Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Bophuthatswana 0 1985 54292 41319 2026-08-25T10:24:31Z Sakura emad 8899 Restored revision 28186 by [[Special:Contributions/Fatshelenolarona|Fatshelenolarona]] ([[en:w:User:BrandonXLF/Restorer|Restorer]]) 54292 wikitext text/x-wiki {| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |+<big><big>'''Bophuthatswana'''</big></big> |- | style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |- | align="center" width="140px" | [[File:Flag of Bophuthatswana (1972–1994).svg|125px|Flag of Bophuthatswana]] | align="center" width="140px" | [[File:Coat of arms of Bophuthatswana.svg|135px]] |- | align="center" width="140px" | ([[Folaga la Bophuthatswana|Folaga]]) | align="center" width="140px" | ([[Coat of Arms of Bophuthatswana|Coat of Arms]]) |} |- | align="center" colspan=2 | <small>''[[National motto]]: Tshwaraganang Lo Dire Pula E Ne''</big> |- | align=center colspan=2 | [[File:Bophuthatswana in South Africa.svg]] |} '''Bophuthatswana''' e ne ele nngwe ya magae-mafatshe a maloba a puso ya maloba ya [[Aforika Borwa]] ya kgatelelo le tlhaolele. Maikaelelo e ne e le go aroganya batho-bantsho ka kakaretso go basweu bao ba neng ba dumela batho-batsho ba le ko tlase ka tlholego le botlhale mo go bona. Moetapele wa Bophuthatswana o ne a itsege ka Dr [[Lucas Manyane Mangope]].Magae-mafatshe a mmuso wa maloba a feletse a ne a akaretsa Transkei (Ma-Xhosa), Bophuthatswana (Batswana), Venda (Ma-Venda), Ciskei (Ma-Xhosa). Puso ya Bophuthatswana e ne ya phutlama moraga ga baagi ba puso-legae leo ba lwela go akaretswa mo pusong e ntsha ya Aforika Borwa fa tlhaolele e sena fo fedisiwa ke puso ya basweu ba maloba. batho ba botswana ==Dikgoge tsa kwa ntle== {{Commonscat|Bophuthatswana}} [[Karolo:Aforika Borwa]] 7zib6syyrj4671gas8f45dtbodoi1lp Modirisi:Scooby Boo 2 12676 54285 54256 2026-08-24T16:34:40Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Draft 16 54285 wikitext text/x-wiki Leina lame ke Scooby Boo [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 1|Draft 1]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 2|Draft 2]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 3|Draft 3]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 4|Draft 4]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 5|Draft 5]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 6|Draft 6]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 7|Draft 7]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 8|Draft 8]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 9|Draft 9]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 10|Draft 10]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 11|Draft 11]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 12|Draft 12]]* [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 13|Draft 13]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 14|Draft 14]]* [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 15|Draft 15]] * [[Modirisi:Scooby Boo/Draft 16|Draft 16]] g144i28hl0nnxzurr0a7uby0bdfl2gf Modirisi:Lonkiey 2 12816 54291 54222 2026-08-25T08:07:53Z Lonkiey 12521 54291 wikitext text/x-wiki Leina la me ke Lonkiey [[Modirisi:Lonkiey/Draft 1|Draft 1]] - [[Modirisi:Lonkiey/Draft 2|Draft 2]] [[Draft 3]] - [[Draft 4]] [[Draft 5]] - [[Draft 6]] [[Draft 7]] - [[Draft 8]] [[Draft 9]] - [[Draft 10]] [[Draft 11]] - [[Draft 12]] [[Draft 13]] - [[Draft 14]] [[Draft 15]] - [[Draft 16]] [[Draft 17]] s75ozgv2ehnsi1f8vr7f89gk1sbtcnm Somizi Mhlongo 0 14874 54281 54056 2026-08-24T13:05:53Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 54281 wikitext text/x-wiki   '''Somizi Buyani Mhlongo''' (o tshotswe ka la bo 23 Sedimonthole 1972) yo o itsiweng ka leina le le lengwe jaaka '''Somizi/Somgaga''' ke motho wa bobegakgang wa Afrika Borwa, modiragatsi le motho yo o tumileng mo setšhabeng. Ka 1992, o ne a tlhagelela mo filiming ya mmino le ya dipolotiki, ''Sarafina!'' e leng se se neng sa dira gore a itsege. <ref>{{Cite news|url=https://www.sowetanlive.co.za/s-mag/2017-12-11-gaga-over-somizi/|title=Gaga over Somizi|newspaper=[[SowetanLIVE]]|first=Thembalethu|last=Zulu|date=11 December 2017|access-date=30 July 2023}}</ref> . <ref>{{Cite news|url=https://www.channel24.co.za/The-Juice/how-somizi-won-south-africas-heart-20160105|title=How Somizi won South Africa's heart|newspaper=Channel24|date=5 January 2016|access-date=30 July 2023}}</ref> <ref>{{Cite news|last=Mbele|first=Gabi|date=13 January 2013|title=Spectacular ceremony to kick off Afcon|url=https://www.pressreader.com/south-africa/sunday-times-1107/20130113/282754879055358|newspaper=[[Sunday Times]]|access-date=21 April 2019}}</ref> Mhlongo o ne a ratana le modiragatsi Palesa Madisakwane fa a ne a ratana le monna yo o sa umakiwang ka leina. Seno se ne sa dira gore a tswe e le motho yo o ratanang le bong bo le bobedi.Madisakwane le Mhlongo ba ne ba amogela ngwana wa bone wa ntlha, Bahumi Madisakwane, ka la bo 19 Tlhakole 1995. Moragonyana Mhlongo o ne a itlhalosa e le geyi, mme botsalano le Madisakwane jwa fela.Mhlongo o bolokile dikamano tsa gagwe e le sephiri. Le fa go ntse jalo, ka ngwaga wa 2017 go ne ga tlhagelela magatwe a a reng o ne a ratana le motlelara wa Afrika Borwa le rakgwebo Mohale Tebogo Motaung. Bobedi jo bo netefaditse magatwe ano ka 2018. Mhlongo o ne a kopa Motaung lenyalo fa a ne a le mo malatsing a bone a boikhutso kwa Paris, kwa Fora. Bobedi jo bo ne jwa nyalana ka lenyalo la setso ka 28 Lwetse 2019, mme ba ne ba nna le lenyalo la ba basweu ka 30 Ferikgong 2020. Moragonyana ba ne ba kgaogana ka 2021. Ka Mopitlwe 2023, Mhlongo o ne a gogela morago tlhalo ya gagwe le Motaung, ka gonne go ne ga senolwa gore lenyalo la bone le ne le se kafa molaong mo matlhong a molao, le fa ba ne ba na le lenyalo la phatlalatsa. '''Botshelo jwa bogologolo''' Somizi Buyani Mhlongo o tshotswe ka la bo 23 Sedimonthole 1972, kwa Soweto, motsesetoropo o mogolo go gaisa mo Johannesburg, ke modiragatsi wa Afrika Borwa e bong [[:en:Mary Twala]] le modiragatsi le rametlae [[:en:Ndaba Mhlongo]]. Ka tlhotlheletso ya batsadi ba gagwe, o ne a simolola go itse boitlosobodutu a sa ntse a le monnye. O ne a na le ngwana a le mongwe, morwarraagwe yo o bidiwang Archie, yo o neng a tlhabiwa ka thipa ka 1985. <ref>{{Cite news|url=https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2017-07-31-somizi-and-nomuzi-score-gig-on-revamped-v--entertainment/|title=Somizi and Nomuzi score gig on revamped V- Entertainment|newspaper=[[TimesLIVE]]|date=31 July 2017|access-date=30 July 2023|last=TSHISALIVE}}</ref> '''Mokgwa wa go itshetsa le tswelelopele''' '''Difilimi le thelebishene''' Tiro ya ga Mhlongo ya go diragatsa e simolotse fa a le dingwaga di le 13, a tlhagelela mo filiming ya Scavengers ka 1987.Ka 1992, o ne a bo a tsenela filimi ya mmino le ya dipolotiki, Sarafina! e mo go yone a neng a tshameka moanelwa yo o bidiwang Fire, mme a bidiwa "Whacko". O ne gape a tlhagelela mo difiliming tse di akaretsang Kein Himmel über Afrika (1993) le Cry, the Beloved Country (1995). Mhlongo o ne a tlhagelela mo motseletseleng wa thelebišene wa Tarzan: The Epic Adventures ka 1996. Tiro ya gagwe e kgolo ya go atlhola e ne e le fa a ne a tlhomiwa go nna moatlhodi yo mošwa wa paka ya bolesome le bongwe ya Idols South Africa.Gape e ne e le moatlhodi yo o eteletseng pele mo pontshong ya kgaisano ya pele ya SABC 1 ya Dance Your Butt Off mmogo le modiragatsi le motantshi Khabonina Qubeka. Ka 2016, Mhlongo o ne a bontsha pontsho ya gagwe ya boammaaruri ya Living the Dream with Somizi e e neng ya gasiwa mo Mzansi Magic.Dituelo tse dingwe tsa thelebishene di akaretsa City Ses'la, Ayeye le 10 over 10. Mhlongo o ne a tshwara dipontsho tse di farologaneng tsa diawate segolobogolo e le Diawate tsa Mmino wa Afrika Borwa kwa a neng a tshwara mmogo dingwaga di le 3 ka go latelana (2016, 2017 le 2018).Ka la bo 26 Moranang 2018, Mhlongo e ne e le ene yo o roastiwang mo tiragalong e e kgethegileng ya ngwaga le ngwaga ya The Roast ya Comedy Central.O ne a tshwara mmogo le Pearl Thusi Diawate tsa Boitlosobodutu tsa KZN ka 15 Sedimonthole 2020. <ref name="fakaza">{{Cite news|url=https://fakazanews.com/2020/12/08/somizi-mhlongo-and-pearl-thusi-to-host-kzn-entertainment-awards/|title=Somizi Mhlongo and Pearl Thusi to host KZN Entertainment Awards|newspaper=Fakaza News|date=8 December 2020|access-date=30 July 2023|last=Bukola}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://www.entertainmentsa.co.za/somizi-and-pearl-thusi-to-co-host-the-kwazulu-natal-entertainment-awards/|title=Somizi and Pearl Thusi to co-host the Kwazulu Natal Entertainment Awards|newspaper=Entertainment SA|date=8 December 2020|access-date=30 July 2023|archivedate=8 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201208191735/https://www.entertainmentsa.co.za/somizi-and-pearl-thusi-to-co-host-the-kwazulu-natal-entertainment-awards/}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://briefly.co.za/90319-pearl-thusi-somizi-mhlongo-motaung-score-a-dope-hosting-gig.html|title=Pearl Thusi and Somizi Mhlongo-Motaung score a dope new hosting gig|date=9 December 2020|first=Thando|last=Mpembe Read|access-date=30 July 2023|newspaper=Briefly}}</ref> == Difilimi == {| class="wikitable sortable" !Ngwaga ! Leina ! Seabo ! class="unsortable" | Dintlha |- | 1986 | ''Scavengers | Jeffrey | |- | 1992 | ''Sarafina!'' | Fire | O bidiwa Somizi "Whacko" Mhlongo |- | 1994 | ''Kien Hiuber Aforika'' | Ene ka boene | Ponagalo ya Cameo |- | 1995 | ''Cry, The beloved country'' | Legodu le Lesha | |- | 2006 | ''Di-Beulah tse dintsho'' | Ene ka boene | Filimi ya thelebishene |} === Thelebishene === {| class="wikitable sortable" !Year !Title !Role ! class="unsortable" |Notes |- |1993 |''African Skies'' |Juice |1 episode |- |1996 |''Tarzan: The Epic Adventures'' | |1 episode |- |2004 |''Zero Tolerance'' |Danielle | |- |2007 |''City Ses'la'' |Madam Gigi |Guest |- |2010–2012 |''Dance Your Butt Off'' |Himself |Judge; all episodes |- |2013 and 2016 |''10 Over 10'' |Himself |Commentator; Season 1 and 4 |- |2013 |''Zaziwa'' |Himself |Guest |- |2014 |''The Comedy Central Roast'' of Kenny Kunene |Himself |Roaster |- |2014 |''Reality Check'' |Himself |1 episode |- |2015 |''aYeYe'' |Baps |1 episode |- |2015–present |''Idols South Africa'' |Himself |Judge |- |2015 |''All That BS'' |Himself |1 episode |- |2016–2018 |''South African Film and Television Awards'' |Himself |Red carpet host; performer in 2018 |- |2016–present |''Living the Dream with Somizi'' |Himself |Main role |- |2016 |''22nd South African Music Awards'' |Himself |Co-host |- |2017 |''23rd South African Music Awards'' |Himself |Co-host |- |2017–present |''V Entertainment'' |Himself |Co-host |- |2018 |''The Comedy Central Roast of Somizi'' |Himself |Roastee |- |2018 |''24th South African Music Awards'' |Himself |Co-host |- |2018 |''Tropika Smooth Fan'' |Himself |Contestant |- |2018 |''Global Citizen Festival: Mandela 100'' | rowspan="2" |Himself |Red carpet host |- |2020 |''1st KZN Entertainment Awards''<ref name="fakaza"/> |Co-host |- |2023 |''The Masked Singer South Africa'' |Himself |judge |} == Khoreokerafi == Tiro ya ntlha ya ga Mhlongo ya go dira dikhoreokerafi e ne e le mo filiming ya mmino wa Sarafina!O ne a dira dikhoreokerafi tsa ditiragalo tse dintsi tse di tlhageletseng go akaretsa le meletlo ya go simolola le go tswalela mokgatlho o mogolo wa boditšhabatšhaba wa kgwele ya dinao wa FIFA wa 2010 o o neng o tla tshwarwa kwa nageng ya gaabo Afrika Borwa. Mhlongo o ne a rulaganya dipontsho tse di farologaneng tsa diawate le ditiragalo tse di akaretsang Mmabontle wa Afrika Borwa, Diawate tsa Mmino wa Metro FM, Diawate tsa Mmino wa Afrika Borwa le Diawate tsa Dibidio tsa Mmino tsa Channel O.O ne a bina gape, mme e ne e le motlhoma-dikhori wa khwaere ya Gospel ya Joyous Celebration. Ka 2017, Mhlongo o ne a golola DVD ya go itshidila mmele ya go bina ''Grind! with Somizi,'' e e neng e le teng kwa Verimark.Khoreokerafi ya go itshidila mmele e ne e na le dikarolo tse dintsi tsa metsamao ya go bina ya Afrika Borwa. Mhlongo o ne gape a dira dibidio di le mmalwa tsa go itshidila mmele tsa YouTube ka leina la Kwaitone Dance Fitness le Somizi. '''Khoreokrafi''' Miss South Africa Metro FM awards Afcon 2013 opening and closing ceremonies South African Music Award (SAMAs) Fifa World Cup 2010 opening and closing ceremonies Joyous Celebration '''Radio''' Go simolola ka la bo 3 Moranang 2017, Mhlongo e ne e le mongwe wa baamogedi mmogo ba lenaneo la sefitlholo la Metro FM la The Fresh Breakfast Show mmogo le moamogedi yo o eteletseng pele [[:en:DJ Fresh (South African DJ)]] le mogasi wa kgwele ya dinao Mpho Letsholonyane. Ka di 30 Mopitlwe 2019, go ne ga itsisiwe gore o tla emisediwa ka Relebogile Mabotja jaaka seteishene se fetolwa. Mhlongo o ne a fudusediwa go nna moamogedi-mmogo wa #TheBridge – pontsho ya The Fresh Breakfast Show. == Diphitlhelelo == Ka 2017, Mhlongo o ne a bidiwa moemedi wa tirelo ya sathalaete ya DStv ka ntlha ya go itsege ga gagwe mo Idols Afrika Borwa e e gasiwang mo ditšhaneleng tsa bone tse pedi – M-Net le Mzansi Magic.O ne a dumalana le Lefapha la Metsi le Kgeleloleswe moragonyana mo ngwageng oo. O ne gape a tshegetsa McDonald's Afrika Borwa ka go nna sefatlhego sa Dithulaganyo tsa Mokatisi wa McCafé. '''Mokwalo''' Ka la 29 Seetebosigo 2017, Mhlongo o ne a golola buka ya gagwe ya boikwadiso e e bidiwang ''Dominoes, Unbreakable Spirit''. O kwadile buka eno mmogo le mmegadikgang le mokwadi Lesley Mofokeng. Buka e abelana ka botshelo jwa gagwe mo kgwebong ya dipontsho, bongwana, kgwebo ya boitlosobodutu, dikarolo tsa batsadi, thobalano le botsalano. '''Mmino''' Mhlongo o ne a tsenya Kwaito le gospel mo ditokololong tsa gagwe tsa dipina ka dingwaga tsa bo 2000, tse di neng tsa palelwa ke go tshwayatshwaya diphoso le go rekisa. Ka 2017, o ne a golola pina ya gagwe ya tsosoloso ya ''house music'' le e e neng e tlhotlheleditswe ke ''gqom'' ya "Ngibonile" e e neng e na le DJ le motlhagisi wa direkoto Heavy K. Ka 2021, Mhlongo o ne a rekota jaaka motaki yo o tlhageletseng mo pineng ya ga Vusi Nova ya "Ntandane", go tswa mo alebamong ya gagwe ya Gospel, Ngumama. '''Dikganetsano''' '''Tlhaselo ya thobalano ''' Ka Ngwanatsele 2007, Mhlongo o ne a tshwarwa morago ga ngongorego ya ga Celani Njapha, yo o neng a re Mhlongo o ne a mo phophoma le go mo sotla ka thobalano kwa legaeng la gagwe a itira gore o mo kwadile.Mhlongo o ne a bonwa molato mme a atlholelwa dikgwedi di le 4 kwa kgolegelong kgotsa tuediso ya R6000. Halofo ya katlholo e ne ya emisiwa dingwaga di le tharo. '''Tleleimi ya go utswa pontsho ya Dinner at Somizi's''' Ka Lwetse 2020, motlhagisi Hastings Moeng o ne a latofatsa Mhlongo ka fa molaong le phatlalatsa ka go utswa dithoto tsa gagwe tsa tlhaloganyo morago ga gore a bolele gore pontsho ya ga Mhlongo ya batho ba ba tumileng ya Dinner at Somizi’s e ne e le kgopolo e e utswitsweng e a neng a e tlhagisa kwa tshimologong ka 2014. '''Go sotlwa mo gae''' Ka Phatwe 2021, Mohale Motaung, o ne a tlhalosa ka botlalo tirisobotlhaswa e e masisi mo mmeleng le mo tlhaloganyong mo dikgatisong tsa modumo tse di dutlileng, go akaretsa le dikgopo tse di robegileng, meno a a senyegileng, le matshosetsi ka thipa ke Mhlongo. Mhlongo o ne a ganela ditatofatso tseo.Morago ga ditatofatso tseo, Mhlongo o ne a kopa go tswa mo ditirong tsa gagwe tsa go amogela baeng kwa Metro FM. '''Ditlhaselo tsa babegadikgang ''' Ka Ferikgong 2021, Mhlongo o ne a kgalwa ke Foramo ya Bosetšhaba ya Batseleganyi ba Afrika Borwa (SANEF) morago ga go senola phatlalatsa dintlha tsa poraefete tsa kgolagano le dipuisano tsa mokwalo tsa babegadikgang ba babedi. Babegadikgang, Julia Madibogo wa City Press le Kabelo Khumalo wa Sunday World, ba ne ba ikgolagantse le Mhlongo go bona ditshwaelo mabapi le ditatofatso tsa go sotlwa mo mmeleng le mo tlhaloganyong tse di dirilweng ke molekane wa gagwe wa pele Mohale Motaung.  {{Reflist}} [[Karolo:Articles with hCards]] [[Karolo:Pages with unreviewed translations]] hs3v8v82fz3z3aewz3n928i6y5d1fpg Thulaganyo ya go feba bana kwa dikolong 0 14879 54282 54058 2026-08-24T13:38:30Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 54282 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Nosietarry hope foundation (feeding scheme).jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa bana ba fitlhela dijo.]] '''Thulaganyo ya go fepa bana kwa dikolong''' ke thulaganyo e e nayang barutwana dijo tse di itekanetseng le tse di nang le dikotla ka nako ya sekolo. Lenaneo le go fepa kwa dikolong le thusa le go netefatsa gore bana ba bona maatla le dikotla tse ba di tlhokang gore ba ithute, ba gole le go tsaya karolo mo ditirong tsa sekolo <ref>{{Cite web |title=DBE's National School Nutrition Programme |url=https://www.education.gov.za/Programmes/CareandSupport/NationalSchoolNutritionProgramme.aspx |access-date=2026-08-14 |website=www.education.gov.za}}</ref>. Dijo di akaretsa bogobe, dinawa, mašwi, maungo le merogo kgotsa dijo tse dinang le dikotla. Lenaneo le le thusa go netefatsa go nna teng ga barutwana kwa dikolong ka gonne ba nna le tsholofelo ya gore batla fitlhela dijo kwa sekolong. A thusa gape mo kgolong le mo boitekanelong jwa bana mme a fokotsa ditlamorago tsa tlhaelo ya dijo mo baneng. Mananeo a botlhokwa ka gonne tlala e ka dira gore barutwana ba palelwe ke go tlhoma mogopolo le go ithuta sentle.<ref>{{Cite web |title=What is the National School Nutrition Programme (NSNP)? {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/faq/education/what-national-school-nutrition-programme-nsnp |access-date=2026-08-14 |website=www.gov.za}}</ref> Lenaneo le la go fepa bana le tshwanetse go ba naya dijo tse difarologaneng le tse di itekanentseng. Dijo di tshwanetse go nna le dikotla tse di jaaka dikhabohaeterete tse dinayang maatla, diporoteini tse dithusang mo kgolong, mafura a a siameng, [[divithamini le dimenerale]] mmogo le metsi a a phepa ago nwa. Sekao sa dijo tse di siameng e ka nna motogo kgotsa raese go naya maatla, dinawa kgotsa mae go naya poroteini, merogo le maungo go naya divithamini le dimenerale. Menu o tshwanetse go rulaganyediwa ditlhoko tsa bana tsa dikotla.<ref>{{Cite web |last=CDC |date=2026-03-19 |title=Nutrition Education |url=https://www.cdc.gov/school-nutrition/education/index.html |access-date=2026-08-14 |website=School Nutrition |language=en-us}}</ref> Go nale ditsela di le mmalwa tse re ka nonotshang le go godisa mananeo a go fepa bana kwa dikolong. Re ka dira ditshingwana kwa sekolong go jala maungo le merogo a a tla dirisiwang go apeyela bana. Batsadi, barutabana, balemi ba mo lefelong le mekgatlho ya setšhaba ba ka dira mmogo go tshegetsa lenaneo. Go ruta barutwana ka phepo e e siameng. Barutwana ba tshwanetse go rutwa botlhokwa jwa go ja dijo tse di itekanetseng le go itlhophela dijo tse di nang le dikotla. Dikolo di tshwanetse go nna le mekgwa e e farologaneng ya go bona thuso gore lenaneo le kgone go tswela pele dingwaga tse dintsi.<ref>{{Cite web |date=2023-01-24 |title=5 suggestions to ensure school feeding programs are sustainable {{!}} Blog {{!}} Global Partnership for Education |url=https://www.globalpartnership.org/blog/5-suggestions-ensure-school-feeding-programs-are-sustainable |access-date=2026-08-14 |website=www.globalpartnership.org |language=en |archive-date=2025-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250429202100/https://www.globalpartnership.org/blog/5-suggestions-ensure-school-feeding-programs-are-sustainable |url-status=dead }}</ref> == Tshupetso == <references /> [[Karolo:Lenaneo la Bosetshaba la Phepo ya sekolo(NSNP)]] 9ysw405lpubgmw5sqzaojpmt2rd9ij8 Modirisi:Scooby Boo/Draft 16 2 14913 54286 2026-08-24T17:07:31Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Ditshupiso 54286 wikitext text/x-wiki This is my Draft space Number 16 Dikotsi tsa go Goga Motsoko Go goga motsoko ke mokgwa o o kotsi o o ka amang botsogo jwa motho le boleng jwa botshelo jwa gagwe ka tsela e e sa siamang. Sekerete se na le nikotine le dikhemikale tse dingwe tse dintsi tse di kotsi tse di ka senyang mmele. Le fa gone batho bangwe ba goga motsoko ka ntlha ya kgatelelo ya balekane, go ngomoga pelo, go batla go itse dilo kgotsa go tshwakgolwa, go goga motsoko go ka baka mathata a a masisi a botsogo. E ka ama e seng fela batho ba ba gogang mme gape e ka ama le batho ba ba gogang mosi wa batho ba bangwe.<ref>{{Citation|title=Smoking|date=2026-08-04|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Smoking&oldid=1367585327|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Nngwe ya dikotsi tse dikgolo tsa go goga motsoko ke tsela e o amang mafatlha ka yone. Go goga motsoko go ka senya dithishu tsa makgwafo le go oketsa kotsi ya malwetse a a tshwanang le kankere ya makgwafo le bolwetse jo bo sa foleng jwa makgwafo (COPD). Batho ba ba gogang ba ka nna ba gotlhola, ba hema ka bothata le go sa dire sentle ga mafatlha. Go goga motsoko ka lobaka lo loleele go ka baka tshenyo e e masisi mme ka dinako tse dingwe e le ya sennelaruri mo thulaganyong ya go hema.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka senya pelo le ditshika tsa madi. Dikhemikale tse di mo mosing wa sekerete di ka oketsa kotsi ya go tsenwa ke bolwetse jwa pelo le seterouku. Go goga motsoko go ka ama go tsamaya ga madi le go senya ditshika tsa madi, go dira gore go nne thata gore pelo e dire sentle. Fa motho a goga motsoko lobaka lo loleele, go nna mo kotsing e kgolo ya gore a nne le mathata a a masisi a pelo le methapo.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Kotsi e nngwe ya go goga motsoko ke go tshwakgolwa ke motsoko. Nikotine ke seokobatsi se se tshwakgolang se se ka dirang gore go nne thata gore batho ba ba gogang ba se tlogele, tota le fa ba tlhaloganya dikotsi tsa sone mo botsogong. Batho ba ba lekang go tlogela ba ka nna ba nna le keletso le matshwao a go tlogela. Seno se ka dira gore go tlogela motsoko go nne thata mme se ka dira gore batho bangwe ba tswelele ba goga motsoko ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Citation|title=Nicotine dependence|date=2026-08-17|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Nicotine_dependence&oldid=1369791540|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka koafatsa bokgoni jwa mmele jwa go lwantsha malwetse. Mosi wa motsoko o ka ama masole a mmele mme wa dira gore mmele o tlhaselwe motlhofo ke malwetse le ditshwaetsego dingwe. Gape go goga motsoko go ka dira gore mmele o se ka wa fola ka bonako, mme seno se ka dira gore go nne thata go fola morago ga dikgobalo kgotsa malwetse.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Go goga motsoko go ka ama tebego ya motho le boitekanelo jwa molomo. E ka baka monko o o bosula, meno a a nang le dibala le mathata a marinini. Go goga motsoko ka lobaka lo loleele le gone go ka dira gore meno a latlhege le mathata a mangwe a botsogo jwa molomo. Ditlamorago tseno di ka ama go itshepa ga motho le boitekanelo jwa gagwe ka kakaretso ka tsela e e sa siamang.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Go goga motsoko le gone go ka gobatsa batho ba ba sa gogeng. Mosi wa motsoko o o tswang mo bathong ba bangwe o diragala fa batho ba hema mosi wa disekerete kgotsa dilo tse dingwe tsa motsoko tse di dirisiwang ke motho yo mongwe. Go goga mosi wa motsoko go ka oketsa dikotsi tsa botsogo, segolobogolo mo baneng, mo basading ba ba imileng le mo bathong ba ba nang le mathata a botsogo a a setseng a le teng. Ka jalo, go goga motsoko go ka ama boitekanelo jwa malapa le baagi mmogo le bagogi ka bobone.<ref>{{Citation|title=Passive smoking|date=2026-07-13|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Passive_smoking&oldid=1363972733|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka nna le ditlamorago tsa madi. Batho ba ba gogang ka metlha ba dirisa madi go reka disekerete kgotsa dilo tse dingwe tse di dirilweng ka motsoko. Fa nako e ntse e ile, seno se ka nna ditshenyegelo tse dikgolo. Go na le moo madi a a neng a dirisiwa mo motsokong a ne a ka dirisediwa dilo tse di botlhokwa tse di jaaka dijo, thuto, dipalangwa kgotsa go boloka madi.<ref>{{Cite web |title=Tobacco |url=https://www.who.int/health-topics/tobacco |access-date=2026-08-24 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Basha ba ka nna mo kotsing thata ya go tlhaselwa ke dikotsi tsa go goga motsoko. Kgatelelo ya balekane, go batla go itse dilo, dipapatso le tlhotlheletso ya batho ba ba tshelang le bone di ka kgothaletsa basha go lekeletsa motsoko. Go simolola o sa le monnye go ka oketsa kgonagalo ya gore motho a tshwakgolwe ke nikotine le go tswelela a goga motsoko moragonyana mo botshelong.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Fa ke konela, go goga motsoko ke mokgwa o o kotsi o o ka bakang kotsi e e masisi mo mmeleng le go ama dikarolo tse dingwe tsa botshelo. E ka senya mafatlha le pelo, ya dira gore motho a tshwakgolwe, ya ama botsogo jwa molomo, ya baka mathata a madi le go dira gore batho ba bangwe ba goge mosi o o kotsi o o tswang mo bathong ba bangwe. Go tila go goga motsoko le go ema batho ba ba batlang go tlogela nokeng go ka thusa go sireletsa batho ka bongwe, malapa le baagi. Ka jalo, batho ba tshwanetse go rutwa ka dikotsi tsa go goga motsoko le go kgothalediwa go tlhopha dilo tse di itekanetseng.<ref>{{Citation|title=Smoking|date=2026-08-04|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Smoking&oldid=1367585327|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> jwxmfpm1rspqlw37fupkg23pry9wzg6 54287 54286 2026-08-24T17:18:13Z Scooby Boo 12483 54287 wikitext text/x-wiki This is my Draft space Number 16 [[Setshwantsho:Cheroot Smoking.jpg|thumb|317x317px|Dikotsi tsa go Goga Motsoko]] '''Dikotsi''' tsa go Goga Motsoko Go goga motsoko ke mokgwa o o kotsi o o ka amang botsogo jwa motho le boleng jwa botshelo jwa gagwe ka tsela e e sa siamang. Sekerete se na le nikotine le dikhemikale tse dingwe tse dintsi tse di kotsi tse di ka senyang mmele. Le fa gone batho bangwe ba goga motsoko ka ntlha ya kgatelelo ya balekane, go ngomoga pelo, go batla go itse dilo kgotsa go tshwakgolwa, go goga motsoko go ka baka mathata a a masisi a botsogo. E ka ama e seng fela batho ba ba gogang mme gape e ka ama le batho ba ba gogang mosi wa batho ba bangwe.<ref>{{Citation|title=Smoking|date=2026-08-04|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Smoking&oldid=1367585327|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Nngwe ya dikotsi tse dikgolo tsa go goga motsoko ke tsela e o amang mafatlha ka yone. Go goga motsoko go ka senya dithishu tsa makgwafo le go oketsa kotsi ya malwetse a a tshwanang le kankere ya makgwafo le bolwetse jo bo sa foleng jwa makgwafo (COPD). Batho ba ba gogang ba ka nna ba gotlhola, ba hema ka bothata le go sa dire sentle ga mafatlha. Go goga motsoko ka lobaka lo loleele go ka baka tshenyo e e masisi mme ka dinako tse dingwe e le ya sennelaruri mo thulaganyong ya go hema.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka senya pelo le ditshika tsa madi. Dikhemikale tse di mo mosing wa sekerete di ka oketsa kotsi ya go tsenwa ke bolwetse jwa pelo le seterouku. Go goga motsoko go ka ama go tsamaya ga madi le go senya ditshika tsa madi, go dira gore go nne thata gore pelo e dire sentle. Fa motho a goga motsoko lobaka lo loleele, go nna mo kotsing e kgolo ya gore a nne le mathata a a masisi a pelo le methapo.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Kotsi e nngwe ya go goga motsoko ke go tshwakgolwa ke motsoko. Nikotine ke seokobatsi se se tshwakgolang se se ka dirang gore go nne thata gore batho ba ba gogang ba se tlogele, tota le fa ba tlhaloganya dikotsi tsa sone mo botsogong. Batho ba ba lekang go tlogela ba ka nna ba nna le keletso le matshwao a go tlogela. Seno se ka dira gore go tlogela motsoko go nne thata mme se ka dira gore batho bangwe ba tswelele ba goga motsoko ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Citation|title=Nicotine dependence|date=2026-08-17|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Nicotine_dependence&oldid=1369791540|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka koafatsa bokgoni jwa mmele jwa go lwantsha malwetse. Mosi wa motsoko o ka ama masole a mmele mme wa dira gore mmele o tlhaselwe motlhofo ke malwetse le ditshwaetsego dingwe. Gape go goga motsoko go ka dira gore mmele o se ka wa fola ka bonako, mme seno se ka dira gore go nne thata go fola morago ga dikgobalo kgotsa malwetse.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Go goga motsoko go ka ama tebego ya motho le boitekanelo jwa molomo. E ka baka monko o o bosula, meno a a nang le dibala le mathata a marinini. Go goga motsoko ka lobaka lo loleele le gone go ka dira gore meno a latlhege le mathata a mangwe a botsogo jwa molomo. Ditlamorago tseno di ka ama go itshepa ga motho le boitekanelo jwa gagwe ka kakaretso ka tsela e e sa siamang.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Go goga motsoko le gone go ka gobatsa batho ba ba sa gogeng. Mosi wa motsoko o o tswang mo bathong ba bangwe o diragala fa batho ba hema mosi wa disekerete kgotsa dilo tse dingwe tsa motsoko tse di dirisiwang ke motho yo mongwe. Go goga mosi wa motsoko go ka oketsa dikotsi tsa botsogo, segolobogolo mo baneng, mo basading ba ba imileng le mo bathong ba ba nang le mathata a botsogo a a setseng a le teng. Ka jalo, go goga motsoko go ka ama boitekanelo jwa malapa le baagi mmogo le bagogi ka bobone.<ref>{{Citation|title=Passive smoking|date=2026-07-13|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Passive_smoking&oldid=1363972733|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka nna le ditlamorago tsa madi. Batho ba ba gogang ka metlha ba dirisa madi go reka disekerete kgotsa dilo tse dingwe tse di dirilweng ka motsoko. Fa nako e ntse e ile, seno se ka nna ditshenyegelo tse dikgolo. Go na le moo madi a a neng a dirisiwa mo motsokong a ne a ka dirisediwa dilo tse di botlhokwa tse di jaaka [[dijo]], thuto, dipalangwa kgotsa go boloka madi.<ref>{{Cite web |title=Tobacco |url=https://www.who.int/health-topics/tobacco |access-date=2026-08-24 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Basha ba ka nna mo kotsing thata ya go tlhaselwa ke dikotsi tsa go goga motsoko. Kgatelelo ya balekane, go batla go itse dilo, dipapatso le tlhotlheletso ya batho ba ba tshelang le bone di ka kgothaletsa basha go lekeletsa motsoko. Go simolola o sa le monnye go ka oketsa kgonagalo ya gore motho a tshwakgolwe ke nikotine le go tswelela a goga motsoko moragonyana mo botshelong.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Fa ke konela, go goga motsoko ke mokgwa o o kotsi o o ka bakang kotsi e e masisi mo mmeleng le go ama dikarolo tse dingwe tsa botshelo. E ka senya mafatlha le pelo, ya dira gore motho a tshwakgolwe, ya ama botsogo jwa molomo, ya baka mathata a madi le go dira gore batho ba bangwe ba goge mosi o o kotsi o o tswang mo bathong ba bangwe. Go tila go goga motsoko le go ema batho ba ba batlang go tlogela nokeng go ka thusa go sireletsa batho ka bongwe, malapa le baagi. Ka jalo, batho ba tshwanetse go rutwa ka dikotsi tsa go goga motsoko le go kgothalediwa go tlhopha dilo tse di itekanetseng.<ref>{{Citation|title=Smoking|date=2026-08-04|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Smoking&oldid=1367585327|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> [[Karolo:Lungs infection]] gimv27lb3bx9bm2tapsx36xqbmcyyuv Dikotsi tsa go Goga Motsoko 0 14914 54288 2026-08-24T17:21:30Z Scooby Boo 12483 Ke dirile Athekele 54288 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Cheroot_Smoking.jpg|thumb|317x317px|Dikotsi tsa go Goga Motsoko]] '''Dikotsi''' tsa go Goga Motsoko Go goga motsoko ke mokgwa o o kotsi o o ka amang botsogo jwa motho le boleng jwa botshelo jwa gagwe ka tsela e e sa siamang. Sekerete se na le nikotine le dikhemikale tse dingwe tse dintsi tse di kotsi tse di ka senyang mmele. Le fa gone batho bangwe ba goga motsoko ka ntlha ya kgatelelo ya balekane, go ngomoga pelo, go batla go itse dilo kgotsa go tshwakgolwa, go goga motsoko go ka baka mathata a a masisi a botsogo. E ka ama e seng fela batho ba ba gogang mme gape e ka ama le batho ba ba gogang mosi wa batho ba bangwe.<ref>{{Citation|title=Smoking|date=2026-08-04|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Smoking&oldid=1367585327|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Nngwe ya dikotsi tse dikgolo tsa go goga motsoko ke tsela e o amang mafatlha ka yone. Go goga motsoko go ka senya dithishu tsa makgwafo le go oketsa kotsi ya malwetse a a tshwanang le kankere ya makgwafo le bolwetse jo bo sa foleng jwa makgwafo (COPD). Batho ba ba gogang ba ka nna ba gotlhola, ba hema ka bothata le go sa dire sentle ga mafatlha. Go goga motsoko ka lobaka lo loleele go ka baka tshenyo e e masisi mme ka dinako tse dingwe e le ya sennelaruri mo thulaganyong ya go hema.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka senya pelo le ditshika tsa madi. Dikhemikale tse di mo mosing wa sekerete di ka oketsa kotsi ya go tsenwa ke bolwetse jwa pelo le seterouku. Go goga motsoko go ka ama go tsamaya ga madi le go senya ditshika tsa madi, go dira gore go nne thata gore pelo e dire sentle. Fa motho a goga motsoko lobaka lo loleele, go nna mo kotsing e kgolo ya gore a nne le mathata a a masisi a pelo le methapo.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Kotsi e nngwe ya go goga motsoko ke go tshwakgolwa ke motsoko. Nikotine ke seokobatsi se se tshwakgolang se se ka dirang gore go nne thata gore batho ba ba gogang ba se tlogele, tota le fa ba tlhaloganya dikotsi tsa sone mo botsogong. Batho ba ba lekang go tlogela ba ka nna ba nna le keletso le matshwao a go tlogela. Seno se ka dira gore go tlogela motsoko go nne thata mme se ka dira gore batho bangwe ba tswelele ba goga motsoko ka dingwaga di le dintsi.<ref>{{Citation|title=Nicotine dependence|date=2026-08-17|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Nicotine_dependence&oldid=1369791540|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka koafatsa bokgoni jwa mmele jwa go lwantsha malwetse. Mosi wa motsoko o ka ama masole a mmele mme wa dira gore mmele o tlhaselwe motlhofo ke malwetse le ditshwaetsego dingwe. Gape go goga motsoko go ka dira gore mmele o se ka wa fola ka bonako, mme seno se ka dira gore go nne thata go fola morago ga dikgobalo kgotsa malwetse.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Go goga motsoko go ka ama tebego ya motho le boitekanelo jwa molomo. E ka baka monko o o bosula, meno a a nang le dibala le mathata a marinini. Go goga motsoko ka lobaka lo loleele le gone go ka dira gore meno a latlhege le mathata a mangwe a botsogo jwa molomo. Ditlamorago tseno di ka ama go itshepa ga motho le boitekanelo jwa gagwe ka kakaretso ka tsela e e sa siamang.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Go goga motsoko le gone go ka gobatsa batho ba ba sa gogeng. Mosi wa motsoko o o tswang mo bathong ba bangwe o diragala fa batho ba hema mosi wa disekerete kgotsa dilo tse dingwe tsa motsoko tse di dirisiwang ke motho yo mongwe. Go goga mosi wa motsoko go ka oketsa dikotsi tsa botsogo, segolobogolo mo baneng, mo basading ba ba imileng le mo bathong ba ba nang le mathata a botsogo a a setseng a le teng. Ka jalo, go goga motsoko go ka ama boitekanelo jwa malapa le baagi mmogo le bagogi ka bobone.<ref>{{Citation|title=Passive smoking|date=2026-07-13|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Passive_smoking&oldid=1363972733|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Gape go goga motsoko go ka nna le ditlamorago tsa madi. Batho ba ba gogang ka metlha ba dirisa madi go reka disekerete kgotsa dilo tse dingwe tse di dirilweng ka motsoko. Fa nako e ntse e ile, seno se ka nna ditshenyegelo tse dikgolo. Go na le moo madi a a neng a dirisiwa mo motsokong a ne a ka dirisediwa dilo tse di botlhokwa tse di jaaka [[dijo]], thuto, dipalangwa kgotsa go boloka madi.<ref>{{Cite web |title=Tobacco |url=https://www.who.int/health-topics/tobacco |access-date=2026-08-24 |website=www.who.int |language=en}}</ref> Basha ba ka nna mo kotsing thata ya go tlhaselwa ke dikotsi tsa go goga motsoko. Kgatelelo ya balekane, go batla go itse dilo, dipapatso le tlhotlheletso ya batho ba ba tshelang le bone di ka kgothaletsa basha go lekeletsa motsoko. Go simolola o sa le monnye go ka oketsa kgonagalo ya gore motho a tshwakgolwe ke nikotine le go tswelela a goga motsoko moragonyana mo botshelong.<ref>{{Citation|title=Health effects of smoking tobacco|date=2026-08-19|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Health_effects_of_smoking_tobacco&oldid=1370239679|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Fa ke konela, go goga motsoko ke mokgwa o o kotsi o o ka bakang kotsi e e masisi mo mmeleng le go ama dikarolo tse dingwe tsa botshelo. E ka senya mafatlha le pelo, ya dira gore motho a tshwakgolwe, ya ama botsogo jwa molomo, ya baka mathata a madi le go dira gore batho ba bangwe ba goge mosi o o kotsi o o tswang mo bathong ba bangwe. Go tila go goga motsoko le go ema batho ba ba batlang go tlogela nokeng go ka thusa go sireletsa batho ka bongwe, malapa le baagi. Ka jalo, batho ba tshwanetse go rutwa ka dikotsi tsa go goga motsoko le go kgothalediwa go tlhopha dilo tse di itekanetseng.<ref>{{Citation|title=Smoking|date=2026-08-04|work=Wikipedia|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Smoking&oldid=1367585327|access-date=2026-08-24|language=en}}</ref> Ditshupiso <references /> fxtsklal18w31im514c2g0styr0rkhk Kromkuil 0 14916 54293 2026-08-25T11:02:49Z Legodzomela 12497 added a kromkuil page 54293 wikitext text/x-wiki Kromkuil ke motse o monnye o o fitlhelwang mo masepaleng wa selegae wa Moretele, mo porofenseng ya Bokone Bophirima. E ntse gaufi le molelwane o o aroganyang Gauteng le [[Bokone Bophirima]]. Leina 'kromkuil' le raya gore mosima wa metsi o o kobegileng ka Seburu. Tshimilogo ya yone e nnile kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo ya bo 19 le 20. Ka malatsi ao e ne e le polase ya motlha wa bokoloniale. E ne e lebilwe ke sesole sa kwa Borithane jaaka leano la bone la go lwantsha marabele. Fa ba sena go fitlha, malapa a ne a tlosiwa ka dikgoka. Baagi ba bantsho ba ne ba beiwa kwa [[Kampeng ya Pogisetso ya Bantsho ya HamMankraal|Kampeng ya Pogisetso ya Bantsho ya Hammankraal]] (Hammanskraal Black Concentration Camp). Sesole se ne sa fuduga morago ga mengwaga e le 4 fela.<ref>https://www.nationalarchives.gov.uk/help-with-your-research/research-guides/soldiers-african-forces-under-british-control/</ref> Kromkuil e ne ya nna karolo ya naga ya Bophuthatswana e e neng e etelediwapele ke [[Kgosi Lucas Mangope]] go tloga ka 1977 go fitlha ka Mopitlwe 1994. Ka nako ya tlhaolele kgaolo ya ntlha ya [[Moretele]] e me ya tlhopiwa go nna kgaolo e e sa bapang ya Bophuthatswana. Motse o o ne o nale dibui tse dintsi tsa seNdebele, Xitsonga le Sepedi ka jalo kgalefo e ne ya gola kgatlhanong le balaodi ka e ne e baya babui ba Setswana kwa pele.<ref>https://www.ebsco.com/research-starters/politics-and-government/bophuthatswana-tribal-homeland-created-south-africa</ref> Baeteledipele ba baagi jaaka rre [[M.H Baloyi]] o e neng e le mong wa lebenkele la Baloyi and Sons Cash Store mme e le motlatsamodulasetulo wa khomišene ya kgaolo le rre [[A Maluleka]] ba ne ba dirisana le Kgosi Mangope. Ka thuso ya rre [[M Mabena]], rre Baloyi o ne a aga mebila go dira gore ditekisi di kgone go feta sentle go dira gore Kromkuil e nne le tsela ya go ya kwa toropong. Tiro ya rre Mabena e ne e ele go tsamaisa tsela sentle le go dira gore matlo a tsamaye ka tlhomamo. Baeteledipele ba ba dirile gore Kromkuil e nne motse o e leng gompieno.<ref>https://www.nationalarchives.gov.za/sites/default/files/ITEM_NEG-0087-0022-_-060.pdf</ref> Ka ngwaga wa 1994, Kgosi Mangope o ne a tloga jaaka moporesidente wa Bophuthatswana mme Kromkuil ya nna mo Aforika Borwa<ref>''Lawrence M. And Manson A. ‘The dog of boers: The rise and fall of Mangope in Bophuthatswana’,in the Journal of Southern Africa Studies, Vol 20, 3 September 1994, pg 447''</ref>. Ka 2000, e nnile karolo ya masepala wa selegae wa Moretele. Dingwe tsa dilo tse di ka fitlhelwang ke Mpho ya batho Clinic, [[sekolo sa Rethusitswe]] le lebenkele la Baloyi Cash Store. Gompieno e motse o o monnye mme o sa saleng kwa morago. METSWEDI <references responsive="" /> {{DEFAULTSORT:metse selegae}} [[Karolo:Motse selegae]] 9xy5zcxm90ydr66a2tx6y5zahh99dft