Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.17 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Modirisi:Nqobile1270 2 12754 54345 53814 2026-08-31T18:07:57Z Nqobile1270 12503 draft 3 link 54345 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 2|Draft 2]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 3]] 4qukudjwmsugnc4qnnsrq9252kf278n 54346 54345 2026-08-31T18:21:58Z Nqobile1270 12503 created a new draft 3 54346 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 1|Draft 1]] Draft 3 [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 2|Draft 2]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 3]] ss79feg2knan4xi6vzhfjo869rw9rjp 54347 54346 2026-08-31T19:21:26Z Nqobile1270 12503 54347 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 1|Draft 1]] Draft 3 [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 3|Draft 3]] [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 2|Draft 2]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 3]] l0ra950gcmjvgk4vve0pj17epb1o8pz 54350 54347 2026-08-31T20:07:30Z Nqobile1270 12503 deleted the first draft3 54350 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 3|Draft 3]] [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 2|Draft 2]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 3]] lmzg9ft4f0meekv8wy6ldljmi6y0bv0 54351 54350 2026-08-31T20:08:15Z Nqobile1270 12503 deleted a mistake of draft 3 54351 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 3|Draft 3]] [[Modirisi:Nqobile Kefentse Mahlangu/Draft 2|Draft 2]] j6y27ki60sk0v67pgpdupsfbbbyaapu 54352 54351 2026-08-31T20:10:50Z Nqobile1270 12503 54352 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 3|Draft 3]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 2|Draft 2]] [[Modrisi:Nqobile1270/Draft 4|Draft 4]] a7ggbdzvaiz2upm8xjfjv82psgk1nde 54354 54352 2026-08-31T20:39:55Z Nqobile1270 12503 54354 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 3|Draft 3]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 2|Draft 2]] [[Modrisi:Nqobile1270/Draft 4|Draft 4]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 5|Draft 5]] 557djcupjl53aoqnvv4mkgneabaszdu 54355 54354 2026-08-31T20:41:13Z Nqobile1270 12503 54355 wikitext text/x-wiki leina la ka ke Nqobile [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 3|Draft 3]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 2|Draft 2]] [[Modrisi:Nqobile1270/Draft 4|Draft 4]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 5|Draft 5]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 6|Draft 6]] [[Modirisi:Nqobile1270/Draft 7|Draft 7]] s80xa8mx30tbn44mls7sutkddjty7sx Modirisi:Tayo ricci 2 12756 54342 47698 2026-08-31T13:41:38Z Tayo ricci 12499 ddd 54342 wikitext text/x-wiki Leina la me ke Tayo Ricci. [[Modirisi:Tayo ricci/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Tayo ricci/Draft 2|Draft 2]] [[Draft 1]] [[Draft 2]] rm9hwngsscty2x5p5os9pkqfcl5cscq 54343 54342 2026-08-31T13:45:10Z Tayo ricci 12499 gggg 54343 wikitext text/x-wiki Leina la me ke Tayo Ricci. [[Modirisi:Tayo ricci/Draft 1|Draft 1]] [[Modirisi:Tayo ricci/Draft 2|Draft 2]] [[Draft 1]] [[Draft 2]] [[Draft 1]] [[Draft 2]] ewnizw6bz382jicrq79pqjea0jwdkpc Modirisi:Tayo ricci/Draft 2 2 12772 54339 47946 2026-08-31T13:01:57Z Tayo ricci 12499 bold 54339 wikitext text/x-wiki Moriri wa mosadi '''Moriri''' wa mosadi mongwe le mongwe o bua dilo tse dintsi. Moriri wa mosadi le bokgosi ba gage,ga o supe bontle fela. Ga gona sengwe gape se se buang dikgang tse dintsi ka mosadi jaaka moriri wa gage.Ke mo bontle ba bona bo leng teng.Lefoko le le dirisiwa go tlhalosa bontle, tlhokomelo, kgotsa mokgwa o moriri o baakantsweng ka ona.[1] Go le gantsi fa o ka lebelela basadi ba le bantsi ba dira meriri ya bona pele ba tlhopa diaparo tse ba ileng go di apara.Moriri o ba thusa go tlhopa diaparo le ka mokgwa yo ba tlileng go ikhutlwa ka teng. Meriri e e nale mathata a a ma golo thata mme a dipuo dile dintsi.Ga e bue ba tshobotsi ya motho fela mme e bua le ka maitsholo le mekgwa ya motho,ke ka mo basadi ba e tlhokomelang thata ka gona.Gantsi go bolelwa fa moriri wa mosadi e le bontle jwa gagwe ("khiba ya tlhogo" kgotsa "khiba ya sefatlhego" ka tsela ya setshwantsho).Gantsi go bolelwa fa moriri wa mosadi e le bontle jwa gagwe ("khiba ya tlhogo" kgotsa "khiba ya sefatlhego" ka tsela ya setshwantsho).[2] Basadi ba tsela meriri ya bona matsapa go feta dilo tse tsotlhe.Mosadi fa a dirille moriri o ngwana fa a neilwe senotsididi.Mosadi fa a dirile moriri o nna le lethabo le le utlwalang tota.Ga go ope yo o ka mo digang moya.Bontle ba mosadi bo mo moriring.[3] [https://www.biblesa.co.za/bible/TSW70/SNG.5 https://www.biblesa.co.za] [https://www.cambridge.org/za/files/7315/8918/6341/Study__Master_Gr12_Setswana_Karolo_4.pdf https://www.cambridge.org][https://www.biblesa.co.za/bible/TSW70/SNG.5 .] [[Mosadi|https://tn.wikipedia.org]] == reference == <references /> 8wxvzyfpzb3n2f2zu0940xx89ylepnj Draft 2 0 14926 54340 2026-08-31T13:26:44Z Tayo ricci 12499 done 54340 wikitext text/x-wiki Botsetsi Botsetsi ke fa modisa a fetso go belega ngwana wa lesea. Go tsela nakwana gore bo fele.<ref>[1]</ref> Ga go bonolo le seng go nna motsetsi. go le gontsi batho ba tsela gore botsetsi ga se sepe. Fa o ise o nne le ngwana o ka kaya gore bomme ba ba leng mo botsetsing ka itira kgotsa ba rata go fetisa dilo go feta selekano.<ref>2</ref> Botsetsi bo tsisa bolwetse ba kgatello ya monagano. Kgatello e ya monagano ga e tshwane le e meng ka gonne e e tsamaisana le go tlhokomela ngwana letsatsi lotlhe. Go nna motsetsi go botlhoko thata ka gonne ga gona kalafo e bonolo mo go yone entle le go letlelela nako e go thuse gore o fole. Go tlhola o gateletswe ke mogopolo ga mmogo le go godisa ngwana a se papadi. Mosadi mongwe le mongwe yo o fitileng mo maemong ao <ref>3</ref> a ka go botsa ka botlhoko bo a bo tsamaetseng ka ntlha ya motsetsi. Le fa o ka nna ke thego e jwang ba le bantsi basadi ba ikutlwa ba le esi nako tsotlhe. Batsetsi ba le bantsi ba ikutwla e kete ke bone ba le nosi ba tshwaranang le mathata a tlang le botsetsi. c6a6yt3tnkp4b85g7oa2crjs44wx730 54341 54340 2026-08-31T13:27:23Z Tayo ricci 12499 tttt 54341 wikitext text/x-wiki Botsetsi '''Botsetsi''' ke fa modisa a fetso go belega ngwana wa lesea. Go tsela nakwana gore bo fele.<ref>[1]</ref> Ga go bonolo le seng go nna motsetsi. go le gontsi batho ba tsela gore botsetsi ga se sepe. Fa o ise o nne le ngwana o ka kaya gore bomme ba ba leng mo botsetsing ka itira kgotsa ba rata go fetisa dilo go feta selekano.<ref>2</ref> Botsetsi bo tsisa bolwetse ba kgatello ya monagano. Kgatello e ya monagano ga e tshwane le e meng ka gonne e e tsamaisana le go tlhokomela ngwana letsatsi lotlhe. Go nna motsetsi go botlhoko thata ka gonne ga gona kalafo e bonolo mo go yone entle le go letlelela nako e go thuse gore o fole. Go tlhola o gateletswe ke mogopolo ga mmogo le go godisa ngwana a se papadi. Mosadi mongwe le mongwe yo o fitileng mo maemong ao <ref>3</ref> a ka go botsa ka botlhoko bo a bo tsamaetseng ka ntlha ya motsetsi. Le fa o ka nna ke thego e jwang ba le bantsi basadi ba ikutlwa ba le esi nako tsotlhe. Batsetsi ba le bantsi ba ikutwla e kete ke bone ba le nosi ba tshwaranang le mathata a tlang le botsetsi. icmwp2l6odxfya2fqnh2prfukafnsa0 Bontle 0 14927 54344 2026-08-31T13:52:13Z Tayo ricci 12499 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1364112471|Beauty]]" 54344 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Rozeta_Paryż_notre-dame_chalger.jpg|thumb|260x260px| Lefensetere la dirosa la setaele sa Rayonnant kwa Notre-Dame ya Paris . Mo boagi jwa Gothic, lesedi le ne le tsewa e le "motswedi le botlhokwa jwa dilo tsotlhe tse dintle". ]] Go le gantsi '''bontle''' bo tlhalosiwa e le karolo ya kgang e e dirang gore go nne monate go di lemoga. Dilo tse di ntseng jaana di akaretsa diponagalo tsa maemo a loapi, go phirima ga letsatsi, batho le ditiro tsa botaki. Bontle, botaki le tatso ke dirutwa tse dikgolo tsa bontle, e leng nngwe ya dirutwa tse di ithutiwang mo filosofing . Jaaka boleng jo bo siameng jwa boleng, bo bapisiwa le bosula jaaka molekane wa bone jo bo sa siamang. Bothata bongwe jwa go tlhaloganya bontle ke gore bo na le dikarolo tse pedi tsa maikaelelo le dintlha tsa botho: e bonwa jaaka dithoto tsa dilo mme gape jaaka go ikaegile ka tsibogo ya maikutlo ya babogedi. Ka ntlha ya letlhakore la yona la motho, bontle bo bolelwa fa bo le "mo leitlhong la mmogedi". Go ile ga ngangisanwa ka gore bokgoni jo bo mo letlhakoreng la setlhogo jo bo tlhokegang go lemoga le go atlhola bontle, jo ka dinako dingwe bo bidiwang "go utlwa tatso", bo ka katisiwa le gore dikatlholo tsa baitseanape di tsamaisana mo nakong e telele. Se se akantsha gore maemo a boammaaruri jwa dikatlholo tsa bontle a intersubjective, ke gore a ikaegile ka setlhopha sa baatlhodi, go na le go nna subjective ka botlalo kgotsa maikaelelo. Dikgopolo tsa bontle di ikaeletse go tshwara se se botlhokwa mo dilong tsotlhe tse dintle. ''Dikgopolo tsa bogologolo'' di tlhalosa bontle go ya ka kamano magareng ga selo se sentle ka kakaretso le dikarolo tsa sona: dikarolo di tshwanetse go ema ka selekanyo se se siameng le tse dingwe mme ka jalo di bope selo se se kopaneng se se utlwanang. ''Dikgopolo tsa hedonist'' di bona kgolagano e e tlhokegang magareng ga monate le bontle, sekao gore gore selo se nne sentle ke gore se bake monate o o sa kgatlhising tota. Dikgopolo tse dingwe di tlhalosiwa ka boleng ba tsone, go bontsha lorato go tsone le ditiro tsa tsone. Bontle, mmogo le botaki le tatso, ke serutwa se segolo sa bontle, nngwe ya makala a magolo a filosofi . Bontle gantsi bo aroganngwa jaaka thoto ya bontle kwa ntle ga dithoto tse dingwe, jaak bopelonomi, bontle kgotsa bontle thata.Jaaka boleng jo bo siameng jwa bontle, bontle bo bapisiwa le bosula jaaka molekane wa jone jo bo sa siamang. Bontle gantsi bo kwadilwe jaaka nngwe ya dikgopolo tse tharo tsa motheo tsa tlhaloganyo ya motho kwa ntle ga boammaaruri le bomolemo . ttzjaba1p52lnv1810vdi9i8guc6ede Modirisi:Nqobile1270/Draft 3 2 14928 54348 2026-08-31T19:55:54Z Nqobile1270 12503 Mokgodutswane article 54348 wikitext text/x-wiki == Mokgodutswane == <small>'''Mokgodutswane''' ke '''[[:en:Common_name|leina le le tlwaelegileng]]''' le le dirisiwang go bitsa '''[[:en:Squamata|digagabi]] tsa [[:en:Squamata|squamate]]''' tsotlhe tse e seng dinoga (mme ka tekanyo e nnye le '''[[:en:Amphisbaenia|amphisbaenians]]''', kgotsa "mekgodutswane e e tshwanang le diboko"), mme di akaretsa mefuta e e fetang 7 000. Di fitlhelwa mo dikontinenteng tsotlhe kwa ntle ga '''[[:en:Antarctica|Antarctica]]''', mmogo le mo bontsing jwa ditlhaketlhake tse di mo mawatleng. Mefuta ya mekgodutswane e e sa ntseng e tshela e farologana ka bogolo, go tloga ka '''[[:en:Brookesia_nana|nano-chameleon]]''' e e boleele jwa 13.5 mm (0.53 in) le '''[[:en:Sphaerodactylus_ariasae|Jaragua dwarf gecko]]''' e e boleele jwa 14–18 mm (0.55–0.71 in), go fitlha kwa go '''[[:en:Komodo_dragon|Komodo dragon]]''' e e ka fitlhang boleele jwa dimetara di le 3.</small> Mekgodutswane e le mentsi e tsamaya ka maoto a le mane, mme fa e tsamaya mmele wa yone o kgatikanya go tswa kwa letlhakoreng le lengwe go ya go le lengwe. Le fa go ntse jalo, mengwe e kgona go taboga e dirisa maoto a yone a kwa morago. Mefuta mengwe, e e itsegeng e le '''[[:en:Legless_lizard|mekgodutswane e e se nang maoto]]''', e latlhegetswe ke maoto mme e na le mmele o moleele o o tshwanang le wa noga ka ntlha ya tsweletsopele e e tshwanang. Mekgodutswane e le mentsi e ja nama mme gantsi e tshwara phologolo e e sa e solofelang. Mefuta e mennye e ja ditshenekegi le diphologolo tse dingwe tse di senang marapo a mokokotlo, fa mekgodutswane e megolo ya monitor e kgona go tsoma diphologolo tse di nang le maoto a le manè tse di ka nnang dikgolo jaaka nare ya metsi. Mekgodutswane e kgona go tshela mo mafelong a a farologaneng, go tloga mo mafelong a a bongola go ya kwa mawatleng a sekaka, go tloga mo mebaleng ya dithaba go ya kwa magageng a a gaufi le lewatle, le go tloga kwa tundra ya Arctic go ya kwa ditlhaketlhakeng tsa boboatsatsi jaaka Galápagos. Mekgodutswane mengwe e mennye, jaaka common house gecko le pale-flecked garden sunskink, e kgona go tlwaela go tshela mo mafelong a a mo gare ga mafelo a batho ba nnang mo go one, mme e nna karolo ya diphologolo tsa mo metseng. Ka gonne mekgodutswane e le mentsi e le mennye, e jewa ke diphologolo tse dikgolo jaaka diamusi, dinonyane, digagabi tse dingwe, le ditlhapi le digwagwa tse dikgolo. Gape e jewa ke diphologolo tse di senang marapo a mokokotlo tse di tsomang tse dingwe, jaaka digokgo, dikokotlelo tsa thapelo, le giant centipedes. Ka ntlha ya seno, mekgodutswane e na le ditsela tse di farologaneng tsa go itshireletsa mo diphologolong tse di e tsomang. Tseno di akaretsa botlhole, go iphitlha ka mebala, go dutla madi ka boomo, le bokgoni jwa go ikgaola mogatla gore o nne sengwe se se itayang phologolo e e e tsomang tlhogo. Dinoga di tswa mo mekgodutswaneng, ka jalo ditsamaiso tsa go aroganya diphologolo ka ditlhopha tse di ikaegileng ka losika gantsi di tsaya "mekgodutswane" e le setlhopha se se seng sa tlhogo e le nngwe ya losika (paraphyletic). Mekgodutswane mengwe e amana thata le dinoga go feta kafa e amanang ka teng le mekgodutswane e mengwe. Fa mekgodutswane e tshwanetse go tsewa e le setlhopha se se nang le losika lo le longwe (monophyletic), go ne go tla tlhokega gore dinoga di tsewe e le setlhopha se se kwa tlase kgotsa karolo ya mekgodutswane e e tlwaetseng botshelo jo bo rileng. Seno gape se ne se tla dira gore mareo a "mekgodutswane" le "squamates" a nne le bokao jo bo tshwanang. == Referense == <ref>[https://reptile-database.reptarium.cz/search?search=lizard&submit=Search] The reptile database</ref> The reptile database <ref>[https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5299998/]Scherz, Mark D.; et&#x20;al. (2017).</ref>Scherz, Mark D.; et&#x20;al. (2017). 3l03chshexutau7hyvhi0hd0lz9v50z 54349 54348 2026-08-31T20:05:53Z Nqobile1270 12503 added an image of a lizard 54349 wikitext text/x-wiki == Mokgodutswane == [[Setshwantsho:Three-eyed lizard (Chalarodon madagascariensis) male Toliara.jpg|left|thumb]] <small>'''Mokgodutswane''' ke '''[[:en:Common_name|leina le le tlwaelegileng]]''' le le dirisiwang go bitsa '''[[:en:Squamata|digagabi]] tsa [[:en:Squamata|squamate]]''' tsotlhe tse e seng dinoga (mme ka tekanyo e nnye le '''[[:en:Amphisbaenia|amphisbaenians]]''', kgotsa "mekgodutswane e e tshwanang le diboko"), mme di akaretsa mefuta e e fetang 7 000. Di fitlhelwa mo dikontinenteng tsotlhe kwa ntle ga '''[[:en:Antarctica|Antarctica]]''', mmogo le mo bontsing jwa ditlhaketlhake tse di mo mawatleng. Mefuta ya mekgodutswane e e sa ntseng e tshela e farologana ka bogolo, go tloga ka '''[[:en:Brookesia_nana|nano-chameleon]]''' e e boleele jwa 13.5 mm (0.53 in) le '''[[:en:Sphaerodactylus_ariasae|Jaragua dwarf gecko]]''' e e boleele jwa 14–18 mm (0.55–0.71 in), go fitlha kwa go '''[[:en:Komodo_dragon|Komodo dragon]]''' e e ka fitlhang boleele jwa dimetara di le 3.</small> Mekgodutswane e le mentsi e tsamaya ka maoto a le mane, mme fa e tsamaya mmele wa yone o kgatikanya go tswa kwa letlhakoreng le lengwe go ya go le lengwe. Le fa go ntse jalo, mengwe e kgona go taboga e dirisa maoto a yone a kwa morago. Mefuta mengwe, e e itsegeng e le '''[[:en:Legless_lizard|mekgodutswane e e se nang maoto]]''', e latlhegetswe ke maoto mme e na le mmele o moleele o o tshwanang le wa noga ka ntlha ya tsweletsopele e e tshwanang. Mekgodutswane e le mentsi e ja nama mme gantsi e tshwara phologolo e e sa e solofelang. Mefuta e mennye e ja ditshenekegi le diphologolo tse dingwe tse di senang marapo a mokokotlo, fa mekgodutswane e megolo ya monitor e kgona go tsoma diphologolo tse di nang le maoto a le manè tse di ka nnang dikgolo jaaka nare ya metsi. Mekgodutswane e kgona go tshela mo mafelong a a farologaneng, go tloga mo mafelong a a bongola go ya kwa mawatleng a sekaka, go tloga mo mebaleng ya dithaba go ya kwa magageng a a gaufi le lewatle, le go tloga kwa tundra ya Arctic go ya kwa ditlhaketlhakeng tsa boboatsatsi jaaka Galápagos. Mekgodutswane mengwe e mennye, jaaka common house gecko le pale-flecked garden sunskink, e kgona go tlwaela go tshela mo mafelong a a mo gare ga mafelo a batho ba nnang mo go one, mme e nna karolo ya diphologolo tsa mo metseng. Ka gonne mekgodutswane e le mentsi e le mennye, e jewa ke diphologolo tse dikgolo jaaka diamusi, dinonyane, digagabi tse dingwe, le ditlhapi le digwagwa tse dikgolo. Gape e jewa ke diphologolo tse di senang marapo a mokokotlo tse di tsomang tse dingwe, jaaka digokgo, dikokotlelo tsa thapelo, le giant centipedes. Ka ntlha ya seno, mekgodutswane e na le ditsela tse di farologaneng tsa go itshireletsa mo diphologolong tse di e tsomang. Tseno di akaretsa botlhole, go iphitlha ka mebala, go dutla madi ka boomo, le bokgoni jwa go ikgaola mogatla gore o nne sengwe se se itayang phologolo e e e tsomang tlhogo. Dinoga di tswa mo mekgodutswaneng, ka jalo ditsamaiso tsa go aroganya diphologolo ka ditlhopha tse di ikaegileng ka losika gantsi di tsaya "mekgodutswane" e le setlhopha se se seng sa tlhogo e le nngwe ya losika (paraphyletic). Mekgodutswane mengwe e amana thata le dinoga go feta kafa e amanang ka teng le mekgodutswane e mengwe. Fa mekgodutswane e tshwanetse go tsewa e le setlhopha se se nang le losika lo le longwe (monophyletic), go ne go tla tlhokega gore dinoga di tsewe e le setlhopha se se kwa tlase kgotsa karolo ya mekgodutswane e e tlwaetseng botshelo jo bo rileng. Seno gape se ne se tla dira gore mareo a "mekgodutswane" le "squamates" a nne le bokao jo bo tshwanang. == Referense == <ref>[https://reptile-database.reptarium.cz/search?search=lizard&submit=Search] The reptile database</ref> The reptile database <ref>[https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5299998/]Scherz, Mark D.; et&#x20;al. (2017).</ref>Scherz, Mark D.; et&#x20;al. (2017). 3qydpnl9a44m3fxcd59xy6zo2y7ad5z Modrisi:Nqobile1270/Draft 4 0 14929 54353 2026-08-31T20:37:53Z Nqobile1270 12503 the article about di Tlou tsa Aforika Borwa 54353 wikitext text/x-wiki == Ditlou tsa Aforika Borwa == [[Setshwantsho:Elefante africano de sabana (Loxodonta africana), parque nacional Kruger, Sudáfrica, 2018-07-25, DD 06.jpg|left|thumb]] '''Ditlou tsa Aforika''' ke maloko a '''genus''' ''Loxodonta''''',''' e e nang le mefuta e mebedi ya ditlou e e sa ntseng e tshela, e leng tlou ya naga ya Aforika (''L. africana'') le tlou ya sekgwa ya Aforika (''L. cyclotis''), e e leng nnye. Mefuta eno ka bobedi ke diphologolo tse di jang dimela tse di nnang ka ditlhopha mme di na le letlalo le le lehibidu-bothokwa. Le fa go ntse jalo, di farologana ka bogolo le mmala wa manaka, mmogo le popego le bogolo jwa ditsebe le magata a tsone. Mefuta eno ka bobedi e mo kotsing ya go nyelela go ya ka '''[[:en:IUCN_Red_List|IUCN Red List]]'''. Go tloga ka 2021, tlou ya naga e tsewa e le '''[[:en:Endangered_species|mo kotsing]]''', fa tlou ya sekgwa yone e tsewa e le '''[[:en:Critically_endangered|mo kotsing e kgolo thata ya go nyelela]]'''. Di tshosediwa ke '''[[:en:Habitat_destruction|go latlhegelwa ke mafelo a bonno]]''' le go kgaoganngwa ga mafelo ao, mmogo le '''[[:en:Poaching|go tsongwa ka tsela e e seng ka fa molaong]]''' ka ntlha ya kgwebo e e seng ka fa molaong ya '''[[:en:Ivory_trade|lenaka la tlou]]''' mo dinageng di le mmalwa tse di fitlhelwang mo go tsone. ''Loxodonta'' ke nngwe ya genus di le pedi tsa maloko a a sa ntseng a tshela mo lelapeng la Elephantidae. Leina leno le kaya enameli e e popegileng jaaka daemane e e fitlhelwang mo menong a bone a kwa morago. Masalela a diphologolo tsa bogologolo tsa mefuta ya ''Loxodonta'' a bonwe kwa Aforika, mme a simolola mo nakong ya Late Miocene, e leng mo e ka nnang dingwaga di le dimilione di le 7–6 tse di fetileng, go fitlha mo dinakong tsa gompieno. == Referense == <ref>[[:en:IUCN_Red_List|IUCN Red List - Wikipedia]]</ref>IUCN Red list <ref>[[:en:African_bush_elephant|African bush elephant - Wikipedia]]</ref>African Bush Elephant 357hvwc6irw6w7jfz37zkmkfm4hqvl1 Modirisi:Nqobile1270/Draft 5 2 14930 54356 2026-08-31T21:16:30Z Nqobile1270 12503 Created page with "== Maruarua == [[Setshwantsho:001 Humpback whale breaching in Ballena Marine National Park Photo by Giles Laurent.jpg|left|thumb]] '''Maruarua''' ke '''diphologolo tsa lewatle tse di anyang''' tse di leng karolo ya setlhopha sa '''Cetacea'''. Setlhopha seno se akaretsa maruarua, '''didolphin''' le '''porpoise'''. Maruarua a fitlhelwa mo mawatleng otlhe a lefatshe, mme mefuta mengwe e tsamaya sekgala se seleele fa e fuduga go batla dijo kgotsa mafelo a a siametseng go tsa..." 54356 wikitext text/x-wiki == Maruarua == [[Setshwantsho:001 Humpback whale breaching in Ballena Marine National Park Photo by Giles Laurent.jpg|left|thumb]] '''Maruarua''' ke '''diphologolo tsa lewatle tse di anyang''' tse di leng karolo ya setlhopha sa '''Cetacea'''. Setlhopha seno se akaretsa maruarua, '''didolphin''' le '''porpoise'''. Maruarua a fitlhelwa mo mawatleng otlhe a lefatshe, mme mefuta mengwe e tsamaya sekgala se seleele fa e fuduga go batla dijo kgotsa mafelo a a siametseng go tsala.<ref name=":0">https://www.fisheries.noaa.gov/whales </ref> Maruarua ga se ditlhapi, mme ke '''diphologolo tse di anyang'''. Di hema moya ka '''matshwao a go hema''' a a kwa godimo ga ditlhogo tsa tsone mme di tshwanetse go tla kwa godimo ga metsi go hema. Mmele wa tsone o tlwaetse botshelo jwa mo metsing, mme mogatla wa tsone o na le dikarolo tse pedi tse di nonofileng tse di bidiwang '''flukes''', tse di di thusang go tsamaya mo metsing. Go na le mefuta e mebedi e megolo ya '''Cetacea''': '''maruarua a a nang le baleen''' (''Mysticeti'') le '''maruarua a a nang le meno'''<ref name=":1">https://oceantoday.noaa.gov/whaleanatomy/</ref> (''Odontoceti''). Maruarua a a nang le baleen ga a na meno a a dirang tiro ya go ja; mo boemong jwa moo, a na le dipoleiti tsa '''baleen''' tse di dirisiwang go sefa dijo tse dinnye jaaka '''krill''' le diphologolo tse dinnye tsa mo metsing. Maruarua a a nang le meno one a na le meno mme a ja ditlhapi, squid le diphologolo tse dingwe tsa mo metsing. == Popego ya mmele == Maruarua a na le mmele o moleele o o borethe o o tshwanetseng botshelo jwa mo metsing. Maoto a kwa pele a fetogile go nna '''mapheo a kwa pele''', a a dirisiwang go tsamaisa le go fetola tsela. Mogatla o na le dikarolo tse pedi tse dikgolo tse di dirisiwang go sutisa mmele kwa pele le kwa morago. <ref name=":2">https://oceantoday.noaa.gov/whaleanatomy/</ref>Maruarua a a nang le baleen a na le dipoleiti tsa baleen tse di dirilweng ka '''keratin''', e leng selo se se tshwanang le se se dirang dinala tsa batho. Dipoleiti tseno di leketla mo godimo ga molomo mme di dira jaaka sefe. Fa leruarua le tsaya metsi a mantsi mo molomong, baleen e thusa go ntsha metsi fa e tlogela dijo di ntse di le mo molomong. Maruarua a mangwe a na le '''mafura a a kwa tlase ga letlalo''' a a bidiwang blubber<ref name=":1" />. Mafura ano a thusa go boloka mogote wa mmele mo metsing a a tsididi, gape a ka boloka maatla mme a thusa mmele go kokobala mo metsing == Dijo == Maruarua a na le mekgwa e e farologaneng ya go bona dijo. Maruarua a a nang le baleen gantsi a ja diphologolo tse dinnye tsa mo metsing, segolobogolo '''krill''', plankton le ditlhapi tse dinnye. A dirisa baleen go sefa dijo mo metsing. Maruarua a a nang le meno a dirisa meno go tshwara dijo. A ka ja '''ditlhapi''', '''squid''' le diphologolo tse dingwe tsa mo metsing. <ref name=":2" />'''Sperm whale''' ke mongwe wa maruarua a a nang le meno mme o itsege ka bokgoni jwa go nwela kwa boteng jwa lewatle go batla dijo tse di jaaka squid. == Go tsala == Maruarua a tsala jaaka diamusi tse dingwe. A belegela bana ba a ba anyisang. Bana ba tshwanetse go ithuta go hema, go thuma le go bona dijo fa ba ntse ba gola. Mme maruarua a namagadi a tlhokomela bana ba one mo dikgweding kgotsa dingwageng tsa ntlha tsa botshelo, go ikaegile ka mofuta<ref name=":0" />. == Referense == Maruarua ke diphologolo tsa lewatle tse di anyang tse di leng karolo ya setlhopha sa [[Cetacea]].<ref>{{Cite web |title=Whales |url=https://www.fisheries.noaa.gov/whales |publisher=NOAA Fisheries |access-date=2026-08-31 }}</ref> 9kiacsgwn8d18qkte516nk1owde14ap Modirisi:Nqobile1270/Draft 6 2 14931 54357 2026-08-31T21:29:00Z Nqobile1270 12503 Article ya Segwagwa 54357 wikitext text/x-wiki == Segwagwa == [[Setshwantsho:Rhacophorus nigropalmatus.jpg|center|thumb]] ke phologolo ya amphibian e e leng karolo ya setlhopha sa Anura. Digwagwa di fitlhelwa mo dikarolong di le dintsi tsa lefatshe mme gantsi di amana le mafelo a a nang le metsi kgotsa bongola. Di farologana ka bogolo, popego, mmala le tsela e di tshelang ka yone. Digwagwa ke karolo ya diphologolo tse di bidiwang amphibians, tse gape di akaretsang salamander le caecilian.<ref name=":0">https://iucn.org/resources/publication/amphibian-conservation-action-plan </ref> Digwagwa di itsege thata ka botshelo jwa tsone jo bo amanang le metsi. Mefuta e le mentsi e beela mae mo metsing kgotsa mo mafelong a a bongola, mme bana ba yone ba simolola botshelo ba le mo metsing pele ba fetoga go nna digwagwa tse di godileng.<ref name=":0" /> == Popego ya mmele == Digwagwa gantsi di na le mmele o mokhutshwane, tlhogo e e kgolokwe, matlho a a bonalang sentle le maoto a kwa morago a maleele a a di thusang go tlola. Mefuta e e farologaneng e ka nna le popego ya mmele e e farologaneng go ikaegile ka lefelo le e tshelang mo go lone. Letlalo la digwagwa le botlhokwa thata mo botshelong jwa tsone. Ka gonne di na le letlalo le le ka amogelang metsi le dilo dingwe tse di mo tikologong, di ikaegile thata ka mafelo a a siameng le a a sa kgotlelelwang. Letlalo gape le na le dikhemikhale tse di ka nnang le seabe mo go itshireletseng ga tsone.<ref>https://iucn.org/content/securing-web-life</ref> == Dijo == Digwagwa tse di godileng di ja diphologolo tse dinnye, segolobogolo ditshenekegi le diphologolo tse dingwe tse dinnye tse di senang marapo a mokokotlo.<ref name=":0" /> Dijo tsa mofuta mongwe le mongwe di ikaegile ka bogolo jwa one, lefelo le o tshelang mo go lone le mofuta wa dijo tse di fitlhelwang mo tikologong. Ditadpole tsa mefuta e le mentsi di na le dijo tse di farologaneng le tsa digwagwa tse di godileng. Di ka ja dimela, algae le dilo tse dingwe tse di mo metsing, le fa dijo di farologana go ya ka mofuta. == Go itshireletsa == Digwagwa di na le ditsela tse di farologaneng tsa go itshireletsa mo diphologolong tse di di tsomang. Mefuta mengwe e dirisa mebala ya yone go iphitlha mo tikologong, fa e mengwe e na le mebala e e phatsimang e e ka tlhagisang gore e kotsi kgotsa e na le botlhole. Letlalo la mefuta mengwe ya digwagwa le ka ntsha dikhemikhale tse di thusang go di sireletsa mo diphologolong tse di di tsomang. Dikhemikhale dingwe tse di fitlhelwang mo letlalong la digwagwa gape di kgatlhile borasaense ka ntlha ya bokgoni jwa tsone jwa go nna le tiriso mo dipatlisisong tsa kalafi.<ref>https://iucn.org/content/securing-web-life</ref> == referense == Digwagwa ke karolo ya setlhopha sa [[Anura]].<ref>{{Cite web |title=Anura |url=https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Anura |publisher=Amphibian Species of the World |access-date=2026-08-31 }}</ref> gutmuq2hbcnbnzaud1ds8ymbyqw2fql Modirisi:Nqobile1270/Draft 7 2 14932 54358 2026-08-31T21:42:19Z Nqobile1270 12503 Created page with "[[Setshwantsho:John William Waterhouse A Mermaid.jpg|center|thumb]] == Sebopiwa sa tshomo == ke sebopiwa sa tshomo le ditumelo tsa bogologolo se gantsi se tlhalosiwang se na le karolo e e kwa godimo ya mmele e e tshwanang le ya motho, mme karolo e e kwa tlase e na le mogatla wa tlhapi. Dipale tsa mermaids di fitlhelwa mo ditsong tse di farologaneng mo lefatsheng, mme di na le ditlhaloso le ditiro tse di farologaneng go ya ka setso kgotsa lefelo.<ref>https://www.amnh.org..." 54358 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:John William Waterhouse A Mermaid.jpg|center|thumb]] == Sebopiwa sa tshomo == ke sebopiwa sa tshomo le ditumelo tsa bogologolo se gantsi se tlhalosiwang se na le karolo e e kwa godimo ya mmele e e tshwanang le ya motho, mme karolo e e kwa tlase e na le mogatla wa tlhapi. Dipale tsa mermaids di fitlhelwa mo ditsong tse di farologaneng mo lefatsheng, mme di na le ditlhaloso le ditiro tse di farologaneng go ya ka setso kgotsa lefelo.<ref>https://www.amnh.org/explore/ology/ology-cards/278-mermaid </ref> Mo dipaleng dingwe, mermaids di tlhalosiwa e le diphedi tse di kotsi tse di ka ngokang batho kgotsa basesisi ba dikepe kwa lewatleng. Mo dipaleng tse dingwe, di ka nna molemo, tsa thusa batho kgotsa tsa nna le dikamano le batho. Ka jalo, ga go na setshwantsho se le sengwe fela sa mermaid se se dirisiwang mo ditsong tsotlhe. == Tshimologo le hisitori == Dipale tsa dibopiwa tse di tshwanang le mermaids di na le hisitori e telele. Mongwe wa mehlala ya bogologolo ke Oannes, sebopiwa sa bogologolo sa kwa Mesopotamia se se neng se tlhalosiwa se na le popego e e kopanyang motho le tlhapi. Oannes o ne a amanngwa le lewatle mme go bolelwa gore o ne a tswa mo metsing motshegare mme a boela kwa go one bosigo. Mo ditumelong tsa bogologolo tsa Bagerika, sirens tsa pele di ne di sa tshwane le mermaids tsa gompieno. Di ne di tlhalosiwa di na le dikarolo tsa mmele wa dinonyane. Le fa go ntse jalo, fa nako e ntse e tsamaya, setshwantsho sa siren se ne sa simolola go amanngwa le sebopiwa se se nang le mmele wa mosadi le mogatla wa tlhapi.<ref>https://www.si.edu/collections/snapshot/mermaid-or-manatee</ref> == "Mermaids" mo ditsong tse di farologaneng == Dipale tsa dibopiwa tsa metsi tse di tshwanang le mermaids ga di fitlhelwe fela kwa Yuropa. Ditsela tse di farologaneng tsa go tlhalosa diphedi tsa metsi di fitlhelwa mo ditshong tse di farologaneng tsa Aforika, Asia, Amerika le Oceania.<ref name=":0">https://www.amnh.org/explore/ology/ology-cards/278-mermaid</ref> Kwa Aforika, dipale tsa dibopiwa tsa metsi di akaretsa mekgwa e e farologaneng ya ditshomo. American Museum of Natural History e umaka '''Mami Wata''' e le mongwe wa mehlala ya semoya sa metsi se se amanang le ditshomo tsa Aforika. Setshwantsho sa Mami Wata se ka nna sa farologana go ya ka setso le lefelo. Kwa Caribbean, dipale tsa mermaids di akaretsa dibopiwa tse di amanang le mermaid le mewa ya metsi. Mo ditshong dingwe, dibopiwa tseno di ka nna le bokao jwa maatla, lewatle, tshegofatso kgotsa kotsi.<ref name=":0" /> == Popego == Mermaid gantsi e tshwantshiwa e na le tlhogo le mmele o o kwa godimo wa motho wa sesadi, mme go tswa mo lethekeng go ya kwa tlase go na le mogatla wa tlhapi o o nang le makgapetla le lepheo la mogatla. Mo ditshwantshong tsa setso, mermaid gantsi e tshwantshiwa e na le moriri o moleele mme ka dinako dingwe e tshwere kamo le seipone. Dikarolo tseno di ne tsa nna karolo ya setshwantsho se se tlwaelegileng sa mermaid mo botaking le mo ditshomong<ref name=":0" /> == Referense == Mermaid ke sebopiwa sa tshomo se se nang le karolo e e kwa godimo ya mmele e e tshwanang le ya motho le mogatla wa tlhapi.<ref>{{Cite web |title=mermaid |url=https://www.amnh.org/explore/ology/ology-cards/278-mermaid |publisher=American Museum of Natural History |access-date=2026-08-31 }}</ref> avvwpxvu64ktkfrw2j57urjjx0v4nd0