang.<ref name="NHS2020">{{Cite web|title=Vaginal discharge|url=https://www.nhs.uk/conditions/vaginal-discharge/|website=nhs.uk|access-date=24 September 2020|language=en|date=18 October 2017|archive-date=23 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923201018/https://www.nhs.uk/conditions/vaginal-discharge/|url-status=live}}</ref> Go tswa ga lebusa le le tlwaelegileng mo bosading go diragala mo basading le mo basetsaneng ba le bantsi.<ref name="NHS2020" /> Selekanyo, boleng le popego ya go tswa ga lebusa di farologana go ya ka batho, mo modikologong otlhe wa go bona kgwedi, le mo dikgatong tsotlhe tsa go gola ga tlhakanelodikobo le tsa tsalo.<ref name="Hack2016">{{Cite book|title=Hacker & Moore's Essentials of Obstetrics and Gynecology|last=Hacker|first=Neville F.|publisher=Elsevier|year=2016|isbn=9781455775583|edition=6th|location=Philadelphia, PA|pages=276|quote=|via=}}</ref> Lebusa le le tlwaelegileng la bosadi le ka nna le mmala o mosesane, o o metsi kgotsa o o kitlaneng, o o kgomarelang, mme le ka nna mmala o o phepa kgotsa o mosweu.<ref name="Beck2014">{{Cite book|title=Obstetrics and Gynecology|last=Beckmann|first=R.B.|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|year=2014|isbn=9781451144314|edition=7th|location=Baltimore, MD|pages=260|quote=|via=}}</ref><ref name="NHS2020" /> Go tswa ga lebusa le le tlwaelegileng mo bosading gantsi ga go na monko o o bogale, e bile gantsi ga go amane le go baba kgotsa botlhoko.<ref name="Hack2016" /> E ka nna ntsi,mo go diragalang gantsi ka nako ya boimana, fa o tlhakanela dikobo, kgotsa fa o dirisa tsa thibelo boimana.<ref name="Hack2016" /><ref name="NHS2020" /> Lebusa le le tlwaelegileng le le tswang mo bosading ke motswako wa mesti disele, le dibakateria tse di kolobetsang le go sireletsa bosadi.<ref name="Beck2014" /> Motswako o o tlhagisiwa ke disele tsa bosadi le molomo wa popelo, mme o tswa mo mmeleng ka phatlha ya bosadi.<ref name="Mer2020">{{Cite web|title=Vaginal Discharge - Women's Health Issues|url=https://www.merckmanuals.com/home/women-s-health-issues/symptoms-of-gynecologic-disorders/vaginal-discharge|website=Merck Manuals Consumer Version|access-date=24 September 2020|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224070430/https://www.merckmanuals.com/home/women-s-health-issues/symptoms-of-gynecologic-disorders/vaginal-discharge|url-status=live}}</ref> Go tswa ga lebusa le le tlwaelegileng mo bosading ga go ka ke ga thibelwa mme go tlhapa ga go kgothalediwe ka tlhamalalo.<ref name="NHS2020" /> Le fa bontsi jwa go tswa ga lebusa bo emela go dira go go tlwaelegileng ga mmele, diphetogo dingwe mo go tsweng ga lebusa di ka bontsha tshwaetsego kgotsa mathata a mangwe.<ref name="Richardson2022">{{Cite journal|last=Richardson|first=Ania|last2=Robinson|first2=Angela J.|title=Vaginal discharge|journal=Medicine|date=1 May 2022|volume=50|issue=5|pages=254–258|doi=10.1016/j.mpmed.2022.02.002|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1357303922000469|language=en|issn=1357-3039}}</ref> Ditshwaetsego tse di ka bakang diphetogo mo metsi a a tswang mo bosading di akaretsa ditshwaetso tsa tomoso ya bosadi, bolwetse jwa bosadi jo bo bakiwang ke dibakateria, le ditshwaetso dingwe tse di tshelanwang ka thobalano.<ref name="Rice2016">{{Cite journal|last=Rice|first=Alexandra|year=2016|title=Vaginal Discharge|url=|journal=Obstetrics, Gynaecology & Reproductive Medicine|volume=26|issue=11|pages=317–323|doi=10.1016/j.ogrm.2016.08.002}}</ref> Mabaka a a tshelanweng a akaretsa bata ya bubble kgotsa dilo tse dingwe.<ref name="Mer2020" /> Diponagalo tsa go tswa ga lebusa le le tlwaelegang mo bosading di farologana go ikaegile ka se se bakang, ka diponagalo tse di tlwaelegileng tse di akaretsang phetogo ya mmala, koketsego ya selekanyo, monko o o bosula, kgotsa dikai tse di amanang le one a a jaaka go babiwa go fisa, botlhoko jwa mo sehubeng, go dutla madi go go sa tlwaelegang mo bosading, kgotsa botlhoko ka nako ya [[thobalano]].<ref name="NHS2020" /><ref name="Mer2020" /> == Ditshupiso == <references /> [[Category:Translated from MDWiki]] 26lqmst6i6qtdyxfrq44krjevxps0ht Kankere ya mabele 0 14902 54255 2026-08-22T20:09:31Z MmaBaggio 11091 Created by translating the page [[:mdwiki:Special:Redirect/revision/1506118|Breast cancer]] to:tn #mdwikicx 54255 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition|name=Kankere ya Lebele|synonym=|image=Kankere ya Lebele.png|image_size=|image_thumbtime=|alt=|caption=Kankere ya Lebele mo lebeleng la moja|pronounce=|specialty=<nowiki>[[Ngwaka ya Kankere]</nowiki>|symptoms=Go nna le kgopa mo sehubeng, go fetoga ga popego ya sehuba, go nna le marontho mo letlalong, seedi se se tswang mo thining, thining e e sa tswang go menoga, letlalo le lehibidu le le nang le makape mo sehubeng<ref name=NCI2014Pt/>|complications=|onset=|duration=|types=|causes=|risks=Go nna mosadi, [[obesity]], go sa itshidila mmele, bojalwa, [[hormone replacement therapy]] during [[menopause]], [[ionizing radiation]], early age at [[menarche|first menstruation]], Go nna le bana morago ga nako kgotsa go sa nna le bana gotlhelele,bogodi , ga o kile wa amiwa ke bolwetsi pele, ditso tsa kankere mo lwapeng, [[Klinefelter syndrome]]<ref name=NCI2014Pt /><ref name=WCR2014 /><ref name = NICHD>{{cite web |url = http://www.nichd.nih.gov/health/topics/klinefelter_syndrome.cfm |title = Klinefelter Syndrome |date = 24 May 2007 |publisher = [[Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development]] |archive-url = https://web.archive.org/web/20121127030744/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/klinefelter_syndrome.cfm |archive-date = 27 November 2012 |url-status = dead}}</ref>|diagnosis=[[Biopsy|Tissue biopsy]]<ref name=NCI2014Pt />|differential=|prevention=|treatment=[[Loaro]], [[go tshubiwa ka marang]], [[chemotherapy]], [[Hormonal therapy (oncology)|hormonal therapy]], [[targeted therapy]]<ref name=NCI2014Pt />|medication=|prognosis=[[Five-year survival rate]] ≈85% (US, UK)<ref name=SEER2014 /><ref name=UK2013Prog />|frequency=2.1 million affected as of 2018<!-- prevalence --><ref name=Bra2018>{{cite journal | vauthors = Bray F, Ferlay J, Soerjomataram I, Siegel RL, Torre LA, Jemal A | title = Global cancer statistics 2018: GLOBOCAN estimates of incidence and mortality worldwide for 36 cancers in 185 countries | journal = Ca | volume = 68 | issue = 6 | pages = 394–424 | date = November 2018 | pmid = 30207593 | doi = 10.3322/caac.21492 | url = https://semanticscholar.org/paper/83ab5cf89399bca5449f4a7baf1b1b3c2e1178c7 | doi-access = free | access-date = 5 August 2020 | archive-date = 17 April 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210417233225/https://www.semanticscholar.org/paper/Global-cancer-statistics-2018%3A-GLOBOCAN-estimates-Bray-Ferlay/83ab5cf89399bca5449f4a7baf1b1b3c2e1178c7 | url-status = live }}</ref>|deaths=627,000 (2018)<ref name=Bra2018/>|named after=}} '''Kankere ya Lebele''' ke kankere e e tlhagelelang mo ditshikeng tsa mabele.<ref>{{Cite web|title=Breast Cancer|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/types/breast|website=NCI|access-date=29 June 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140625232947/http://www.cancer.gov/cancertopics/types/breast|archive-date=25 June 2014|df=dmy-all|date=January 1980}}</ref> Dikai tsa kankere ya Lebele di akaretsa go nna le legogo mo lebeleng, go fetoga ga popego ya Lebele, go tlhotlhorega ga letlalo, matute/metsi a a tswang mo lebeleng, lebele le le sa tswang go retologa, kgotsa letlalo le lehibidu kgotsa le le nang le dipatso.<ref name="NCI2014Pt">{{Cite web|title=Breast Cancer Treatment (PDQ®)|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/Patient/page1/AllPages|website=NCI|date=23 May 2014|access-date=29 June 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140705110404/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/Patient/page1/AllPages|archive-date=5 July 2014|df=dmy-all}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/Patient/page1/AllPages "Breast Cancer Treatment (PDQ®)"]. ''NCI''. 23 May 2014. [https://web.archive.org/web/20140705110404/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/Patient/page1/AllPages Archived] from the original on 5 July 2014<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">29 June</span> 2014</span>.</cite></ref> Mo go ba ba nang le kanamo e e kgakala ya bolwetse, go ka nna le ditlhabi tsa marapo, go ruruga ga dilimfenoutu, go tlhaela mowa, kgotsa letlalo le le serolwana.<ref>{{Cite book|last=Saunders|first=Christobel|last2=Jassal|first2=Sunil|title=Breast cancer|date=2009|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-955869-8|page=Chapter 13|edition=1.|url=https://books.google.com/books?id=as46WowY_usC&pg=PT123|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151025013217/https://books.google.com/books?id=as46WowY_usC&pg=PT123|archive-date=25 October 2015|df=dmy-all}}</ref> Dintlha tse di kotsi tsa go nna le kankere ya Leele di akaretsa go nna mosadi, bokima jo bo feteletseng, go tlhoka go ikatisa mmele, botagwa, kalafi ya go emisetsa dihomoune ka nako ya go kgaotsa go bona kgwedi, marang a ionizing, dingwaga tse dinnye tsa go bona setswalo la ntlha, go nna le bana morago ga nako mo botshelong kgotsa go sa nne le bone gotlhelele, ditso tsa kankere mo lwapeng kgotsa go nna le mabele.<ref name="NCI2014Pt" /><ref name="WCR2014">{{Cite book|title=World Cancer Report 2014|date=2014|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-832-0429-9|pages=Chapter 5.2}}</ref> Mo e ka nnang 5–10% ya dikgetse ke ditlamorago tsa tshekamelo ya dijini e e ruilweng mo batsading ba motho, go akaretsa le BRCA1 le BRCA2 gareng ga tse dingwe.<ref name="NCI2014Pt" /> Kankere ya Lebele gantsi e nna teng mo diseleng tse di tswang mo letlalong la ditšhika tsa mashi le mo di-lobule tse di tlamelang ditšhika tseno ka mashi.<ref name="NCI2014Pt" /> Dikankere tse di tlhagelelang mo diphaepheneng di itsege jaaka dikankere tsa diphaephe, fa tse di tlhagelelang mo dilobuleng di itsege jaaka dikankere tsa dilobule.<ref name="NCI2014Pt" /> Go na le mefuta e mengwe e e fetang lesome le borobabobedu ya kankere ya Lebele.<ref name="WCR2014" /> Tse dingwe, jaaka kankere ya ditšhika mo lefelong la tsone, di tlhagelela go tswa mo dinthong tsa pele ga go tsenelela.<ref name="WCR2014" /> Go tshwatwa ga kankere ya Lebele go netefadiwa ka go tsaya biopsy ya thishu e e amegang.<ref name="NCI2014Pt" /> Fa kankere e sena go lemogiwa, go dirwa diteko tse dingwe go bona gore a kankere e aname go feta letswele le gore ke dikalafi dife tse go ka diregang gore di nne le matswela thata.<ref name="NCI2014Pt" /> Tekatekano ya melemo le dikotsi tsa go tlhatlhoba kankere ya mabele e a ganetsana. Tlhatlhobo ya ngwaga wa dikete tse pedi le borobabongwe ( 2009) ya Setlhopha sa Tiro sa Ditirelo tsa Thibelo ya Amerika e ne ya fitlhela bosupi jwa gore go na le mosola mo bathong bao ba dingwaga di le masome a mane go ya go di le masome a supa,<ref>{{Cite journal|vauthors=Nelson HD, Tyne K, Naik A, Bougatsos C, Chan B, Nygren P, Humphrey L|title=Screening for Breast Cancer: Systematic Evidence Review Update for the US Preventive Services Task Force [Internet]|date=November 2009|pmid=20722173|journal=U.S. Preventive Services Task Force Evidence Syntheses|location=Rockville, MD|publisher=Agency for Healthcare Research and Quality|id=Report No.: 10-05142-EF-1}}</ref> mme e akantsha gore go tlhatlhobiwe dingwaga dingwe le dingwe di le pedi mo basading ba dingwaga di le masome a mane go ya go di le masome a supa le bone go tloga ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro.<ref name="USPSTF2023">{{Cite web|title=Draft Recommendation: Breast Cancer: Screening {{!}} United States Preventive Services Taskforce|url=https://www.uspreventiveservicestaskforce.org/uspstf/draft-recommendation/breast-cancer-screening-adults|website=www.uspreventiveservicestaskforce.org|access-date=10 May 2023|archive-date=9 May 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230509172307/https://www.uspreventiveservicestaskforce.org/uspstf/draft-recommendation/breast-cancer-screening-adults|url-status=live}}</ref><ref name="USPSTFScreen2016">{{Cite journal|vauthors=Siu AL|title=Screening for Breast Cancer: U.S. Preventive Services Task Force Recommendation Statement|journal=Annals of Internal Medicine|volume=164|issue=4|pages=279–96|date=February 2016|pmid=26757170|doi=10.7326/M15-2886|doi-access=free}}</ref> Tlhatlhobo ya Cochrane ya ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le boraro e ne ya fitlhela gore ga go tlhaloganyesege sentle gore a go tlhatlhoba ka maranyane a mammography go kotsi go na le go thusa, ka gonne karolo e tona ya basadi ba ba fitlhelwang ba na le bolwetse jono ba itshupa ba se na bolwetse jono.<ref name="Got2013">{{Cite journal|vauthors=Gøtzsche PC, Jørgensen KJ|title=Screening for breast cancer with mammography|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=6|issue=6|pages=CD001877|date=June 2013|pmid=23737396|pmc=6464778|doi=10.1002/14651858.CD001877.pub5}}</ref> Ditlhare tsa tamoxifen kgotsa raloxifene di ka dirisiwa ka maiteko a go thibela kankere ya Lebele mo bathong ba ba mo kotsing e tona ya go nna le yone.<ref name="WCR2014" /> Go ntsha mabele ka bobedi ka go arwa ke kgato e nngwe ya go thibela mo basading bangwe ba ba mo kotsing e tona.<ref name="WCR2014" /> Mo go ba ba lemogilweng gore ba na le kankere, go ka dirisiwa dikalafi di le mmalwa, go akaretsa le karo, kalafi ya marang, kalafi ya dikhemikhale, kalafi ya dihoromone, le kalafi e e ikaeletsweng.<ref name="NCI2014Pt" /> Mefuta ya karo e farologana go tswa go karo ya go somarela mabele go ya go karo ya go kgaola mabele.<ref name="ACSfive">{{Cite web|date=September 2013|title=Five Things Physicians and Patients Should Question|publisher=[[American College of Surgeons]]|website=[[Choosing Wisely]]: an initiative of the [[Choosing Wisely|ABIM Foundation]]|url=http://www.choosingwisely.org/doctor-patient-lists/american-college-of-surgeons/|access-date=2 January 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20131027085747/http://www.choosingwisely.org/doctor-patient-lists/american-college-of-surgeons/|archive-date=27 October 2013|df=dmy-all}}</ref><ref name="NCI2014TxProf">{{Cite web|title=Breast Cancer Treatment (PDQ®)|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/healthprofessional/page1/AllPages|website=NCI|access-date=29 June 2014|date=26 June 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140705110521/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/breast/healthprofessional/page1/AllPages|archive-date=5 July 2014|df=dmy-all}}</ref> Go aga sesha ga mabele go ka dirwa ka nako ya karo kgotsa moragonyana.<ref name="NCI2014TxProf" /> Mo go ba kankere e anametse kwa dikarolong tse dingwe tsa mmele mo go bone, dikalafi di ikaeletse thata go tokafatsa boleng jwa botshelo le kgomotso.<ref name="NCI2014TxProf" /> Ditlamorago tsa kankere ya Lebele di farologana go ikaegile ka mofuta wa kankere, selekanyo sa bolwetse, le dingwaga tsa motho.<ref name="NCI2014TxProf" /> Dikelo tsa go falola tsa dingwaga di le tlhano kwa Engelane le United States di magareng ga 80 le 90%.<ref name="SEER2014">{{Cite web|title=SEER Stat Fact Sheets: Breast Cancer|url=http://seer.cancer.gov/statfacts/html/breast.html|website=NCI|access-date=18 June 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140703030149/http://seer.cancer.gov/statfacts/html/breast.html|archive-date=3 July 2014|df=dmy-all}}</ref><ref name="UK2013Prog">{{Cite web|title=Cancer Survival in England: Patients Diagnosed 2007–2011 and Followed up to 2012|url=http://www.ons.gov.uk/ons/dcp171778_333318.pdf|website=Office for National Statistics|access-date=29 June 2014|date=29 October 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129124915/http://www.ons.gov.uk/ons/dcp171778_333318.pdf|archive-date=29 November 2014|df=dmy-all}}</ref><ref name="WCR2008">{{Cite web|publisher=[[International Agency for Research on Cancer]]|year=2008|title=World Cancer Report|url=http://www.iarc.fr/en/publications/pdfs-online/wcr/2008/wcr_2008.pdf|access-date=26 February 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720232417/http://www.iarc.fr/en/publications/pdfs-online/wcr/2008/wcr_2008.pdf|archive-date=20 July 2011|df=dmy-all}}</ref> Mo mafatsheng a tlhabologang, dikelo tsa go tshela dingwaga di le tlhano di kwa tlase.<ref name="WCR2014" /> Lefatshe ka bophara, kankere ya mabele ke mofuta o o eteletseng pele mo basading, e dira 25% ya dikgetse tsotlhe.<ref name="WCR2014Epi">{{Cite book|title=World Cancer Report 2014|date=2014|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-832-0429-9|pages=Chapter 1.1}}</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi e ne ya felela ka dikgetse tse disha di le dimilione di le pedi le dintsho di le 627 000. E tlwaelegile thata mo dinageng tse di tlhabologileng <ref name="WCR2014" /> mme e tlwaelegile go feta makgetlo a le lekgolo mo basading go feta mo banneng.<ref name="WCR2008" /><ref>{{Cite web|title=Male Breast Cancer Treatment|publisher=[[National Cancer Institute]]|year=2014|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/malebreast/HealthProfessional|access-date=29 June 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140704182515/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/malebreast/HealthProfessional|archive-date=4 July 2014|df=dmy-all}}</ref> == Ditshupiso == {{Reflist}} [[Category:Translated from MDWiki]] bqt477h1k3w4p852ojmlw5irk2b4zl5 Difofane tsa Aforika Borwa 0 14903 54257 2026-08-23T10:53:25Z Chotlho 12488 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1366405663|South African Airways]]" 54257 wikitext text/x-wiki Ka ntlha ya mathata a Madi, ka Sedimonthole WA 2019 sefofane se ne sa tsena mo thulaganyong y go namola kgwebo ka boithaopo,<ref>{{Cite web |date=9 December 2019 |title=South African Airways is in business rescue: what comes next? |url=https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210930071436/https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |archive-date=30 September 2021 |access-date=30 September 2021 |publisher=The Africa Report}}</ref> mme ba emisa ditiro tsotlhe tsa tsone mo ngwageng o o latelang. <ref>{{Cite web |date=29 Sep 2020 |title=SAA administrators suspend all operations until funding found |url=https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230103143908/https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |archive-date=3 January 2023 |access-date=30 September 2021 |publisher=Reuters}}</ref> Ka Seetebosigo 2021, puso ya Aforika Borwa e itsise gore SAA e tla nna ya poraefete ka karolo e e rileng mo thulaganyong ya (SEP) ya go dira kgwebo le Takatso Consortium, e e tla nnang le 51% ya go laola Le 49% e e setseng le Puso. 76j0fee9gkflqzrwk127eey5ny27dxn 54258 54257 2026-08-23T10:54:00Z Chotlho 12488 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1366405663|South African Airways]]" 54258 wikitext text/x-wiki   Ka ntlha ya mathata a Madi, ka Sedimonthole WA 2019 sefofane se ne sa tsena mo thulaganyong y go namola kgwebo ka boithaopo,<ref>{{Cite web |date=9 December 2019 |title=South African Airways is in business rescue: what comes next? |url=https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210930071436/https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |archive-date=30 September 2021 |access-date=30 September 2021 |publisher=The Africa Report}}</ref> mme ba emisa ditiro tsotlhe tsa tsone mo ngwageng o o latelang. <ref>{{Cite web |date=29 Sep 2020 |title=SAA administrators suspend all operations until funding found |url=https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230103143908/https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |archive-date=3 January 2023 |access-date=30 September 2021 |publisher=Reuters}}</ref> Ka Seetebosigo 2021, puso ya Aforika Borwa e itsise gore SAA e tla nna ya poraefete ka karolo e e rileng mo thulaganyong ya (SEP) ya go dira kgwebo le Takatso Consortium, e e tla nnang le 51% ya go laola Le 49% e e setseng le Puso. ow5o6o89z1sngdurjc117wnbgm0hur2 54259 54258 2026-08-23T10:54:15Z Quinlan83 8576 Fix 54259 wikitext text/x-wiki Ka ntlha ya mathata a Madi, ka Sedimonthole WA 2019 sefofane se ne sa tsena mo thulaganyong y go namola kgwebo ka boithaopo,<ref>{{Cite web |date=9 December 2019 |title=South African Airways is in business rescue: what comes next? |url=https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210930071436/https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |archive-date=30 September 2021 |access-date=30 September 2021 |publisher=The Africa Report}}</ref> mme ba emisa ditiro tsotlhe tsa tsone mo ngwageng o o latelang. <ref>{{Cite web |date=29 Sep 2020 |title=SAA administrators suspend all operations until funding found |url=https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230103143908/https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |archive-date=3 January 2023 |access-date=30 September 2021 |publisher=Reuters}}</ref> Ka Seetebosigo 2021, puso ya Aforika Borwa e itsise gore SAA e tla nna ya poraefete ka karolo e e rileng mo thulaganyong ya (SEP) ya go dira kgwebo le Takatso Consortium, e e tla nnang le 51% ya go laola Le 49% e e setseng le Puso. adi7mnete61gv0e4njdyy1iz0l6w3st 54260 54259 2026-08-23T10:55:21Z Chotlho 12488 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1366405663|South African Airways]]" 54260 wikitext text/x-wiki Ka ntlha ya mathata a Madi, ka Sedimonthole wa 2019 sefofane se ne sa tsena mo thulaganyong ya go namola kgwebo ka boithaopo,<ref>{{Cite web |date=9 December 2019 |title=South African Airways is in business rescue: what comes next? |url=https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210930071436/https://www.theafricareport.com/21056/south-african-airways-is-in-business-rescue-what-comes-next/ |archive-date=30 September 2021 |access-date=30 September 2021 |publisher=The Africa Report}}</ref> mme ba emisa ditiro tsotlhe tsa tsone mo ngwageng o o latelang. <ref>{{Cite web |date=29 Sep 2020 |title=SAA administrators suspend all operations until funding found |url=https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230103143908/https://www.reuters.com/article/safrica-saa-idUSL8N2GQ5G6 |archive-date=3 January 2023 |access-date=30 September 2021 |publisher=Reuters}}</ref> Ka Seetebosigo 2021, puso ya Aforika Borwa e itsise gore SAA e tla nna ya poraefete ya karolo e e rileng mo thulaganyong ya (SEP) ya go dira kgwebo le Takatso Consortium, e e tla nnang le 51% ya go laola Le 49% e e setseng le Puso. b56ipgfwl7y0hmzsw38y2pigc4f5lel