Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.47.0-wmf.18 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Thabana ya Molaotheo 0 4273 54388 54385 2026-09-02T12:17:55Z Dumbassman 6831 54388 wikitext text/x-wiki [[File:Old Fort Entrance (from the inside).jpg|thumb|right|250px|Setsoantsho sa Old Fort]] [[File:Constitutional Court of South Africa.jpg|thumb|300px|The courtroom of the Constitutional Court of South Africa]] '''Thabana ya Molaotheo''' e fitlhelwa mo 11 Kotze Street gare ga [[Braamfontein]], [[Johannesburg]]. E gaofi le ntlha ya bophirimatsatsi ya torotswana ya [[Hillbrow]]. Thabana ya Molaotheo ke situlo sa Lekgotla la Dinyewe la Molaotheo wa [[Aferika Borwa]]. Lekgotla la kgotla yantlha le leneng le tshwaretswe mo kagong entshwa le, le ne le tshwerwe ka kgwedi ya Tlhakole wa 2004. == Histori == Thota e e kile ya bo e le lefelo la kago ya phemelo e moragonyana e neng ya dirisiwa jaaka kgolegelo. Kago ya tlhabano ya kgale e itsege jaaka Nomoro ya Bone. Kgolegelo ya ntlha e ne ya agiwa go nna bagolegwa ba banna ba basweu ka 1892. Old Fort e ne ya agiwa go dikologa kgolegelo eno ke Paul Kruger go tloga ka 1896 go fitlha ka 1899 go sireletsa Rephaboliki ya Aforika Borwa mo matshosetsing a tlhaselo ya Borithane. Moragonyana, baeteledipele ba sesole sa Maburu ba Ntwa ya Anglo-Boer ba ne ba golegwa fano ke Maborithane.<ref>{{Cite web |year=2013 |title=Constitution Hill – History |url=http://www.constitutionhill.org.za/site/?page_id=8 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214122132/http://www.constitutionhill.org.za/site/?page_id=8 |archive-date=14 December 2014 |access-date=27 September 2014 |website=Constitution Hill}}</ref> Kgolegelo ya Old Fort moragonyana e ne ya atolosiwa go akaretsa disele tsa "baagi", tse di bidiwang Karolo 4 le Karolo 5, mme, ka 1907, karolo ya basadi e ne ya okediwa, Kgolegelo ya Basadi. Boloko jwa tsheko e e letetseng bo ne jwa agiwa ka dingwaga tsa bo 1920. Balwela-dipolotiki ba ba neng ba le kgatlhanong le [[tlhaolele]] le badira melato e e tlwaelegileng ba ne ba bewa kwa kgolegelong, mmogo le badira moepong ba ba ngaletseng tiro ba basweu ka 1907, 1913 le 1922. Ka nako ya tlhaolele moago wa kgolegelo o ne wa nna lefelo la kgolegelo la baganetsi ba sepolotiki ba ba neng ba le kgatlhanong le tlhaolele, badira moepong baba ngaletseng tiro ba basweu it (ka 1907, 1913 le 1922), bao ba neng ba tsewa e le "ba ba kgatlhanong le go tlhongwa" le bao ba neng ba tlola fela melao ya makwalo itshupo ya nako eo. Mahatma Gandhi o ne a tsenngwa mo kgolegelong fano ka 1906. [[Nelson Mandela]], Joe Slovo, Bram Fischer, Albert Lutuli le [[Rorbet Sobukwe|Robert Sobukwe]] ke bangwe ba bagolegwa ba yona ba ba tumileng. Ka lebaka le e ne gape e bidiwa " Setlhaketlhake sa Robben sa Johannesburg" ka ntlha ya ka fao e neng ya itsege ka teng ka ntlha ya go tshwara bagolegwa bano ba sepolotiki.<ref>{{Cite web |title=Constitution Hill – the birthplace of our democracy |url=http://www.southafrica.net/za/en/articles/entry/article-southafrica.net-constitution-hill |access-date=2 June 2016 |publisher=southafrica.net}}</ref> Lefelo leno le ne la nna le bagolegwa go fitlha ka 1983, fa le ne le tswalwa. Balweladitshwanelo gantsi ba ne ba tshwarwa jaaka bagolegwa ba ba emetseng tsheko mme morago ba romelwa kwa Robben Island kgotsa Pretoria go ya go dira dipaka tsa kgolegelo. Go titiela bojalwa – tiro e e seng ka fa molaong fa o le montsho – le yone e ne ya tsenya basadi ba le bantsi mo kgolegelong, seemo se se bontshiwang mo Women Gaol. Mme ba bangwe ba ne ba tshwarelwa go tlhakanela dikobo go kgabaganya mmala kgotsa ka ntlha ya go tlhakanela dikobo ga batho ba ba ratanang le bao ba tshwanang le bona ka bong. Gareng ga ditiro tse di begilweng ka nako ya go tshwarwa, tantshe e e tlhabisang ditlhong ya "Tauza", go itewa mo kgolegelong e e tumileng bosula ya Number Four ya banna ba bantsho, go tshwarwa dikgwedi di le dintsi mo maemong a a leswe, a a tletseng thata mo Bolokong ya boemela tsheko, kgotsa go amogiwa diaparo tsa bone tsa ka fa tlase le seriti sa bone mo Kgolegelong ya Basadi.. Kago ya tlhabano ya kgale e ne ya itsisiwe jaaka Sefikantswe sa Bosetšhaba ka 1964 le fa e ne ya tswelela jaaka kgolegelo e e dirang go fitlha ka 1987, morago ga moo dikago le lefelo ka kakaretso di ne tsa boga ka ntlha ya go tlhokomologiwa le go senngwa. <ref>{{Cite web |title=Johannesburg Fort and Constitutional Hill, Braamfontein |url=http://showme.co.za/tourism/johannesburg-fort-and-constitutional-hill-braamfontein/}}</ref> Constitution Hill e ne ya bulwa jaaka musiamo ka 2004, ka maeto a a neng a isa baeng kwa dimusiamo tse tharo tsa kgolegelo: Nomoro ya Bone, Kgolegelo ya Basadi le Ntlotlhabanelo ya kgale. Lefelo leno gape le bontsha Kgotlatshekelo ya Molaotheo le kokoanyo ya kgotlatshekelo ya ditiro tsa botaki di le 200 tsa Aforika Borwa. == Metswedi == {{references}} kyzr6pk3olqparsmc3x2hrvma7bmzg8 Rata 0 14923 54386 54373 2026-09-02T12:14:34Z Dumbassman 6831 54386 wikitext text/x-wiki '''Lerato''' le akaretsa mefuta e e farologaneng ya maemo a a nonofadiwang le a a siameng a maikutlo le a tlhaloganyo, go tswa mo bontle jo bo kwa godimo thata kgotsa mokgwa o o siameng, lorato lo lo tseneletseng thata lwa batho, go ya kwa monateng o o bonolo thata. Sekao sa mofuta o,wa bokao ke gore lorato lwa ga mme lo farologana le lorato lwa molekane, le lo farologaneng le lorato lwa [[dijo]] . Gantsi, lorato lo kaya maikutlo a kgogedi e e maatla le kgolagano ya maikutlo. Lorato lo tsewa e le le le siameng le lo lo sa siamang, ka dinonofo tsa lone tse di emelang bopelonomi jwa motho, kutlwelobotlhoko, le lorato, "go amega ka go tlhoka Bogagapa, go ikanyega le go amega ka molemo ga yo mongwe",le bosula jwa lone jo bo emelang bokoa jwa maitsholo a motho jo bo tshwanang le boikgogomoso, bogagapa le boikgogomoso jwa motho, bo ka dira gore batho ba nne le maikutlo a mania, go tshwenyega thata, kgotsa go ikaega ka tlhakanelodikobo le motho. Gape e ka tlhalosa ditiro tsa kutlwelobotlhoko le lorato mo bathong ba bangwe, motho, kgotsa diphologolo. Ka mefuta ya yone e e farologaneng, lorato lo dira jaaka motsamaisi yo mogolo wa dikamano tsa batho mme, ka ntlha ya botlhokwa jwa lone ba tlhaloganyo, ke nngwe ya ditlhogo tse di tlwaelegileng thata mo Botaki jwa go tlhama.Lorato lo ile lwa bolelwa e le tiro e e dirang gore batho ba nne mmogo kgatlhanong le matshosetsi le go dira gore ditshedi di tswelele pele. Kgopolo ya leotwana la mmala la lorato e tlhalosa mefuta e meraro ya lorato ya konokono, e meraro ya bobedi le e le robongwe ya boraro, e e tlhalosa go ya ka leotwana la mmala le le tlwaelegileng. Kgopolo ya khutlotharo ya lorato e akantsha gore botsalano jo bo gaufi, lorato le boineelo lemaitlomo ke dikarolo tsa lerato. mo godimo ga mo lerato le nale tlhaloso ya bodumedi le ba semoya . Go farologana ga tiriso le tlhaloso, go kopantswe le go raraana ga maikutlo a a amegang, go dira gore lorato lo nne thata ka tsela e go le tlhalosa ka tlhomamo, fa lo bapisiwa le maemo a mangwe a maikutlo. Lefoko "lorato" le farologane ka di kamano le ditlhaloso tsa diteng tse di tshwanang ka boteng . Dipuo tse dingwe tse dintsi di dirisa mafoko a mantsi go tlhagisa dingwe tse di farologaneng tse ka Sekgowa di supiwang jaaka "lorato"; sekai sengwe ke bontsi jwa dikgopolo tsa Segerika tsa " lorato "(agape,eros,philia,storge). Dipharologano tsa setso mo go tlhaloganyeng lorato ka kgopolo di dira gore go nne thata go tlhoma tlhaloso ya lefatshe ka bophara. 36zreteggevy7iz48wvbt5ffg3leowo 54387 54386 2026-09-02T12:14:55Z Dumbassman 6831 54387 wikitext text/x-wiki '''Lerato''' le akaretsa mefuta e e farologaneng ya maemo a a nonofadiwang le a a siameng a maikutlo le a tlhaloganyo, go tswa mo bontle jo bo kwa godimo thata kgotsa mokgwa o o siameng, lorato lo lo tseneletseng thata lwa batho, go ya kwa monateng o o bonolo thata. Sekao sa mofuta o,wa bokao ke gore lorato lwa ga mme lo farologana le lorato lwa molekane, le lo farologaneng le lorato lwa [[dijo]]. Gantsi, lorato lo kaya maikutlo a kgogedi e e maatla le kgolagano ya maikutlo. Lorato lo tsewa e le le le siameng le lo lo sa siamang, ka dinonofo tsa lone tse di emelang bopelonomi jwa motho, kutlwelobotlhoko, le lorato, "go amega ka go tlhoka Bogagapa, go ikanyega le go amega ka molemo ga yo mongwe",le bosula jwa lone jo bo emelang bokoa jwa maitsholo a motho jo bo tshwanang le boikgogomoso, bogagapa le boikgogomoso jwa motho, bo ka dira gore batho ba nne le maikutlo a mania, go tshwenyega thata, kgotsa go ikaega ka tlhakanelodikobo le motho. Gape e ka tlhalosa ditiro tsa kutlwelobotlhoko le lorato mo bathong ba bangwe, motho, kgotsa diphologolo. Ka mefuta ya yone e e farologaneng, lorato lo dira jaaka motsamaisi yo mogolo wa dikamano tsa batho mme, ka ntlha ya botlhokwa jwa lone ba tlhaloganyo, ke nngwe ya ditlhogo tse di tlwaelegileng thata mo Botaki jwa go tlhama.Lorato lo ile lwa bolelwa e le tiro e e dirang gore batho ba nne mmogo kgatlhanong le matshosetsi le go dira gore ditshedi di tswelele pele. Kgopolo ya leotwana la mmala la lorato e tlhalosa mefuta e meraro ya lorato ya konokono, e meraro ya bobedi le e le robongwe ya boraro, e e tlhalosa go ya ka leotwana la mmala le le tlwaelegileng. Kgopolo ya khutlotharo ya lorato e akantsha gore botsalano jo bo gaufi, lorato le boineelo lemaitlomo ke dikarolo tsa lerato. mo godimo ga mo lerato le nale tlhaloso ya bodumedi le ba semoya. Go farologana ga tiriso le tlhaloso, go kopantswe le go raraana ga maikutlo a a amegang, go dira gore lorato lo nne thata ka tsela e go le tlhalosa ka tlhomamo, fa lo bapisiwa le maemo a mangwe a maikutlo. Lefoko "lorato" le farologane ka di kamano le ditlhaloso tsa diteng tse di tshwanang ka boteng. Dipuo tse dingwe tse dintsi di dirisa mafoko a mantsi go tlhagisa dingwe tse di farologaneng tse ka Sekgowa di supiwang jaaka "lorato"; sekai sengwe ke bontsi jwa dikgopolo tsa Segerika tsa " lorato "(agape,eros,philia,storge). Dipharologano tsa setso mo go tlhaloganyeng lorato ka kgopolo di dira gore go nne thata go tlhoma tlhaloso ya lefatshe ka bophara. a8gywffrsrb1uha2uqctf7pd18m1hil Boschendal 0 14935 54389 2026-09-02T13:58:49Z KatieKea 10150 Ke simolotse go ranola tsebe e 54389 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Boschendal.jpg|thumb|Le Rhone House, nngwe ya dikago di le mmalwa tsa tshimologo ya lekgolo la bolesome le boferabongwe la dingwaga mo polaseng ka popego ya [[Cape Dutch]].]] '''Boschendal''' (SeDutch: ''bush le dale'') ke nngwe ya ditsha tsa mofine tsa bogologolo kwa [[Aforika Borwa]] mme e fitlhelwa magareng ga [[Franschhoek]] le [[Stellenbosch]] kwa [[Kapa Bophirima]] jwa Aforika Borwa. == Tshimologo ya Bahuguenot == Dikwalo tsa boswa jwa polasi eno di kwadilwe ka 1685. Mong wa ntlha wa lefatshe le, e bong Jean le Long, e ne e le mongwe wa setlhopha sa batshabi ba le makgolo a mabedi ba [[Ba-Huguenot ba Fora]] ba ba neng ba tshaba pogiso ya bodumedi kwa Yuropa. O ne a newa lefatshe kwa [[Cape of Good Hope]] ke [[Dutch East India Company]] ka 1688 mme lekwalo la setsha le ne la kwalwa ka 1713. Ka 1715 polase e ne ya tsewa ke Mohuguenot yo mongwe, Abraham de Villiers, yo o neng a e rekisetsa morwarraagwe e bong Jacques ka 1717. Lelapa la ga De Villiers le ne la lema go fitlha ka 1879. Ka 1812 Paul de Villiers le mosadi wa gagwe, Anna Susanna Louw, ba ne ba wetsa ntlo e ntšha kwa Boschendal mo lefelong la legae la ga rraagwe. Leno ke legae jaaka le tsosolositswe gompieno.<ref name=":0">"A Valley Emergent: Groot-Drakenstein", ka [[:en:Eric_Lloyd_Williams|Eric Lloyd Williams]], e gatisitswe ke Anglo American Corporation.</ref> Gareng ga baeng mo dingwageng tsa moragonyana tsa motlha wa ga De Villiers e ne e le Mmusi wa Borithane kwa Kapa, ​​Sir [[George Grey]], yo o neng a nna kwa Boschendal nako le nako fa a ne a etela kgaolo.<ref name=":0" /> == Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes le tsa Maesemane a a Amerika == Ka 1887 lefelo le le ne la rekwa ke [[Cecil Rhodes]] mme ya nna karolo ya kgwebo ya gagwe ya maungo, [[Rhodes Fruit Farms]] e e fetogileng Polase ya Boschendal ya gompieno.<ref>[https://www.sahistory.org.za/place/boschendal-wine-estate-cape-town "Boschendal Wine Estate, Cape Town"]. ''South Africa History OnLine''. Retrieved Lwetse a tlhola gabedi, 2026.</ref> == Leroborobo la Phyloxera == Leroborobo la lefatshe lotlhe la [[phylloxera]], le le bakilweng ke ditshidinyana tse dinnye, tse di gogang matute, le ne la anama mo masimong a mofine a kwa Kapa ka dingwaga tsa bo 1880 le bo 1890, la senya dijwalo tsa kgaolo ya Boschendal ka 1890. Le ne la dira tshenyo e kgolo mme la dira gore temo e wele tlase pele ga go simolodisiwa ga dijwalo tsa Amerika tse di thata di le dintsi go ka thibela leroborobo leo.<ref name=":0" /> Mo nakong eo, balemi ba ne ba tlhoka mefuta e mengwe ya temothuo, mme lekala la maungo le le nang le poelo kwa California le ne la tlamela ka sekao se se tshwanetseng sa Kapa. Tiro ya matlhagolatsela e ne e dirwa ke balemi ba maungo kwa Wellington le kwa Mokgatšheng wa Noka ya Hex. Ka 1892, mogwebi wa dikepe [[Percy Molteno]] o ne a tlhama le go tlhagisa sebaka sa dithoto tse di tsidifaditsweng mo meleng ya dikepe ya Union-Castle, magareng ga Kapa le mebaraka e megolo ya bareki kwa Yuropa, e e neng ya fetola lekala mme ya dira gore thomelontle ya maungo a a ikutlwang e nne kakanyetso e e kgatlhang.<ref>Fruit and Food Technology Research Institute, Stellenbosch: ''Information Bulletin no.22.''(1971)</ref><ref>De Beer, G. ''160 Years of Export''. Cape Town: PPECB, 2003.</ref> == Rhodes le Pickstone == == Metswedi == 75sp1qfsxxfxty9jixpul32761p5svj 54390 54389 2026-09-02T14:18:04Z KatieKea 10150 /* Rhodes le Pickstone */ Ke okeditse tlhanolo le metswedi. 54390 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Boschendal.jpg|thumb|Le Rhone House, nngwe ya dikago di le mmalwa tsa tshimologo ya lekgolo la bolesome le boferabongwe la dingwaga mo polaseng ka popego ya [[Cape Dutch]].]] '''Boschendal''' (SeDutch: ''bush le dale'') ke nngwe ya ditsha tsa mofine tsa bogologolo kwa [[Aforika Borwa]] mme e fitlhelwa magareng ga [[Franschhoek]] le [[Stellenbosch]] kwa [[Kapa Bophirima]] jwa Aforika Borwa. == Tshimologo ya Bahuguenot == Dikwalo tsa boswa jwa polasi eno di kwadilwe ka 1685. Mong wa ntlha wa lefatshe le, e bong Jean le Long, e ne e le mongwe wa setlhopha sa batshabi ba le makgolo a mabedi ba [[Ba-Huguenot ba Fora]] ba ba neng ba tshaba pogiso ya bodumedi kwa Yuropa. O ne a newa lefatshe kwa [[Cape of Good Hope]] ke [[Dutch East India Company]] ka 1688 mme lekwalo la setsha le ne la kwalwa ka 1713. Ka 1715 polase e ne ya tsewa ke Mohuguenot yo mongwe, Abraham de Villiers, yo o neng a e rekisetsa morwarraagwe e bong Jacques ka 1717. Lelapa la ga De Villiers le ne la lema go fitlha ka 1879. Ka 1812 Paul de Villiers le mosadi wa gagwe, Anna Susanna Louw, ba ne ba wetsa ntlo e ntšha kwa Boschendal mo lefelong la legae la ga rraagwe. Leno ke legae jaaka le tsosolositswe gompieno.<ref name=":0">"A Valley Emergent: Groot-Drakenstein", ka [[:en:Eric_Lloyd_Williams|Eric Lloyd Williams]], e gatisitswe ke Anglo American Corporation.</ref> Gareng ga baeng mo dingwageng tsa moragonyana tsa motlha wa ga De Villiers e ne e le Mmusi wa Borithane kwa Kapa, ​​Sir [[George Grey]], yo o neng a nna kwa Boschendal nako le nako fa a ne a etela kgaolo.<ref name=":0" /> == Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes le tsa Maesemane a a Amerika == Ka 1887 lefelo le le ne la rekwa ke [[Cecil Rhodes]] mme ya nna karolo ya kgwebo ya gagwe ya maungo, [[Rhodes Fruit Farms]] e e fetogileng Polase ya Boschendal ya gompieno.<ref>[https://www.sahistory.org.za/place/boschendal-wine-estate-cape-town "Boschendal Wine Estate, Cape Town"]. ''South Africa History OnLine''. Retrieved Lwetse a tlhola gabedi, 2026.</ref> == Leroborobo la Phyloxera == Leroborobo la lefatshe lotlhe la [[phylloxera]], le le bakilweng ke ditshidinyana tse dinnye, tse di gogang matute, le ne la anama mo masimong a mofine a kwa Kapa ka dingwaga tsa bo 1880 le bo 1890, la senya dijwalo tsa kgaolo ya Boschendal ka 1890. Le ne la dira tshenyo e kgolo mme la dira gore temo e wele tlase pele ga go simolodisiwa ga dijwalo tsa Amerika tse di thata di le dintsi go ka thibela leroborobo leo.<ref name=":0" /> Mo nakong eo, balemi ba ne ba tlhoka mefuta e mengwe ya temothuo, mme lekala la maungo le le nang le poelo kwa California le ne la tlamela ka sekao se se tshwanetseng sa Kapa. Tiro ya matlhagolatsela e ne e dirwa ke balemi ba maungo kwa Wellington le kwa Mokgatšheng wa Noka ya Hex. Ka 1892, mogwebi wa dikepe [[Percy Molteno]] o ne a tlhama le go tlhagisa sebaka sa dithoto tse di tsidifaditsweng mo meleng ya dikepe ya Union-Castle, magareng ga Kapa le mebaraka e megolo ya bareki kwa Yuropa, e e neng ya fetola lekala mme ya dira gore thomelontle ya maungo a a ikutlwang e nne kakanyetso e e kgatlhang.<ref>Fruit and Food Technology Research Institute, Stellenbosch: ''Information Bulletin no.22.''(1971)</ref><ref>De Beer, G. ''160 Years of Export''. Cape Town: PPECB, 2003.</ref> == Rhodes le Pickstone == Harry Pickstone, Moesemane yo o nang le maitemogelo a go jala maungo kwa California, o ne a dira gore Rhodes a dumele gore go tlhokega lefelo la go godisa ditlhare tsa kgwebo go anamisa mefuta e mesha ya ditlhare tsa maungo tsa lekala. Rhodes o ne a duelela kgwebo ya gagwe ya ntlha, e leng Kompone ya go Lema Maungo ya Pioneer. Tiro ya ga Rhodes ya sepolotiki e ne e mmone a tlhatlogela go nna Tonakgolo ya Cape Colony. Fa a ne a amega mo Jameson Raid, maiteko a a sa atlegang a go menola Rephaboliki ya Maburu kwa Teransefala, o ne a sala a se na sepe se a ka se dirang fa e se go rola tiro. Ka 1896 Rhodes o ne a swetsa go beeletsa go ya pele mo temong ya maungo. Pickstone o ne a mo gakolola go reka dipolase tsa mofine tsa kgale kwa dikgaolong tsa Groot Drakenstein, Wellington le [[Stellenbosch]]. Ka Mopitlo 1897 Rhodes e ne ya bona ya ntlha mo dipolaseng tse di fetang masome mabedi, go akaretsa le Boschendal le Rhone. Go ne ga tlhomiwa batsamaisi ba basha ba le lesome le bobedi, ba bontsi jwa bone ba neng ba rutintshitswe kwa California. Ka fa tlase ga tlhokomelo ya ga Pickstone ba ne ba fetola dipolase, ba tlhagisa mekgwa ya segompieno ya go poma, go tlhomela le go nosetsa, le go katisa badiri ba dipolase mo bokgoning jo boswa. Ba ne ba lema ditlhare tsa maungo a a tlhotlhoregang di le dikete tse makgolo a mabedi - dipere, diapolekose, di-plum le diperekisi. Mo sebopegong sa yone se sesha jaaka Boschendal - The Estate, "Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes" tsa pele di tswelela go nna motswedi o mogolo wa ditiro mo baaging ba selegae.<ref>S. Stander: ''Tree of Life, The Story of Cape Fruit''. Cape Town: Saayman & Weber Ltd. 1983.</ref> == Boschendal - The Estate == Boswa jwa Boschendal bo rwesiwa korone ke ntlo ya manor ya ntlha ya [[Cape Dutch]], e e buletsweng baeng, mmogo le mafelo a a amanang le go tlhola mofine, dikgwebo tsa kapei le dikago tsa kwa ntle le dilo tse di ngokang baeti. Mo bofelong jwa dingwaga tsa bo 1960 lefelo le le ne la tsewa ke [[Koporasi ya Anglo American]], pele ga le rekisiwa ka 2003 go setlhopha sa babeeletsi ba boditšhabatšhaba, se se neng se eteletswe pele ke motlhabolodi wa dithoto Clive Venning. Ka 2012 boswa le ne la rekisediwa setlhopha sa babeeletsi ba Aforika Borwa ba ba neng ba simolola lenaneo le le tseneletseng la go tsosolosa le temothuo. == Mefine == Ditshimo tsa mofine kwa Boschendal di akaretsa 2.54 km² magareng ga Groot Drakenstein le Simonsberg, mme di akaretsa dijalo tse di bonalang tsa [[Chardonnay]] le [[Sauvignon blanc]], mmogo le dijalo tsa sešweng tsa [[Cabernet Sauvignon]], [[Merlot]] le [[Shiraz]]. Bodirelo jwa mofine bo itsege thata ka mefine ya jone e mesweu e e raraaneng. Fa Anglo American e ne e tsaya bong jwa [[Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes]] le Boschendal ka 1969 nngwe ya diporojeke tse di botlhokwa e ne e le go tlhoma gape mefuta e e farologaneng ya mefine ka fa tlase ga letshwaokgwebo la Boschendal. Ka 1978, Achim van Arnim o ne a tsaya maikarabelo a go nna Molaodi wa Dikago, a ikana go busetsa maemo a a kwa godimo a ditlhagiswa tsa Estate. Ke ka nako eo "Blanc de Noir" ( tshweu go tswa go bontsho) e neng ya tlhamiwa — mofine o mosweu wa "blush" o o dirilweng ka sejwalo se se hibidu, boitshimololedi jo bo farologanyang Mefine ya Boschendal.<ref>Boschendal Silver Book. Boschendal 2007 - ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-620-38001-0|<bdi>978-0-620-38001-0</bdi>]]. E gatisitswe ke Boschendal Limited ka tirisanommogo le Keith Phillips Ditshwantsho - 2007, [http://www.boschendalestates.com/ebook/index.html Boschendal 2007 E-Book] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091105064826/http://www.boschendalestates.com/ebook/index.html|date=5 November 2009}} link retrieved Lwetse a tlhola gabedi, 2026.</ref> == Metswedi == qjonysbcvei28abdwrup4vq9zkudfbo 54391 54390 2026-09-02T14:20:13Z KatieKea 10150 ke tsentse dikarolo 54391 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:Boschendal.jpg|thumb|Le Rhone House, nngwe ya dikago di le mmalwa tsa tshimologo ya lekgolo la bolesome le boferabongwe la dingwaga mo polaseng ka popego ya [[Cape Dutch]].]] '''Boschendal''' (SeDutch: ''bush le dale'') ke nngwe ya ditsha tsa mofine tsa bogologolo kwa [[Aforika Borwa]] mme e fitlhelwa magareng ga [[Franschhoek]] le [[Stellenbosch]] kwa [[Kapa Bophirima]] jwa Aforika Borwa. == Tshimologo ya Bahuguenot == Dikwalo tsa boswa jwa polasi eno di kwadilwe ka 1685. Mong wa ntlha wa lefatshe le, e bong Jean le Long, e ne e le mongwe wa setlhopha sa batshabi ba le makgolo a mabedi ba [[Ba-Huguenot ba Fora]] ba ba neng ba tshaba pogiso ya bodumedi kwa Yuropa. O ne a newa lefatshe kwa [[Cape of Good Hope]] ke [[Dutch East India Company]] ka 1688 mme lekwalo la setsha le ne la kwalwa ka 1713. Ka 1715 polase e ne ya tsewa ke Mohuguenot yo mongwe, Abraham de Villiers, yo o neng a e rekisetsa morwarraagwe e bong Jacques ka 1717. Lelapa la ga De Villiers le ne la lema go fitlha ka 1879. Ka 1812 Paul de Villiers le mosadi wa gagwe, Anna Susanna Louw, ba ne ba wetsa ntlo e ntšha kwa Boschendal mo lefelong la legae la ga rraagwe. Leno ke legae jaaka le tsosolositswe gompieno.<ref name=":0">"A Valley Emergent: Groot-Drakenstein", ka [[:en:Eric_Lloyd_Williams|Eric Lloyd Williams]], e gatisitswe ke Anglo American Corporation.</ref> Gareng ga baeng mo dingwageng tsa moragonyana tsa motlha wa ga De Villiers e ne e le Mmusi wa Borithane kwa Kapa, ​​Sir [[George Grey]], yo o neng a nna kwa Boschendal nako le nako fa a ne a etela kgaolo.<ref name=":0" /> == Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes le tsa Maesemane a a Amerika == Ka 1887 lefelo le le ne la rekwa ke [[Cecil Rhodes]] mme ya nna karolo ya kgwebo ya gagwe ya maungo, [[Rhodes Fruit Farms]] e e fetogileng Polase ya Boschendal ya gompieno.<ref>[https://www.sahistory.org.za/place/boschendal-wine-estate-cape-town "Boschendal Wine Estate, Cape Town"]. ''South Africa History OnLine''. Retrieved Lwetse a tlhola gabedi, 2026.</ref> == Leroborobo la Phyloxera == Leroborobo la lefatshe lotlhe la [[phylloxera]], le le bakilweng ke ditshidinyana tse dinnye, tse di gogang matute, le ne la anama mo masimong a mofine a kwa Kapa ka dingwaga tsa bo 1880 le bo 1890, la senya dijwalo tsa kgaolo ya Boschendal ka 1890. Le ne la dira tshenyo e kgolo mme la dira gore temo e wele tlase pele ga go simolodisiwa ga dijwalo tsa Amerika tse di thata di le dintsi go ka thibela leroborobo leo.<ref name=":0" /> Mo nakong eo, balemi ba ne ba tlhoka mefuta e mengwe ya temothuo, mme lekala la maungo le le nang le poelo kwa California le ne la tlamela ka sekao se se tshwanetseng sa Kapa. Tiro ya matlhagolatsela e ne e dirwa ke balemi ba maungo kwa Wellington le kwa Mokgatšheng wa Noka ya Hex. Ka 1892, mogwebi wa dikepe [[Percy Molteno]] o ne a tlhama le go tlhagisa sebaka sa dithoto tse di tsidifaditsweng mo meleng ya dikepe ya Union-Castle, magareng ga Kapa le mebaraka e megolo ya bareki kwa Yuropa, e e neng ya fetola lekala mme ya dira gore thomelontle ya maungo a a ikutlwang e nne kakanyetso e e kgatlhang.<ref>Fruit and Food Technology Research Institute, Stellenbosch: ''Information Bulletin no.22.''(1971)</ref><ref>De Beer, G. ''160 Years of Export''. Cape Town: PPECB, 2003.</ref> == Rhodes le Pickstone == Harry Pickstone, Moesemane yo o nang le maitemogelo a go jala maungo kwa California, o ne a dira gore Rhodes a dumele gore go tlhokega lefelo la go godisa ditlhare tsa kgwebo go anamisa mefuta e mesha ya ditlhare tsa maungo tsa lekala. Rhodes o ne a duelela kgwebo ya gagwe ya ntlha, e leng Kompone ya go Lema Maungo ya Pioneer. Tiro ya ga Rhodes ya sepolotiki e ne e mmone a tlhatlogela go nna Tonakgolo ya Cape Colony. Fa a ne a amega mo Jameson Raid, maiteko a a sa atlegang a go menola Rephaboliki ya Maburu kwa Teransefala, o ne a sala a se na sepe se a ka se dirang fa e se go rola tiro. Ka 1896 Rhodes o ne a swetsa go beeletsa go ya pele mo temong ya maungo. Pickstone o ne a mo gakolola go reka dipolase tsa mofine tsa kgale kwa dikgaolong tsa Groot Drakenstein, Wellington le [[Stellenbosch]]. Ka Mopitlo 1897 Rhodes e ne ya bona ya ntlha mo dipolaseng tse di fetang masome mabedi, go akaretsa le Boschendal le Rhone. Go ne ga tlhomiwa batsamaisi ba basha ba le lesome le bobedi, ba bontsi jwa bone ba neng ba rutintshitswe kwa California. Ka fa tlase ga tlhokomelo ya ga Pickstone ba ne ba fetola dipolase, ba tlhagisa mekgwa ya segompieno ya go poma, go tlhomela le go nosetsa, le go katisa badiri ba dipolase mo bokgoning jo boswa. Ba ne ba lema ditlhare tsa maungo a a tlhotlhoregang di le dikete tse makgolo a mabedi - dipere, diapolekose, di-plum le diperekisi. Mo sebopegong sa yone se sesha jaaka Boschendal - The Estate, "Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes" tsa pele di tswelela go nna motswedi o mogolo wa ditiro mo baaging ba selegae.<ref>S. Stander: ''Tree of Life, The Story of Cape Fruit''. Cape Town: Saayman & Weber Ltd. 1983.</ref> == Boschendal - The Estate == Boswa jwa Boschendal bo rwesiwa korone ke ntlo ya manor ya ntlha ya [[Cape Dutch]], e e buletsweng baeng, mmogo le mafelo a a amanang le go tlhola mofine, dikgwebo tsa kapei le dikago tsa kwa ntle le dilo tse di ngokang baeti. Mo bofelong jwa dingwaga tsa bo 1960 lefelo le le ne la tsewa ke [[Koporasi ya Anglo American]], pele ga le rekisiwa ka 2003 go setlhopha sa babeeletsi ba boditšhabatšhaba, se se neng se eteletswe pele ke motlhabolodi wa dithoto Clive Venning. Ka 2012 boswa le ne la rekisediwa setlhopha sa babeeletsi ba Aforika Borwa ba ba neng ba simolola lenaneo le le tseneletseng la go tsosolosa le temothuo. == Mefine == Ditshimo tsa mofine kwa Boschendal di akaretsa 2.54 km² magareng ga Groot Drakenstein le Simonsberg, mme di akaretsa dijalo tse di bonalang tsa [[Chardonnay]] le [[Sauvignon blanc]], mmogo le dijalo tsa sešweng tsa [[Cabernet Sauvignon]], [[Merlot]] le [[Shiraz]]. Bodirelo jwa mofine bo itsege thata ka mefine ya jone e mesweu e e raraaneng. Fa Anglo American e ne e tsaya bong jwa [[Dipolase tsa Maungo tsa Rhodes]] le Boschendal ka 1969 nngwe ya diporojeke tse di botlhokwa e ne e le go tlhoma gape mefuta e e farologaneng ya mefine ka fa tlase ga letshwaokgwebo la Boschendal. Ka 1978, Achim van Arnim o ne a tsaya maikarabelo a go nna Molaodi wa Dikago, a ikana go busetsa maemo a a kwa godimo a ditlhagiswa tsa Estate. Ke ka nako eo "Blanc de Noir" ( tshweu go tswa go bontsho) e neng ya tlhamiwa — mofine o mosweu wa "blush" o o dirilweng ka sejwalo se se hibidu, boitshimololedi jo bo farologanyang Mefine ya Boschendal.<ref>Boschendal Silver Book. Boschendal 2007 - ISBN [[:en:Special:BookSources/978-0-620-38001-0|<bdi>978-0-620-38001-0</bdi>]]. E gatisitswe ke Boschendal Limited ka tirisanommogo le Keith Phillips Ditshwantsho - 2007, [http://www.boschendalestates.com/ebook/index.html Boschendal 2007 E-Book] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091105064826/http://www.boschendalestates.com/ebook/index.html|date=5 November 2009}} link retrieved Lwetse a tlhola gabedi, 2026.</ref> == Metswedi == <references /> [[Karolo:Mafelo a ditso a Aferika Borwa]] [[Karolo:Itsholelo ya Kapa Bophirima]] [[Karolo:Badiri ba mefine ba Aforika Borwa]] [[Karolo:Ditso tsa Huguenot kwa Aforika Borwa]] objxt71azzou4t2xt2758hilwm9ndpp Thenjiwe 0 14936 54392 2026-09-02T19:42:44Z Reagoleboga 10854 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1372650661|Thenjiwe]]" 54392 wikitext text/x-wiki Thenjiwe Moseley yo o tshotsweng e le Thenjiwe Maphumulo, ka 29 Lwetse 1977 ke motshameki wa metlae wa mo Aforika Borwa, motshameki wa difilimi, moeteledipele wa meletlo le mmakgwebo yo o tswang kwa KwaMashu, Durban. Mo tirong ya gagwe, o itsiwe fela e le Thenjiwe. O tlhodile le go tshameka mo go Judge Thenjiwe Khambule le Meet the Khambules tse di neng di gasiwa mo Moja Love. Ke moemedi wa Southern Africa Embrace Foundation, Toronto le Great Impact, Durban. Gape ke mmopi wa diteng tsa YouTube e bile ke motho yo o nang le tlhotlheletso, o itsege thata ka ditshwantsho tsa gagwe tse a di romelang mo metsweding ya dikgang. == Tsa Botshelo le Thuto == Thenjiwe o belegwe ka 29 Lwetse 1977 ka nako ya tlhaolele go tswa mo batsading ba baswa, Thenene Sipho Langa le Nonhlanhla Viera Maphumulo. O godiseditswe kwa Kwamashu, G Section, KwaZulu-Natal ke rremogoloagwe e bong Joshua Bhekokwakhe Maphumulo, yo e leng molweladiphetogo wa sepolotiki, le Agnes Ntombizodwa Maphumulo, yo e leng modiri wa ntlo le moroki. Ka ntlha ya tlhakatlhakano ya sepolotiki mo nageng le go nna le seabe gwa rraagwemogolo mo kgaratlhong eno, Thenjiwe o ne a nna a tswa mo sekolong se sengwe a ya go se sengwe. O weditse thuto ya gagwe ya sekontari kwa sekolong se segolo sa Northmead mme morago a tsenela Natal Technical College (Natal Teknikon) eo jaanong e leng Durban University of Technology koo a ileng a aloga mo go tsa Botaki ka 1998. Morago ga go aloga, o ne a leta ka lefela go bona ditshono tsa go dira tiro ya gagwe ka gonne o ne a sa kgone go duelela moemedi kgotsa go ya go nna kwa Johannesburg mme ka jalo, ka 2001, o ne a ya kwa US, kwa a neng a nna dingwaga di le pedi teng, a dira jaaka mosala le bana kwa lapeng, fa a ntse a ithutela Business Management kwa Montgomery County Community College kwa Pennsylvania. Moragonyana o ne a fudugela kwa United Kingdom, a nna teng dingwaga di le 12, ka nako eo a ithutela molao, a aloga pele kwa Yunibesithing ya London ka Dipoloma ya Molao ka 2006 mme morago ga moo a bona Bachelor of Laws kwa London Metropolitan University ka 2009. == Tiro == === Mmueledi === Morago ga go aloga kwa Sekolong sa Molao, Thenjiwe o ne a dira jaaka mmueledi wa tsa bofaladi go tloga ka 2010 go fitlha ka 2015. === Modira metlae === ==== 2013-2020 ==== E ne e le fa ene le badirimmogo ba gagwe ba sena go nna le letsatsi le le monate kwa kgotlatshekelo ka 2013, fa ba ne ba ya go keteka mo ntlong ya bojalwa e e neng e tshwere moletlo wa metlae. O ne a leka go dira jalo mme o ne a dira metsotso e le metlhano mo seraleng mme o ne a lemogiwa ke mongwe yo o neng a batla batho ba ba ka kgonang go dira tiro e e rileng. Moragonyana o ne a tlogela tiro ya gagwe ka Ngwanatsele wa 2015 go tlhoma mogopolo mo tirong ya gagwe ya go dira metlae. O ne a nna le dipina mo ditlelapeng di le mmalwa. Tiragalo ya gagwe ya ntlha e ne e le kwa Wokingham Theatre. Ka 2013, o ne a gaisana mo Funny Woman Awards kwa United Kingdom, mme seno se ne sa dira gore Celeste Ntuli a mo lemoge mme a mo laletsa go nna moanelwamogolo wa one-woman show ya gagwe, Myself. Se se ne sa bula dikgoro tsa ditshono tse dintsi tsa go dira mo Afrika Borwa. Mme nako ya metsotso e le metlhano e a neng a e fiwa e ne e sa mo thuse ka madi gore a kgone go fofa gangwe le gape go tswa kwa United Kingdom. Morago ga go se tlotlwe jaaka mosadi wa setswerere sa metlae, Thenjiwe o ne a swetsa go dirisa metswedi ya dikgang go rotloetsa diteng tsa gagwe.<templatestyles src="Template:Quote_box/styles.css" /> {{-}}Ka Tlhakole 2015, o ne a tsenela YouTube, morago ga moo a romela dibidio tsa metlae tse di neng tsa dira gore a tume. Magareng ga 2015 le 2016, o ne a tlhagelela jaaka moeng wa setshego mo setlheng sa bongwe sa Bantu Hour mo SABC 2. Ka 2016, mmogo le Celeste Ntuli, Tumi Morake, Noko Moswete, Nina Hastie le Tracey-Lee Oliver, o ne a tshameka mo motshamekong wa metlae wa basadi Bitches Be Back Ka Mopitlwe 2018, o ne a tshameka kwa Magners International Comedy Festival kwa Thailand, Vietnam le The Philippines. Ka kgwedi ya Phato, o ne a etelela pele moletlo kwa Eswatini o o bidiwang Laugh Goes On[2] mme ka Sedimonthole, o ne a tshameka kwa 4th Annual Durban Comedy Festival kwa Afrika Borwa. Ka Motsheganong 2019, Thenjiwe, Mark Banks, Alfred Adriaan le Eugene Khozawas e ne e le karolo ya South African All Star Tour kwa Sydney le Perth, Australia. Moragonyana mo go yona kgwedi eo o ne a tshameka kwa Combo Comedy Show Fest kwa Carnival City.[ Ka June, o ne a dira kwa Eswatini Must Laugh comedy show kwa Eswatini. Ka Phatwe, o ne a tshameka kwa The Kings and Queens of Comedy: Women's Day Edition. ==== 20121- le ga jaana ==== Ka Moranang 2023, Thenjiwe o ne a fenya King Gong Comedy kwa The Comedy Store (London) mme ka Motsheganong, o ne a fenya The Black Out kwa Up the Creek (mokgatlho wa metlae). Ka Phatwe 2023, o ne a simolola kwa Edinburgh Festival Fringe ka setshego sa gagwe se se kgethegileng The Mandela Effect. Ka Mopitlwe 2024, o ne a tlhagisiwa ke YouTube jaaka mongwe wa bagakolodi ba lenaneo la #WomenofYouTube 2024, le le ikaeletseng go tshegetsa basadi ba ba tlhamang mo Amerika Bokone le mo Sub-Saharan Africa. Maiteko ano a ne a begiwa ke metswedi e le mmalwa ya dikgang, go akaretsa le Social Media Today [2] le Thred [3], e e neng e bua thata ka maiteko a YouTube a go rotloetsa gore basadi ba emelwe mo seraleng sa yone. Thenjiwe o ne a emela Afrika Borwa kwa World Comedy Clash, e e neng e tshwaretswe kwa Hackney Empire kwa London ka Motsheganong 2025, kwa a neng a tsenela setlhopha sa boditšhabatšhaba sa bomotlae go tswa kwa dinageng di le 11. Thenjiwe o ne a boela kwa motseng wa gaabo wa Durban ka Phukwi 2025 go ya go tshameka moletlo wa bosigo bo le bongwe o o bidiwang Thenjiwe Unplugged kwa Playhouse Theatre, a supa fa e le "go boela gae" le go tlhomamisa kamano ya gagwe le babogedi ba Afrika Borwa. Morago ga moo o ne a tsaya loeto lwa Thenjiwe Unplugged go ya kwa Eswatini, kwa a neng a tshameka kwa Eswatini Theatre Club kwa Mbabane ka Diphalane 2025, tiragalo e e tlhalosiwang jaaka "go kopana gape go go tswang mo pelong" e e solofeditseng go "tlogela babogedi ba le mo diphatleng". Pontsho e ne e na le tirisanommogo le bataki ba selegae ba ba jaaka Sandile M, Thando le Mdura, mme e ne ya akgolelwa go tswakanya metlae le dikakgelo tsa loago, go ikaegile ka maitemogelo a Thenjiwe a go nna kwa moseja, go godisiwa ga gagwe mo Afrika Borwa, le ditlhogo tsa maatla a lelapa, dikgoreletsi tsa puo le setso. Fa a boa morago ga loeto lwa gagwe lwa Mandela Effect lo lo tumileng lefatshe ka bophara le loeto lwa gagwe lwa Edinburgh Fringe lo lo neng lwa rekisiwa, o ne a bua ka tsela e e tseneletseng, a bua ka maitemogelo a a tshwanang, go akaretsa le dikgwetlho tsa leroborobo la COVID-19. Leeto la gagwe la boditšhabatšhaba le ne la tswelela kwa London ka 1 Ngwanatsele le kwa Dublin ka 2 Ngwanatsele 2025, pele a konela kwa Sed Laugh Festival kwa Lusaka, Zambia, ka 28 Ngwanatsele. Moletlo o o neng o rulagantswe ke Night of Laughter, o ne o rulaganyeditswe go tshwarelwa kwa Mulungushi International Conference Centre mme o ne o na le batshameki ba bantle ba metlae ba Maaforika. ==== metlae e e kgethegileng ==== * 2015 - ''Laughter is the Best Medicine''<ref>{{Cite web |last=Govindasamy |first=Valencia |date=13 October 2015 |title=Comedy gets a shot in the arm as Thenjiwe's solo show, 'Laughter is the Best Medicine', hits the stage |url=https://www.pressreader.com/south-africa/daily-news-south-africa/20151013/282260959298081 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191210172912/https://www.pressreader.com/south-africa/daily-news-south-africa/20151013/282260959298081 |archive-date=December 10, 2019 |access-date=2023-05-13 |lang=en |via=[[PressReader]]}}</ref> * 2016 - ''Born again African''<ref>{{Cite web |title=Thenjiwe: Born again African |url=https://allevents.in/durban/thenjiwe-born-again-african/329639687371619 |access-date=2019-12-10 |website=allevents.in |language=en}}</ref> * 2017 - ''Hurricane Thenjiwe''<ref name=":2">{{Cite web |last= |first= |date=29 August 2017 |title=Expect a blast with 'Hurricane Thenjiwe' |url=https://www.pressreader.com/south-africa/the-herald-south-africa/20170829/281968902819879 |archive-url= |archive-date= |access-date=2019-12-10 |via=PressReader}}</ref> * 2018 - ''From KwaMashu to the World'' * 2018 - ''Wrong Role Model''<ref>{{Cite web |title=Thenjiwe Wrong Role Model |url=https://www.https://www.webtickets.co.za/v2/event.aspx?itemid=1483106240 |access-date=2023-08-16}}</ref> * 2019 - ''Thenjiwe Live in London'' * 2023 - ''The Mandela Effect'' <ref name=":14">{{Cite web |title=Thenjiwe - The Mandela Effect |url=https://www.comedy.co.uk/fringe/2023/thenjiwe.html |access-date=16 August 2023 |website=British Comedy Guide}}</ref> === Go dira === Thenjiwe o ne a simolola go tshameka jaaka Doris mo The Road ka 2015 Ka 2017, Thenjiwe o ne a tshameka mo seraleng sa thelebišene, The Harvest, jaaka Zodwa. Mo go one ngwaga oo, o ne a tshameka mo difiliming tse pedi tsa Nollywood; 10 Days in Sun City ka Seetebosigo le The Accidental Spy ka Sedimonthole. Ka 2018, o ne a tshameka jaaka Thenjiwe, Mthandazi Mvelase, moperofeti wa mosadi yo o neng a sa bereke mo Imbewu. Ka ngwaga wa 2019, o ne a tshameka mo filiming ya Afrika Borwa, Uncovered. === Moamogedi === Thenjiwe e ne e le mokhanselara wa African Union kwa Belgium le Lefapha la Kgwebo le Madirelo kwa Pretoria. Ka 2016, o ne a le motlhalosi mo lenaneong la 10 over 10 mo Vuzu. Thenjiwe o nyetse John William Moseley ka 5 Moranang 2004. Mmogo, ba na le ngwana wa mosimane, Jack Unathi Moseley, yo o belegweng ka 22 Motsheganong 2005 kwa Woking England. O nna le ba lelapa la gagwe kwa Woking, Surrey mme gantsi o etela kwa Afrika Borwa le kwa mafelong a mangwe go ya go tshameka. Thenjiwe ke moemedi wa Goodwill wa Southern Africa Embrace Foundation, Toronto le Great Impact, Durban. Thenjiwe ke mokeresete. == Filimi == === Difilimi === {| class="wikitable" !Ngwaga ! Filimi ! Semelo ! Dintlha ! Nopolo |- | 2014 | ''Moengele'' | Veronika | | style="text-align:center;" | <ref>{{Citation|title=Angel|url=http://www.imdb.com/title/tt3626616/|access-date=2019-11-26}}</ref> |- | 2014 | ''Liputsa Lami'' | Go tswa foo | | style="text-align:center;" | <ref name=":1">{{Cite web |title=Thenjiwe Moseley Top Secret Comedy Club Covent Garden London |url=https://thetopsecretcomedyclub.co.uk/comedians/thenjiwe-moseley/ |access-date=2019-11-27 |website=Top Secret Comedy Club |language=en}}</ref> |- | 2014 | ''Malepa a Lelapa'' | Go tswa foo | | style="text-align:center;" | <ref name=":1" /> |- | 2015 | ''Brazzaville kwa Johaneseburg'' | Go tswa foo | | style="text-align:center;" | <ref name=":1" /> |- | 2017 | ''Setlhodi sa phoso'' | Go tswa foo | | style="text-align:center;" | <ref>{{Citation|title=The Accidental Spy (2017) - IMDb|url=http://www.imdb.com/title/tt6921426/fullcredits|access-date=2019-11-26}}</ref> |- | 2017 | ''Malatsi a le 10 kwa Sun City'' | Go tswa foo | | style="text-align:center;" | <ref name=":8">{{Cite web |title=Pictures from the set of Ay Makun's 10 Days in Sun City {{!}} Nolly Silver Screen |url=http://nollysilverscreen.com/2017/02/17/pictures-from-the-set-of-ay-makuns-10-days-in-sun-city/ |access-date=2019-12-15 |language=en-US}}</ref> |- | 2019 | E sa khurumediwa | Wewe yono | | style="text-align:center;" | <ref name=":11">{{Cite web |last= |first= |date=12 August 2019 |title=GRIPPING LOCAL THRILLER UNCOVERED COMES TO STER-KINEKOR THIS AUGUST |url=https://www.sterkinekor.com/news/detail/3625 |archive-url= |archive-date= |access-date=2019-12-18 |website=Ster-Kinekor}}</ref> <ref name=":12">{{Cite web |last=Mabaso |first=Nanu |date=2018-10-12 |title=Film Culture in KZN gets a Boost |url=http://afropolitanexplosiv.co.za/2018/10/12/kznfilm/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2019-12-18 |website=Afropolitan Explosiv |language=en-US}}</ref> |} === Thelevishene === {| class="wikitable" !Year !Show !Character !Network !Notes !Citation |- |2015-2016 |''The Bantu Hour'' |Guest Comedian |SABC 2 |Season 1 | style="text-align:center;" |<ref name=":9">{{Cite web |title=The Bantu Hour {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=3329&season=1 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2016 |''The Road'' |Doris |Mzansi Magic |Season 1 | style="text-align:center;" |<ref name=":10">{{Cite web |title=The Road {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=3285&season=1 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2016 |''10 Over 10'' |Commentator - Herself |Vuzu, Mzansi Magic |Season 4 | style="text-align:center;" |<ref name=":13">{{Cite web |title=10 Over 10 {{!}} Season 4 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=2043&season=4 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2017 |''Harvest'' |Zodwa |E.tv |Her first appearance was in Season 1, Episode 2 | style="text-align:center;" |<ref>{{Cite web |title=Harvest {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5485&season=1 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2017 |''#Karektas'' |Celebrity Guest |SABC2 |Season 1 Episode 4 | style="text-align:center;" |<ref>{{Cite web |title=#Karektas {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5490&season=1 |access-date=2019-12-18 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2018 |''Meet the Khambules'' |Mrs. Khambule |Moja Love |Season 1 | style="text-align:center;" |<ref>{{Cite web |title=Meet the Khambules {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5549&season=1 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2018-2019 |''Imbewu: The Seed'' |Mthandazi |E.tv |Seasons 1 & 2 | style="text-align:center;" |<ref>{{Cite web |title=Imbewu: The Seed {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5541&season=1 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref><ref>{{Cite web |title=Imbewu: The Seed {{!}} Season 2 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5541&season=2 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |- |2018-2019 |''Judge Thenjiwe Khambule'' |Judge Khambule |Moja Love |Seasons 1, 2 & 3 | style="text-align:center;" |<ref>{{Cite web |title=Judge Thenjiwe Khambule {{!}} Season 1 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5533&season=1 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref><ref>{{Cite web |title=Judge Thenjiwe Khambule {{!}} Season 2 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5533&season=2 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref><ref>{{Cite web |title=Judge Thenjiwe Khambule {{!}} Season 3 {{!}} TVSA |url=https://www.tvsa.co.za/shows/viewshowseasons.aspx?showId=5533&season=3 |access-date=2019-11-27 |website=www.tvsa.co.za}}</ref> |} == Dikgele == {| class="wikitable" !Ngwaga ! Kabelo ! Setlhopha ! Botso |- | 2013 | Diawate tsa Basadi ba ba Tshegisang | | Mofenyi wa makgaolakgang <ref name=":6">{{Cite web |date=2013-09-16 |title=Funny Women Awards 2013 Finalist - Tevashnee |url=https://funnywomen.com/2013/09/16/funny-women-awards-2013-finalist-tevashnee/ |access-date=2019-12-11 |website=Funny Women |language=en-GB}}</ref> |- | 2014 | Tlhopho ya Dikhomiki | Awate ya Tlhopho ya Bareetsi | {{nominated}} |- | 2017 | Diawate tsa Kgwebo tsa Diphelelo Tse Dikgolo | Motlaetsi wa Ngwaga | {{won}} |- | 2018 | Diawate tsa Simon Sabela | Modiragatsi yo Mosha yo o Gaisang wa TV || {{nominated}}<ref>{{Cite web|url=https://www.iol.co.za/entertainment/movies/simon-sabela-film-and-television-awards-2018-nominees-announced-15610159|title=Simon Sabela Film and Television Awards 2018 nominees announced {{!}} IOL Entertainment|last=Alyssia|first=Birjalal|date=21 June 2018|website=www.iol.co.za|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-12-18}}</ref> |- | 2018 | Diawate tsa Tlhopho ya Dikhomiki tsa Savanna | Awate ya Pene ya Dikhomiki | {{nominated}}<ref>{{Cite web|url=https://www.bizcommunity.com/Article/196/477/179375.html|title=2018 Savanna Comics' Choice Awards nominees announced|website=www.bizcommunity.com|language=en|access-date=2019-12-15}}</ref> |- | 2018 | Batlhami ba Difilimi ba ba Tlhagelelang ba Aforika | Modiragatsi yo o Gaisang | {{won}} |- | 2018 | Batlhami ba Difilimi ba ba Tlhagelelang ba Aforika | Mokwadi yo o Gaisang wa Dikgang tsa Ntlhantlha | {{won}} |- | 2018 | Diawate tsa Simon Sabela | Motlhagisi yo o Gaisang | {{won}} |- | 2018 | Diawate tsa Simon Sabela | Mokwadi yo o Gaisang| {{won}} |} == Metswedi == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Reflist}} [[Karolo:Articles with hCards]] [[Karolo:Thenjiwe]] [[Karolo:South african ac]] opkpggx2v9n4oz1ddtuihee93gglw3t Botlhokwa jwa Pharologano ya Ditso mo Aforikaborwa 0 14937 54393 2026-09-02T20:52:37Z P'kaytee 12489 I'm done writing my article 54393 wikitext text/x-wiki Aforika Borwa ke naga e e nang le ditso, dipuo, meetlo le ditumelo tse di farologaneng. Batho ba ditso tse di farologaneng ba nna le go dira mmogo mo nageng e le nngwe. Pharologano ya ditso e bonala mo dipuong tse batho ba di buang, mo dijong tse ba di jang, mo diaparo tsa setso, mmino, meletlo le mekgwa ya setso. Pharologano eno e botlhokwa ka gonne e naya batho sebaka sa go ithuta ka ditso tse dingwe le go tlhaloganya mekgwa e e farologaneng ya botshelo. Gape e ka thusa go nonotsha dikamano magareng ga ditšhaba tse di farologaneng. (Puso ya Aforika Borwa, 2026)<ref name=":0"> https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html</ref> Go Sireletsa Dipuo le Setso Puo ke karolo e e botlhokwa ya setso le boitshupo jwa motho mo Aforika Borwa. Naga e na le dipuo tsa semmuso di le 12, go akaretsa Puo ya Dika ya Aforika Borwa. Go amogela dipuo tse di farologaneng go thusa ditšhaba go sireletsa boitshupo le meetlo ya tsona. Gape go thusa batho go buisana le go itlhalosa ka dipuo tsa bona. Ka jalo, go tshegetsa dipuo tsa selegae go botlhokwa ka gonne go thusa go sireletsa kitso ya setso le go netefatsa gore dipuo tseno di tla tswelela go dirisiwa ke dikokomana tse di tlang. (Repaboliki ya Aforika Borwa, 1996)<ref name=":1">https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-19961</ref> Go Rotloetsa Tlotlo le Kutlwisiso Pharologano ya ditso e ruta batho go tlotla batho ba ba nang le ditumelo, meetlo le mekgwa ya botshelo e e farologaneng. Go ithuta ka ditso tse dingwe go ka thusa batho go tlhaloganyana botoka le go tila dikakanyo tse di sa siamang ka ditšhaba dingwe. Molaotheo wa Aforika Borwa o sireletsa ditshwanelo tsa batho tsa go diragatsa setso, bodumedi le puo ya bona. Go tlotla ditshwanelo tseno go ka thusa go aga setšhaba se batho botlhe ba ikutlwang ba amogetswe mo go sona, go sa kgathalesege setso sa bona. (Repaboliki ya Aforika Borwa, 1996)<ref name=":1" /> Go Aga Bongwe jwa Setšhaba Batho ba Aforika Borwa ba ka tswa ba na le ditso tse di farologaneng, mme botlhe ke karolo ya setšhaba se le sengwe. Pharologano ya ditso ga e reye gore batho ba tshwanetse go tlogela ditso tsa bona gore ba kgone go tshela mmogo. Go na le moo, ditšhaba tse di farologaneng di ka tswelela go boloka meetlo ya tsona fa di ntse di dira mmogo go fitlhelela maikaelelo a a tshwanang. Go rotloetsa boitshoko, botsalano le tlotlo magareng ga ditšhaba tse di farologaneng tsa setso, bodumedi le puo go ka thusa go aga bongwe jwa setšhaba. (Lefapha la Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo, 1996)<ref name=":2">https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act</ref> Pharologano ya Ditso mo Thutong Dikolo le diyunibesithi di naya baithuti sebaka sa go kopana le batho ba ba tswang mo ditsong tse di farologaneng. Ka dikamano tseno, baithuti ba ka abelana maitemogelo, dipuo le mekgwa ya bona ya setso. Ka jalo, thuto e ka thusa basha go tlhaloganya le go tlotla batho ba ba tswang mo ditšhabeng tse di farologaneng. Go rotloetsa tiriso le go ithuta dipuo tsa Seafrika mo thutong le gone go botlhokwa ka gonne Aforika Borwa ke naga e e buang dipuo tse dintsi. (Puso ya Aforika Borwa, 2013)<ref name=":3">https://www.gov.za/SocialCohesion</ref> Dikgwetlho tsa Pharologano ya Ditso Le fa pharologano ya ditso e na le melemo e mentsi, Aforika Borwa e sa ntse e lebane le dikgwetlho tse di amanang le dikgaogano tsa setšhaba le go tlhoka tekatekano. Ditlamorago tsa apartheid le go tlhoka tekatekano ga bogologolo di sa ntse di ama ditšhaba le gompieno. Pharologano ya lotsalo, letseno, bong le mafelo a batho ba nnang kwa go one ka dinako dingwe e ka baka kgaogano magareng ga batho. Ka jalo, go botlhokwa go rotloetsa tekatekano, tlotlo le go akaretsa botlhe gore pharologano ya ditso e nne maatla a a kopanyang batho go na le go ba kgaoganya. (Puso ya Aforika Borwa, 2020)<ref name=":4">https://www.gov.za/HeritageDay2025</ref> Seabe sa Basha Basha ba ka nna le seabe se segolo mo go sireletseng pharologano ya ditso mo Aforika Borwa. Ba ka ithuta le go dirisa dipuo tsa selegae, ba tsaya karolo mo ditiragalong tsa setso mme ba tlotla batho ba ba tswang mo ditsong tse di farologaneng. Gape basha ba ka abelana meetlo ya bona le batho ba bangwe mme ba ithuta ka ditso tsa ditšhaba tse dingwe. Ka go dira jalo, ba ka thusa go netefatsa gore meetlo, dipuo le mekgwa ya setso di fetisetswa kwa dikomeng tse di tlang. (Puso ya Aforika Borwa, 2023)<ref name=":5">https://www.gov.za/news/speeches/deputy-president-paul-mashatile-commemoration-heritage-day-and-launch-indigenous</ref> Bokhutlo Pharologano ya ditso ke karolo e e botlhokwa ya setšhaba sa Aforika Borwa. Dipuo, ditso, meetlo le ditumelo tse di farologaneng tsa naga di dira gore Aforika Borwa e nne naga e e ikgethang. Fa batho ba tlotla le go anaanela dipharologano tseno, ba ka ithuta mo go ba bangwe le go aga dikamano tse di nonofileng. Le fa Aforika Borwa e sa ntse e lebane le dikgwetlho tse di jaaka go tlhoka tekatekano le dikgaogano tsa setšhaba, go rotloetsa kutlwisiso ya ditso, boitshoko le tekatekano go ka thusa go aga setšhaba se se utlwanang. Mongwe le mongwe o na le seabe mo go tlotleng le go sireletseng pharologano ya ditso tsa naga. (Puso ya Aforika Borwa, 2020)<ref name=":6">https://www.dsti.gov.za/media/news/government-messages-13-july-2026-social-cohesion-month</ref> Ditshupiso South African Constitution – Languages.https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html<ref name=":0" /> 2. South African Constitution – Full Constitution.[https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-1996-1 https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-19961] <ref name=":0" /> 3. Use of Official Languages Act 12 of 2012<nowiki/>https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act<ref name=":2" /> 4. Social Cohesion and Nation Building.https://www.gov.za/SocialCohesion <ref name=":3" /> 5. Heritage Day – Cultural Diversity.https://www.gov.za/HeritageDay2025<ref name=":4" /> 6. Heritage Day and Indigenous Languages.https://www.gov.za/news/speeches/deputy-president-paul-mashatile-commemoration-heritage-day-and-launch-indigenous <ref name=":5" /> 7. Social Cohesion Month 2026.https://www.dsti.gov.za/media/news/government-messages-13-july-2026-social-cohesion-month<ref name=":6" /> bbyprz1kssf4v0a14sf3y1fv9radfc4 54394 54393 2026-09-02T20:53:45Z P'kaytee 12489 I'm done with my article 54394 wikitext text/x-wiki Aforika Borwa ke naga e e nang le ditso, dipuo, meetlo le ditumelo tse di farologaneng. Batho ba ditso tse di farologaneng ba nna le go dira mmogo mo nageng e le nngwe. Pharologano ya ditso e bonala mo dipuong tse batho ba di buang, mo dijong tse ba di jang, mo diaparo tsa setso, mmino, meletlo le mekgwa ya setso. Pharologano eno e botlhokwa ka gonne e naya batho sebaka sa go ithuta ka ditso tse dingwe le go tlhaloganya mekgwa e e farologaneng ya botshelo. Gape e ka thusa go nonotsha dikamano magareng ga ditšhaba tse di farologaneng. (Puso ya Aforika Borwa, 2026)<ref name=":0"> https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html</ref> Go Sireletsa Dipuo le Setso Puo ke karolo e e botlhokwa ya setso le boitshupo jwa motho mo Aforika Borwa. Naga e na le dipuo tsa semmuso di le 12, go akaretsa Puo ya Dika ya Aforika Borwa. Go amogela dipuo tse di farologaneng go thusa ditšhaba go sireletsa boitshupo le meetlo ya tsona. Gape go thusa batho go buisana le go itlhalosa ka dipuo tsa bona. Ka jalo, go tshegetsa dipuo tsa selegae go botlhokwa ka gonne go thusa go sireletsa kitso ya setso le go netefatsa gore dipuo tseno di tla tswelela go dirisiwa ke dikokomana tse di tlang. (Repaboliki ya Aforika Borwa, 1996)<ref name=":1">https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-19961</ref> Go Rotloetsa Tlotlo le Kutlwisiso Pharologano ya ditso e ruta batho go tlotla batho ba ba nang le ditumelo, meetlo le mekgwa ya botshelo e e farologaneng. Go ithuta ka ditso tse dingwe go ka thusa batho go tlhaloganyana botoka le go tila dikakanyo tse di sa siamang ka ditšhaba dingwe. Molaotheo wa Aforika Borwa o sireletsa ditshwanelo tsa batho tsa go diragatsa setso, bodumedi le puo ya bona. Go tlotla ditshwanelo tseno go ka thusa go aga setšhaba se batho botlhe ba ikutlwang ba amogetswe mo go sona, go sa kgathalesege setso sa bona. (Repaboliki ya Aforika Borwa, 1996)<ref name=":1" /> Go Aga Bongwe jwa Setšhaba Batho ba Aforika Borwa ba ka tswa ba na le ditso tse di farologaneng, mme botlhe ke karolo ya setšhaba se le sengwe. Pharologano ya ditso ga e reye gore batho ba tshwanetse go tlogela ditso tsa bona gore ba kgone go tshela mmogo. Go na le moo, ditšhaba tse di farologaneng di ka tswelela go boloka meetlo ya tsona fa di ntse di dira mmogo go fitlhelela maikaelelo a a tshwanang. Go rotloetsa boitshoko, botsalano le tlotlo magareng ga ditšhaba tse di farologaneng tsa setso, bodumedi le puo go ka thusa go aga bongwe jwa setšhaba. (Lefapha la Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo, 1996)<ref name=":2">https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act</ref> Pharologano ya Ditso mo Thutong Dikolo le diyunibesithi di naya baithuti sebaka sa go kopana le batho ba ba tswang mo ditsong tse di farologaneng. Ka dikamano tseno, baithuti ba ka abelana maitemogelo, dipuo le mekgwa ya bona ya setso. Ka jalo, thuto e ka thusa basha go tlhaloganya le go tlotla batho ba ba tswang mo ditšhabeng tse di farologaneng. Go rotloetsa tiriso le go ithuta dipuo tsa Seafrika mo thutong le gone go botlhokwa ka gonne Aforika Borwa ke naga e e buang dipuo tse dintsi. (Puso ya Aforika Borwa, 2013)<ref name=":3">https://www.gov.za/SocialCohesion</ref> Dikgwetlho tsa Pharologano ya Ditso Le fa pharologano ya ditso e na le melemo e mentsi, Aforika Borwa e sa ntse e lebane le dikgwetlho tse di amanang le dikgaogano tsa setšhaba le go tlhoka tekatekano. Ditlamorago tsa apartheid le go tlhoka tekatekano ga bogologolo di sa ntse di ama ditšhaba le gompieno. Pharologano ya lotsalo, letseno, bong le mafelo a batho ba nnang kwa go one ka dinako dingwe e ka baka kgaogano magareng ga batho. Ka jalo, go botlhokwa go rotloetsa tekatekano, tlotlo le go akaretsa botlhe gore pharologano ya ditso e nne maatla a a kopanyang batho go na le go ba kgaoganya. (Puso ya Aforika Borwa, 2020)<ref name=":4">https://www.gov.za/HeritageDay2025</ref> Seabe sa Basha Basha ba ka nna le seabe se segolo mo go sireletseng pharologano ya ditso mo Aforika Borwa. Ba ka ithuta le go dirisa dipuo tsa selegae, ba tsaya karolo mo ditiragalong tsa setso mme ba tlotla batho ba ba tswang mo ditsong tse di farologaneng. Gape basha ba ka abelana meetlo ya bona le batho ba bangwe mme ba ithuta ka ditso tsa ditšhaba tse dingwe. Ka go dira jalo, ba ka thusa go netefatsa gore meetlo, dipuo le mekgwa ya setso di fetisetswa kwa dikomeng tse di tlang. (Puso ya Aforika Borwa, 2023)<ref name=":5">https://www.gov.za/news/speeches/deputy-president-paul-mashatile-commemoration-heritage-day-and-launch-indigenous</ref> Bokhutlo Pharologano ya ditso ke karolo e e botlhokwa ya setšhaba sa Aforika Borwa. Dipuo, ditso, meetlo le ditumelo tse di farologaneng tsa naga di dira gore Aforika Borwa e nne naga e e ikgethang. Fa batho ba tlotla le go anaanela dipharologano tseno, ba ka ithuta mo go ba bangwe le go aga dikamano tse di nonofileng. Le fa Aforika Borwa e sa ntse e lebane le dikgwetlho tse di jaaka go tlhoka tekatekano le dikgaogano tsa setšhaba, go rotloetsa kutlwisiso ya ditso, boitshoko le tekatekano go ka thusa go aga setšhaba se se utlwanang. Mongwe le mongwe o na le seabe mo go tlotleng le go sireletseng pharologano ya ditso tsa naga. (Puso ya Aforika Borwa, 2020)<ref name=":6">https://www.dsti.gov.za/media/news/government-messages-13-july-2026-social-cohesion-month</ref> Ditshupiso South African Constitution – Languages.https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html<ref name=":0" /> 2. South African Constitution – Full Constitution.[https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-1996-1 https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-19961] <ref name=":0" /> 3. Use of Official Languages Act 12 of 2012<nowiki/>https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act<ref name=":2" /> 4. Social Cohesion and Nation Building.https://www.gov.za/SocialCohesion <ref name=":3" /> 5. Heritage Day – Cultural Diversity.https://www.gov.za/HeritageDay2025<ref name=":4" /> 6. Heritage Day and Indigenous Languages.https://www.gov.za/news/speeches/deputy-president-paul-mashatile-commemoration-heritage-day-and-launch-indigenous <ref name=":5" /> 7. Social Cohesion Month 2026.https://www.dsti.gov.za/media/news/government-messages-13-july-2026-social-cohesion-month<ref name=":6" /> 5aesv5se1vq9jp29rvrwpu2zbopj5xj 54395 54394 2026-09-02T20:54:51Z P'kaytee 12489 I'm done writing my article 54395 wikitext text/x-wiki Aforika Borwa ke naga e e nang le ditso, dipuo, meetlo le ditumelo tse di farologaneng. Batho ba ditso tse di farologaneng ba nna le go dira mmogo mo nageng e le nngwe. Pharologano ya ditso e bonala mo dipuong tse batho ba di buang, mo dijong tse ba di jang, mo diaparo tsa setso, mmino, meletlo le mekgwa ya setso. Pharologano eno e botlhokwa ka gonne e naya batho sebaka sa go ithuta ka ditso tse dingwe le go tlhaloganya mekgwa e e farologaneng ya botshelo. Gape e ka thusa go nonotsha dikamano magareng ga ditšhaba tse di farologaneng. (Puso ya Aforika Borwa, 2026)<ref name=":0"> https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html</ref> Go Sireletsa Dipuo le Setso Puo ke karolo e e botlhokwa ya setso le boitshupo jwa motho mo Aforika Borwa. Naga e na le dipuo tsa semmuso di le 12, go akaretsa Puo ya Dika ya Aforika Borwa. Go amogela dipuo tse di farologaneng go thusa ditšhaba go sireletsa boitshupo le meetlo ya tsona. Gape go thusa batho go buisana le go itlhalosa ka dipuo tsa bona. Ka jalo, go tshegetsa dipuo tsa selegae go botlhokwa ka gonne go thusa go sireletsa kitso ya setso le go netefatsa gore dipuo tseno di tla tswelela go dirisiwa ke dikokomana tse di tlang. (Repaboliki ya Aforika Borwa, 1996)<ref name=":1">https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-19961</ref> Go Rotloetsa Tlotlo le Kutlwisiso Pharologano ya ditso e ruta batho go tlotla batho ba ba nang le ditumelo, meetlo le mekgwa ya botshelo e e farologaneng. Go ithuta ka ditso tse dingwe go ka thusa batho go tlhaloganyana botoka le go tila dikakanyo tse di sa siamang ka ditšhaba dingwe. Molaotheo wa Aforika Borwa o sireletsa ditshwanelo tsa batho tsa go diragatsa setso, bodumedi le puo ya bona. Go tlotla ditshwanelo tseno go ka thusa go aga setšhaba se batho botlhe ba ikutlwang ba amogetswe mo go sona, go sa kgathalesege setso sa bona. (Repaboliki ya Aforika Borwa, 1996)<ref name=":1" /> Go Aga Bongwe jwa Setšhaba Batho ba Aforika Borwa ba ka tswa ba na le ditso tse di farologaneng, mme botlhe ke karolo ya setšhaba se le sengwe. Pharologano ya ditso ga e reye gore batho ba tshwanetse go tlogela ditso tsa bona gore ba kgone go tshela mmogo. Go na le moo, ditšhaba tse di farologaneng di ka tswelela go boloka meetlo ya tsona fa di ntse di dira mmogo go fitlhelela maikaelelo a a tshwanang. Go rotloetsa boitshoko, botsalano le tlotlo magareng ga ditšhaba tse di farologaneng tsa setso, bodumedi le puo go ka thusa go aga bongwe jwa setšhaba. (Lefapha la Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo, 1996)<ref name=":2">https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act</ref> Pharologano ya Ditso mo Thutong Dikolo le diyunibesithi di naya baithuti sebaka sa go kopana le batho ba ba tswang mo ditsong tse di farologaneng. Ka dikamano tseno, baithuti ba ka abelana maitemogelo, dipuo le mekgwa ya bona ya setso. Ka jalo, thuto e ka thusa basha go tlhaloganya le go tlotla batho ba ba tswang mo ditšhabeng tse di farologaneng. Go rotloetsa tiriso le go ithuta dipuo tsa Seafrika mo thutong le gone go botlhokwa ka gonne Aforika Borwa ke naga e e buang dipuo tse dintsi. (Puso ya Aforika Borwa, 2013)<ref name=":3">https://www.gov.za/SocialCohesion</ref> Dikgwetlho tsa Pharologano ya Ditso Le fa pharologano ya ditso e na le melemo e mentsi, Aforika Borwa e sa ntse e lebane le dikgwetlho tse di amanang le dikgaogano tsa setšhaba le go tlhoka tekatekano. Ditlamorago tsa apartheid le go tlhoka tekatekano ga bogologolo di sa ntse di ama ditšhaba le gompieno. Pharologano ya lotsalo, letseno, bong le mafelo a batho ba nnang kwa go one ka dinako dingwe e ka baka kgaogano magareng ga batho. Ka jalo, go botlhokwa go rotloetsa tekatekano, tlotlo le go akaretsa botlhe gore pharologano ya ditso e nne maatla a a kopanyang batho go na le go ba kgaoganya. (Puso ya Aforika Borwa, 2020)<ref name=":4">https://www.gov.za/HeritageDay2025</ref> Seabe sa Basha Basha ba ka nna le seabe se segolo mo go sireletseng pharologano ya ditso mo Aforika Borwa. Ba ka ithuta le go dirisa dipuo tsa selegae, ba tsaya karolo mo ditiragalong tsa setso mme ba tlotla batho ba ba tswang mo ditsong tse di farologaneng. Gape basha ba ka abelana meetlo ya bona le batho ba bangwe mme ba ithuta ka ditso tsa ditšhaba tse dingwe. Ka go dira jalo, ba ka thusa go netefatsa gore meetlo, dipuo le mekgwa ya setso di fetisetswa kwa dikomeng tse di tlang. (Puso ya Aforika Borwa, 2023)<ref name=":5">https://www.gov.za/news/speeches/deputy-president-paul-mashatile-commemoration-heritage-day-and-launch-indigenous</ref> Bokhutlo Pharologano ya ditso ke karolo e e botlhokwa ya setšhaba sa Aforika Borwa. Dipuo, ditso, meetlo le ditumelo tse di farologaneng tsa naga di dira gore Aforika Borwa e nne naga e e ikgethang. Fa batho ba tlotla le go anaanela dipharologano tseno, ba ka ithuta mo go ba bangwe le go aga dikamano tse di nonofileng. Le fa Aforika Borwa e sa ntse e lebane le dikgwetlho tse di jaaka go tlhoka tekatekano le dikgaogano tsa setšhaba, go rotloetsa kutlwisiso ya ditso, boitshoko le tekatekano go ka thusa go aga setšhaba se se utlwanang. Mongwe le mongwe o na le seabe mo go tlotleng le go sireletseng pharologano ya ditso tsa naga. (Puso ya Aforika Borwa, 2020)<ref name=":6">https://www.dsti.gov.za/media/news/government-messages-13-july-2026-social-cohesion-month</ref> Ditshupiso South African Constitution – Languages.https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html<ref name=":0" /> 2. South African Constitution – Full Constitution.[https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-1996-1 https://www.gov.za/documents/constitution/constitution-republic-south-africa-19961] <ref name=":0" /> 3. Use of Official Languages Act 12 of 2012<nowiki/>https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act<ref name=":2" /> 4. Social Cohesion and Nation Building.https://www.gov.za/SocialCohesion <ref name=":3" /> 5. Heritage Day – Cultural Diversity.https://www.gov.za/HeritageDay2025<ref name=":4" /> 6. Heritage Day and Indigenous Languages.https://www.gov.za/news/speeches/deputy-president-paul-mashatile-commemoration-heritage-day-and-launch-indigenous <ref name=":5" /> 7. Social Cohesion Month 2026.https://www.dsti.gov.za/media/news/government-messages-13-july-2026-social-cohesion-month<ref name=":6" /> c14tiwbub5jx4khe941j39c9n6ny4n5 Castle of Good Hope 0 14938 54396 2026-09-03T05:21:29Z KatieKea 10150 Ke simolotse go ranola tsebe e 54396 wikitext text/x-wiki The '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref>[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref>[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == == Metswedi == 9jfkcpm7316rpumvzvdu39bdc3y83lz 54397 54396 2026-09-03T06:05:58Z KatieKea 10150 Ke okeditse tlhanolo le metswedi. 54397 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref>[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. == Metswedi == d8kjtzwbv2ywlwu013euf5b7c74macz 54398 54397 2026-09-03T06:42:16Z KatieKea 10150 /* Ditso */ Ke okeditse tlhanolo le metswedi. 54398 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref>[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. [[Setshwantsho:Kasteel de Goede Hoop circa 1680.jpg|thumb|Setshwantsho sa Kago ya Castle of Good Hope ka 1680]] Ka 1682 kgoro e e neng e na le heke e ne ya tsaya maemo a kgoro e kgologolo, e e neng e lebile kwa lewatleng. Tora ya tshipi, e e neng e le kwa godimo ga kgoro e kgolo, e ne ya agiwa ka 1684—tshipi ya ntlhantlha, e e neng e le ya bogologolo go gaisa tsotlhe mo Aforika Borwa, e ne ya latlhelwa kwa [[Amsterdam]] ka 1697 ke modiri wa tshipi wa kwa [[East-Frisia]] e bong [[Claude Fremy]], mme e bokete jwa dikilogram di feta makgolo a mararoa. E ne e dirisiwa go itsise nako, mmogo le go tlhagisa baagi fa go ka nna le kotsi, ka e ne e utlwiwa dikilometara di le lesome go tswa foo. Gape e ne e lediwa go bitsa baagi le masole fa go tlhokega gore go dirwe dikitsiso tsa botlhokwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110911180927/http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 "Welcome to the Castle of Good Hope"]. Archived from [http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 the original] on 11 September 2011. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Mokwadi wa Mofora [[François-Timoléon de Choisy]] e ne e le karolo ya lekoko le le neng la tlamela gape kwa kagong ya phemelo ka Seetebosigo 1685 fa ba le mo tseleng ya go ya kwa [[Siam]], mme a tlhalosa kago eno jaana:<blockquote>"Kago ya phemelo e kgatlha thata. Matlo a bonno a na le matlo a bontsi jwa one a khurumeditsweng ka bojang, mme a le phepa thata e bile a le masweu thata mo o itseng gore ke a Dutch. Go na le tshingwana e [[Kompone]] e e rulagantseng; nka rata gore e nne mo sekhutlong kwa [[Versailles]]. Go ya bokgakaleng jo leitlho le ka bo bonang go na le ditsela tsa ditlhare tsa dinamune le tsa disurunamune, ditshingwana tsa merogo, ditlhare tse di kgabisitsweng, le ditlhare tse dikhutshwe, tsotlhe di tlhakane le metswedi ya metsi a a phepa...".<ref>[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;80.</ref></blockquote>Ka nako ya fa a ne a le teng, de Choisy o ne a kopana le Mokhomišenara-Kakaretso wa Dutch le mopalami wa Mofora yo o bidiwang [[de Saint-Martin]], fa maloko a mangwe a lekoko a ne a tsoma "di-partridge, dikgama tsa tshephe le maphoi a dikhudu". Mokhomišenara-Kakaretso o ne a oketsa ka dikolobe tse dinnye tse di anywang le mofine go tswa kwa [[Ditlhaketlhakeng tsa Canary]] mo dijong tsa bone, e leng se se supang diruiwa tse ba neng ba na le tsone.<ref name=":2">[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;82.</ref> de Choisy o lemogile gore ka nako eo, dikepe tse di fetang masome a mabedi le botlhano tsa Dutch East India Company di ne di ema ngwaga le ngwaga kwa Kapa go tsaya dijo tsa dinku, mofine, maungo le merogo.<ref name=":2" /> Kago ya phemelo e ne e na le kereke, lebentlele la borotho, mafelo a a farologaneng a go bereka, mafelo a bonno, mabentlele le disele, gareng ga dikago tse dingwe. Pente e e serolwana e e neng e le mo maboteng e ne ya tlhophiwa kwa tshimologong ka gonne e ne e fokotsa ditlamorago tsa mogote le letsatsi. Lebota, le le agilweng go sireletsa baagi fa go ka tlhaselwa, le kgaoganya lolwapa lo lo ka fa gare, lo gape lo nang le Mathule a De Kat, a a neng a tlhamilwe ke [[Louis Michel Thibault]] ka ditshwantsho tse di takilweng le dibopiwa ke [[Anton Anreith]]. Ya ntlha e ne ya agiwa ka 1695, mme ya agiwa sesha ka sebopego sa yone sa ga jaana magareng ga 1786 le 1790. Go tswa mo mathuding, dikitsiso di ne tsa dirwa go masole, makgoba le ''burghers'' ba Kapa. == Metswedi == 5ycfb4xbmbj3p4c08op6kw1n6arv5oe 54399 54398 2026-09-03T07:18:59Z KatieKea 10150 /* Ditso */ Ke okeditse tlhanolo le metswedi. 54399 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. [[Setshwantsho:Kasteel de Goede Hoop circa 1680.jpg|thumb|Setshwantsho sa Kago ya Castle of Good Hope ka 1680]] Ka 1682 kgoro e e neng e na le heke e ne ya tsaya maemo a kgoro e kgologolo, e e neng e lebile kwa lewatleng. Tora ya tshipi, e e neng e le kwa godimo ga kgoro e kgolo, e ne ya agiwa ka 1684—tshipi ya ntlhantlha, e e neng e le ya bogologolo go gaisa tsotlhe mo Aforika Borwa, e ne ya latlhelwa kwa [[Amsterdam]] ka 1697 ke modiri wa tshipi wa kwa [[East-Frisia]] e bong [[Claude Fremy]], mme e bokete jwa dikilogram di feta makgolo a mararoa. E ne e dirisiwa go itsise nako, mmogo le go tlhagisa baagi fa go ka nna le kotsi, ka e ne e utlwiwa dikilometara di le lesome go tswa foo. Gape e ne e lediwa go bitsa baagi le masole fa go tlhokega gore go dirwe dikitsiso tsa botlhokwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110911180927/http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 "Welcome to the Castle of Good Hope"]. Archived from [http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 the original] on 11 September 2011. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Mokwadi wa Mofora [[François-Timoléon de Choisy]] e ne e le karolo ya lekoko le le neng la tlamela gape kwa kagong ya phemelo ka Seetebosigo 1685 fa ba le mo tseleng ya go ya kwa [[Siam]], mme a tlhalosa kago eno jaana:<blockquote>"Kago ya phemelo e kgatlha thata. Matlo a bonno a na le matlo a bontsi jwa one a khurumeditsweng ka bojang, mme a le phepa thata e bile a le masweu thata mo o itseng gore ke a Dutch. Go na le tshingwana e [[Kompone]] e e rulagantseng; nka rata gore e nne mo sekhutlong kwa [[Versailles]]. Go ya bokgakaleng jo leitlho le ka bo bonang go na le ditsela tsa ditlhare tsa dinamune le tsa disurunamune, ditshingwana tsa merogo, ditlhare tse di kgabisitsweng, le ditlhare tse dikhutshwe, tsotlhe di tlhakane le metswedi ya metsi a a phepa...".<ref>[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;80.</ref></blockquote>Ka nako ya fa a ne a le teng, de Choisy o ne a kopana le Mokhomišenara-Kakaretso wa Dutch le mopalami wa Mofora yo o bidiwang [[de Saint-Martin]], fa maloko a mangwe a lekoko a ne a tsoma "di-partridge, dikgama tsa tshephe le maphoi a dikhudu". Mokhomišenara-Kakaretso o ne a oketsa ka dikolobe tse dinnye tse di anywang le mofine go tswa kwa [[Ditlhaketlhakeng tsa Canary]] mo dijong tsa bone, e leng se se supang diruiwa tse ba neng ba na le tsone.<ref name=":2">[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;82.</ref> de Choisy o lemogile gore ka nako eo, dikepe tse di fetang masome a mabedi le botlhano tsa Dutch East India Company di ne di ema ngwaga le ngwaga kwa Kapa go tsaya dijo tsa dinku, mofine, maungo le merogo.<ref name=":2" /> Kago ya phemelo e ne e na le kereke, lebentlele la borotho, mafelo a a farologaneng a go bereka, mafelo a bonno, mabentlele le disele, gareng ga dikago tse dingwe. Pente e e serolwana e e neng e le mo maboteng e ne ya tlhophiwa kwa tshimologong ka gonne e ne e fokotsa ditlamorago tsa mogote le letsatsi. Lebota, le le agilweng go sireletsa baagi fa go ka tlhaselwa, le kgaoganya lolwapa lo lo ka fa gare, lo gape lo nang le Mathule a De Kat, a a neng a tlhamilwe ke [[Louis Michel Thibault]] ka ditshwantsho tse di takilweng le dibopiwa ke [[Anton Anreith]]. Ya ntlha e ne ya agiwa ka 1695, mme ya agiwa sesha ka sebopego sa yone sa ga jaana magareng ga 1786 le 1790. Go tswa mo mathuding, dikitsiso di ne tsa dirwa go masole, makgoba le ''burghers'' ba Kapa. Mathudi a isa kwa [[Polokelong ya William Fehr]] ya ditshwantsho tse di takilweng le fanitšhara ya bogologolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20100725115547/http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html "Colonial Voyage"]. Archived from [http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html the original] on 25 July 2010.</ref><sup>[<nowiki/>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]]</sup> Polokelo e tsamaisiwa ke [[Metlobo ya ditso ya Iziko ya Aforika Borwa]].<ref>[https://www.iziko.org.za/governance/ "Governance"]. ''Iziko Museums''. 2 August 2024. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> E ne e le legae la ga [[Lady Anne Barnard]] ka nakwana, yo nngwe ya diphaposi tsa ditiro tsa kago ya phemelo e bidiwang ka ene. Ka nako ya [[Ntwa ya Bobedi ya Maburu]] (1899–1902), karolo ya kago ya phemelo e ne e dirisiwa jaaka kgolegelo, mme disele tsa pele di sa ntse di le teng go fitlha gompieno. [[Fritz Joubert Duquesne]], yo moragonyana a neng a itsege e le monna yo o bolaileng ''[[Kitchener]]'' le moeteledipele wa [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Lekgotla la]] [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Batsayaditlholwa la Duquesne]], e ne e le mongwe wa baagi ba yone ba ba neng ba itsege thata. Mabota a ntlo ya phemelo a ne a le makima thata, mme bosigo le bosigo, Duquesne o ne a epa samente se se neng se dikologile maje ka kgaba ya tshipi. O ne a batla a falola bosigo bongwe, mme leje le legolo le ne la relela mme la mo tshwara mo mokoting wa gagwe. Mo mosong o o latelang, molebedi mongwe o ne a mo fitlhela a idibetse mme a tshela.<ref>[[:en:Frederick_Russell_Burnham|Burnham, Frederick Russell]] (1944). ''Taking Chances''. Los Angeles, California: Haynes Corp. p.&#x20;293. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]]&#x20;<bdi>[[:en:Special:BookSources/1-879356-32-5|1-879356-32-5]]</bdi>.</ref> Ka 1936, Kago ya Segosi e ne ya itsisiwe jaaka sefikantswe sa ditso (go tloga ka 1969 se itsege jaaka [[sefikantswe sa bosetšhaba]] mme go tloga ka Moranang a rogwa ka 2000 e le [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|lefelo la boswa jwa]] [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|kgaolo]]), lefelo la ntlha mo Aforika Borwa go sirelediwa jalo.<ref>Oberholster JJ, The Historical Monuments of South Africa, Cape Town: The Rembrandt van Rijn Foundation, 1972, page 2</ref> Ditsosoloso tse di tseneletseng di ne tsa wediwa ka dingwaga tsa bo 1980, mme tsa dira gore Kago ya Phemelo e nne sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya Dutch East India Company.<ref name=":3" /> == Metswedi == nuo9va4j2f27j9wru4q2n7yyfkzg98s 54400 54399 2026-09-03T07:23:51Z KatieKea 10150 /* Ditso */ ke okeditse tlhanolo le go tsenya setshwantsho 54400 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. [[Setshwantsho:Kasteel de Goede Hoop circa 1680.jpg|thumb|Setshwantsho sa Kago ya Castle of Good Hope ka 1680]] Ka 1682 kgoro e e neng e na le heke e ne ya tsaya maemo a kgoro e kgologolo, e e neng e lebile kwa lewatleng. Tora ya tshipi, e e neng e le kwa godimo ga kgoro e kgolo, e ne ya agiwa ka 1684—tshipi ya ntlhantlha, e e neng e le ya bogologolo go gaisa tsotlhe mo Aforika Borwa, e ne ya latlhelwa kwa [[Amsterdam]] ka 1697 ke modiri wa tshipi wa kwa [[East-Frisia]] e bong [[Claude Fremy]], mme e bokete jwa dikilogram di feta makgolo a mararoa. E ne e dirisiwa go itsise nako, mmogo le go tlhagisa baagi fa go ka nna le kotsi, ka e ne e utlwiwa dikilometara di le lesome go tswa foo. Gape e ne e lediwa go bitsa baagi le masole fa go tlhokega gore go dirwe dikitsiso tsa botlhokwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110911180927/http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 "Welcome to the Castle of Good Hope"]. Archived from [http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 the original] on 11 September 2011. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Mokwadi wa Mofora [[François-Timoléon de Choisy]] e ne e le karolo ya lekoko le le neng la tlamela gape kwa kagong ya phemelo ka Seetebosigo 1685 fa ba le mo tseleng ya go ya kwa [[Siam]], mme a tlhalosa kago eno jaana:<blockquote>"Kago ya phemelo e kgatlha thata. Matlo a bonno a na le matlo a bontsi jwa one a khurumeditsweng ka bojang, mme a le phepa thata e bile a le masweu thata mo o itseng gore ke a Dutch. Go na le tshingwana e [[Kompone]] e e rulagantseng; nka rata gore e nne mo sekhutlong kwa [[Versailles]]. Go ya bokgakaleng jo leitlho le ka bo bonang go na le ditsela tsa ditlhare tsa dinamune le tsa disurunamune, ditshingwana tsa merogo, ditlhare tse di kgabisitsweng, le ditlhare tse dikhutshwe, tsotlhe di tlhakane le metswedi ya metsi a a phepa...".<ref>[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;80.</ref></blockquote>Ka nako ya fa a ne a le teng, de Choisy o ne a kopana le Mokhomišenara-Kakaretso wa Dutch le mopalami wa Mofora yo o bidiwang [[de Saint-Martin]], fa maloko a mangwe a lekoko a ne a tsoma "di-partridge, dikgama tsa tshephe le maphoi a dikhudu". Mokhomišenara-Kakaretso o ne a oketsa ka dikolobe tse dinnye tse di anywang le mofine go tswa kwa [[Ditlhaketlhakeng tsa Canary]] mo dijong tsa bone, e leng se se supang diruiwa tse ba neng ba na le tsone.<ref name=":2">[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;82.</ref> de Choisy o lemogile gore ka nako eo, dikepe tse di fetang masome a mabedi le botlhano tsa Dutch East India Company di ne di ema ngwaga le ngwaga kwa Kapa go tsaya dijo tsa dinku, mofine, maungo le merogo.<ref name=":2" /> Kago ya phemelo e ne e na le kereke, lebentlele la borotho, mafelo a a farologaneng a go bereka, mafelo a bonno, mabentlele le disele, gareng ga dikago tse dingwe. Pente e e serolwana e e neng e le mo maboteng e ne ya tlhophiwa kwa tshimologong ka gonne e ne e fokotsa ditlamorago tsa mogote le letsatsi. Lebota, le le agilweng go sireletsa baagi fa go ka tlhaselwa, le kgaoganya lolwapa lo lo ka fa gare, lo gape lo nang le Mathule a De Kat, a a neng a tlhamilwe ke [[Louis Michel Thibault]] ka ditshwantsho tse di takilweng le dibopiwa ke [[Anton Anreith]]. Ya ntlha e ne ya agiwa ka 1695, mme ya agiwa sesha ka sebopego sa yone sa ga jaana magareng ga 1786 le 1790. Go tswa mo mathuding, dikitsiso di ne tsa dirwa go masole, makgoba le ''burghers'' ba Kapa. Mathudi a isa kwa [[Polokelong ya William Fehr]] ya ditshwantsho tse di takilweng le fanitšhara ya bogologolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20100725115547/http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html "Colonial Voyage"]. Archived from [http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html the original] on 25 July 2010.</ref><sup>[<nowiki/>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]]</sup> Polokelo e tsamaisiwa ke [[Metlobo ya ditso ya Iziko ya Aforika Borwa]].<ref>[https://www.iziko.org.za/governance/ "Governance"]. ''Iziko Museums''. 2 August 2024. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> E ne e le legae la ga [[Lady Anne Barnard]] ka nakwana, yo nngwe ya diphaposi tsa ditiro tsa kago ya phemelo e bidiwang ka ene. Ka nako ya [[Ntwa ya Bobedi ya Maburu]] (1899–1902), karolo ya kago ya phemelo e ne e dirisiwa jaaka kgolegelo, mme disele tsa pele di sa ntse di le teng go fitlha gompieno. [[Fritz Joubert Duquesne]], yo moragonyana a neng a itsege e le monna yo o bolaileng ''[[Kitchener]]'' le moeteledipele wa [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Lekgotla la]] [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Batsayaditlholwa la Duquesne]], e ne e le mongwe wa baagi ba yone ba ba neng ba itsege thata. Mabota a ntlo ya phemelo a ne a le makima thata, mme bosigo le bosigo, Duquesne o ne a epa samente se se neng se dikologile maje ka kgaba ya tshipi. O ne a batla a falola bosigo bongwe, mme leje le legolo le ne la relela mme la mo tshwara mo mokoting wa gagwe. Mo mosong o o latelang, molebedi mongwe o ne a mo fitlhela a idibetse mme a tshela.<ref>[[:en:Frederick_Russell_Burnham|Burnham, Frederick Russell]] (1944). ''Taking Chances''. Los Angeles, California: Haynes Corp. p.&#x20;293. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]]&#x20;<bdi>[[:en:Special:BookSources/1-879356-32-5|1-879356-32-5]]</bdi>.</ref> Ka 1936, Kago ya Segosi e ne ya itsisiwe jaaka sefikantswe sa ditso (go tloga ka 1969 se itsege jaaka [[sefikantswe sa bosetšhaba]] mme go tloga ka Moranang a rogwa ka 2000 e le [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|lefelo la boswa jwa]] [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|kgaolo]]), lefelo la ntlha mo Aforika Borwa go sirelediwa jalo.<ref>Oberholster JJ, The Historical Monuments of South Africa, Cape Town: The Rembrandt van Rijn Foundation, 1972, page 2</ref> Ditsosoloso tse di tseneletseng di ne tsa wediwa ka dingwaga tsa bo 1980, mme tsa dira gore Kago ya Phemelo e nne sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya Dutch East India Company.<ref name=":3" /> [[Setshwantsho:Castle of Good Hope key ceremony.jpg|thumb|Moletlo wa konokono wa Kago ya Castle of Good Hope]] Kago e e ne e dira jaaka ntlokgolo ya selegae ya [[Sesole sa Aforika Borwa]] kwa [[Kapa Bophirima]], mme gompieno e na le Motlobo wa ditso wa Sesole wa Castle le dikago tsa meletlo tsa [[Mephato ya setso ya Kapa]]. Kago ya Phemelo gape ke legae la [[Mophato wa Batlhabani ba Motsekapa]], e leng setlhopha sa masole a a tsamayang ka dinao a a dirisang metšhini. Castle Guard e ne ya tlhamiwa ka 1986. Kwa tshimologong e ne e le setlhopha sa banna ba le masome a mane le boferabobedi, mme bogolo jwa yone bo ne jwa farologana mo dingwageng tse di latelang. == Tiriso ya ga jaana == == Metswedi == 0tagujaaluzqbhlo02xjrultzirk3id 54401 54400 2026-09-03T07:43:11Z KatieKea 10150 /* Tiriso ya ga jaana */ ke ranotse karolo e le go tsenya metswedi 54401 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. [[Setshwantsho:Kasteel de Goede Hoop circa 1680.jpg|thumb|Setshwantsho sa Kago ya Castle of Good Hope ka 1680]] Ka 1682 kgoro e e neng e na le heke e ne ya tsaya maemo a kgoro e kgologolo, e e neng e lebile kwa lewatleng. Tora ya tshipi, e e neng e le kwa godimo ga kgoro e kgolo, e ne ya agiwa ka 1684—tshipi ya ntlhantlha, e e neng e le ya bogologolo go gaisa tsotlhe mo Aforika Borwa, e ne ya latlhelwa kwa [[Amsterdam]] ka 1697 ke modiri wa tshipi wa kwa [[East-Frisia]] e bong [[Claude Fremy]], mme e bokete jwa dikilogram di feta makgolo a mararoa. E ne e dirisiwa go itsise nako, mmogo le go tlhagisa baagi fa go ka nna le kotsi, ka e ne e utlwiwa dikilometara di le lesome go tswa foo. Gape e ne e lediwa go bitsa baagi le masole fa go tlhokega gore go dirwe dikitsiso tsa botlhokwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110911180927/http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 "Welcome to the Castle of Good Hope"]. Archived from [http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 the original] on 11 September 2011. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Mokwadi wa Mofora [[François-Timoléon de Choisy]] e ne e le karolo ya lekoko le le neng la tlamela gape kwa kagong ya phemelo ka Seetebosigo 1685 fa ba le mo tseleng ya go ya kwa [[Siam]], mme a tlhalosa kago eno jaana:<blockquote>"Kago ya phemelo e kgatlha thata. Matlo a bonno a na le matlo a bontsi jwa one a khurumeditsweng ka bojang, mme a le phepa thata e bile a le masweu thata mo o itseng gore ke a Dutch. Go na le tshingwana e [[Kompone]] e e rulagantseng; nka rata gore e nne mo sekhutlong kwa [[Versailles]]. Go ya bokgakaleng jo leitlho le ka bo bonang go na le ditsela tsa ditlhare tsa dinamune le tsa disurunamune, ditshingwana tsa merogo, ditlhare tse di kgabisitsweng, le ditlhare tse dikhutshwe, tsotlhe di tlhakane le metswedi ya metsi a a phepa...".<ref>[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;80.</ref></blockquote>Ka nako ya fa a ne a le teng, de Choisy o ne a kopana le Mokhomišenara-Kakaretso wa Dutch le mopalami wa Mofora yo o bidiwang [[de Saint-Martin]], fa maloko a mangwe a lekoko a ne a tsoma "di-partridge, dikgama tsa tshephe le maphoi a dikhudu". Mokhomišenara-Kakaretso o ne a oketsa ka dikolobe tse dinnye tse di anywang le mofine go tswa kwa [[Ditlhaketlhakeng tsa Canary]] mo dijong tsa bone, e leng se se supang diruiwa tse ba neng ba na le tsone.<ref name=":2">[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;82.</ref> de Choisy o lemogile gore ka nako eo, dikepe tse di fetang masome a mabedi le botlhano tsa Dutch East India Company di ne di ema ngwaga le ngwaga kwa Kapa go tsaya dijo tsa dinku, mofine, maungo le merogo.<ref name=":2" /> Kago ya phemelo e ne e na le kereke, lebentlele la borotho, mafelo a a farologaneng a go bereka, mafelo a bonno, mabentlele le disele, gareng ga dikago tse dingwe. Pente e e serolwana e e neng e le mo maboteng e ne ya tlhophiwa kwa tshimologong ka gonne e ne e fokotsa ditlamorago tsa mogote le letsatsi. Lebota, le le agilweng go sireletsa baagi fa go ka tlhaselwa, le kgaoganya lolwapa lo lo ka fa gare, lo gape lo nang le Mathule a De Kat, a a neng a tlhamilwe ke [[Louis Michel Thibault]] ka ditshwantsho tse di takilweng le dibopiwa ke [[Anton Anreith]]. Ya ntlha e ne ya agiwa ka 1695, mme ya agiwa sesha ka sebopego sa yone sa ga jaana magareng ga 1786 le 1790. Go tswa mo mathuding, dikitsiso di ne tsa dirwa go masole, makgoba le ''burghers'' ba Kapa. Mathudi a isa kwa [[Polokelong ya William Fehr]] ya ditshwantsho tse di takilweng le fanitšhara ya bogologolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20100725115547/http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html "Colonial Voyage"]. Archived from [http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html the original] on 25 July 2010.</ref><sup>[<nowiki/>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]]</sup> Polokelo e tsamaisiwa ke [[Metlobo ya ditso ya Iziko ya Aforika Borwa]].<ref>[https://www.iziko.org.za/governance/ "Governance"]. ''Iziko Museums''. 2 August 2024. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> E ne e le legae la ga [[Lady Anne Barnard]] ka nakwana, yo nngwe ya diphaposi tsa ditiro tsa kago ya phemelo e bidiwang ka ene. Ka nako ya [[Ntwa ya Bobedi ya Maburu]] (1899–1902), karolo ya kago ya phemelo e ne e dirisiwa jaaka kgolegelo, mme disele tsa pele di sa ntse di le teng go fitlha gompieno. [[Fritz Joubert Duquesne]], yo moragonyana a neng a itsege e le monna yo o bolaileng ''[[Kitchener]]'' le moeteledipele wa [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Lekgotla la]] [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Batsayaditlholwa la Duquesne]], e ne e le mongwe wa baagi ba yone ba ba neng ba itsege thata. Mabota a ntlo ya phemelo a ne a le makima thata, mme bosigo le bosigo, Duquesne o ne a epa samente se se neng se dikologile maje ka kgaba ya tshipi. O ne a batla a falola bosigo bongwe, mme leje le legolo le ne la relela mme la mo tshwara mo mokoting wa gagwe. Mo mosong o o latelang, molebedi mongwe o ne a mo fitlhela a idibetse mme a tshela.<ref>[[:en:Frederick_Russell_Burnham|Burnham, Frederick Russell]] (1944). ''Taking Chances''. Los Angeles, California: Haynes Corp. p.&#x20;293. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]]&#x20;<bdi>[[:en:Special:BookSources/1-879356-32-5|1-879356-32-5]]</bdi>.</ref> Ka 1936, Kago ya Segosi e ne ya itsisiwe jaaka sefikantswe sa ditso (go tloga ka 1969 se itsege jaaka [[sefikantswe sa bosetšhaba]] mme go tloga ka Moranang a rogwa ka 2000 e le [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|lefelo la boswa jwa]] [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|kgaolo]]), lefelo la ntlha mo Aforika Borwa go sirelediwa jalo.<ref>Oberholster JJ, The Historical Monuments of South Africa, Cape Town: The Rembrandt van Rijn Foundation, 1972, page 2</ref> Ditsosoloso tse di tseneletseng di ne tsa wediwa ka dingwaga tsa bo 1980, mme tsa dira gore Kago ya Phemelo e nne sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya Dutch East India Company.<ref name=":3" /> [[Setshwantsho:Castle of Good Hope key ceremony.jpg|thumb|Moletlo wa konokono wa Kago ya Castle of Good Hope]] Kago e e ne e dira jaaka ntlokgolo ya selegae ya [[Sesole sa Aforika Borwa]] kwa [[Kapa Bophirima]], mme gompieno e na le Motlobo wa ditso wa Sesole wa Castle le dikago tsa meletlo tsa [[Mephato ya setso ya Kapa]]. Kago ya Phemelo gape ke legae la [[Mophato wa Batlhabani ba Motsekapa]], e leng setlhopha sa masole a a tsamayang ka dinao a a dirisang metšhini. Castle Guard e ne ya tlhamiwa ka 1986. Kwa tshimologong e ne e le setlhopha sa banna ba le masome a mane le boferabobedi, mme bogolo jwa yone bo ne jwa farologana mo dingwageng tse di latelang. == Tiriso ya ga jaana == Jaanong kago ya phemelo e buletswe baeng.<ref>Castle of Good Hope, [https://castleofgoodhope.co.za/index.php/visitors-info/visitors-info-3 Visitos Info], accessed on 8 August 2026</ref> Ka nako ya lesome mo mosong mongwe le mongwe wa beke Balebedi ba Kago ya Phemelo ba bulela baeng kago ya phemelo semmuso ka go dira "Moletlo wa Botlhokwa", e leng ngwao e e ikaegileng thata ka dithuto tsa mo mosong tsa dingwaga di ka nna makgolo a le mararo tse di fetileng.<ref>[https://tattoomemories.wordpress.com/roll-call-castle-ceremonial-guard/ Memories of the Cape Town Military Tattoo]</ref> Ka dingwaga tsa bo 2000, [[Castle Control Board]] e ne ya dirisa malapa a kago ya phemelo, mabala, le mafelo a ditiro jaaka mafelo a ditiro tse di ikemetseng, ditiragalo tsa setso, le meletlo ya mmino, go dira lotseno lo lo oketsegileng lwa go tlhokomela le go somarela lefelo le la ditso.<ref>[http://www.capetowncastle.co.za/venues/index.html "Venues"]. ''Castle of Good Hope''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>[https://novanews.co.za/peoplespost/cape-town-saw-an-influx-in-visitors-over-the-holiday-season-20240123/ "Cape Town saw an influx in visitors over the holiday season"]. ''People's Post''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Ka dingwaga tsa bo 2020, kago ya phemelo e ne ya tshegetsa ditiragalo di le mmalwa tsa mmino wa segompieno, segolobogolo mo teng ga mmino wa go bina wa eleketeroniki le ditshwantsho tsa mmino wa Aforika. Tseno di ne di akaretsa [[AfrofestSA]] (2023), moletlo o o neng o keteka mmino le setso sa Aforika;<ref>[https://www.quicket.co.za/events/216326-afrofestsa-music-lifestyle-festival/ "AfrofestSA Music & Lifestyle Festival"]. ''Quicket''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Moletlo wa Bodiragatsi wa Motsekapa (2023), o o neng o na le DJ wa Aforika Borwa Ready D mo gare ga badiragatsi ba one;<ref>[https://www.sahrc.org.za/index.php/sahrc-media/news/item/3833-festival-a-free-hive-of-creativity "Festival: A Free Hive of Creativity"]. ''South African Human Rights Commission''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> le ''Yalla Valhalla'' (2024), moletlo wa mmino wa eleketeroniki o o neng o rulagantswe ke Israel DJ le motlhagisi wa mmino Dino Ben Tovim , e e neng e akaretsa DJ Dirty Doering wa kwa Jeremane e le modiragatsi yo o eteletseng pele.<ref>[https://festival101.co.za/dirty-doering-headlines-yalla-valhalla-2024-at-the-iconic-castle-of-good-hope/ "Dirty Doering Headlines Yalla Valhalla 2024 at the Iconic Castle of Good Hope"]. ''Festival101''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>[https://sifted.eu/articles/berlin-tech-scene-cape-town "Berlin's Tech Scene Finds a Home in Cape Town"]. ''Sifted''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> == Motlobo wa ditso wa Boswa jwa Kapa == == Metswedi == qezaxaw5g9x6aiu7droyautt6hfo691 54402 54401 2026-09-03T07:55:36Z KatieKea 10150 /* Motlobo wa ditso wa Boswa jwa Kapa */ Ke okeditse tlhanolo le metswedi. 54402 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. [[Setshwantsho:Kasteel de Goede Hoop circa 1680.jpg|thumb|Setshwantsho sa Kago ya Castle of Good Hope ka 1680]] Ka 1682 kgoro e e neng e na le heke e ne ya tsaya maemo a kgoro e kgologolo, e e neng e lebile kwa lewatleng. Tora ya tshipi, e e neng e le kwa godimo ga kgoro e kgolo, e ne ya agiwa ka 1684—tshipi ya ntlhantlha, e e neng e le ya bogologolo go gaisa tsotlhe mo Aforika Borwa, e ne ya latlhelwa kwa [[Amsterdam]] ka 1697 ke modiri wa tshipi wa kwa [[East-Frisia]] e bong [[Claude Fremy]], mme e bokete jwa dikilogram di feta makgolo a mararoa. E ne e dirisiwa go itsise nako, mmogo le go tlhagisa baagi fa go ka nna le kotsi, ka e ne e utlwiwa dikilometara di le lesome go tswa foo. Gape e ne e lediwa go bitsa baagi le masole fa go tlhokega gore go dirwe dikitsiso tsa botlhokwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110911180927/http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 "Welcome to the Castle of Good Hope"]. Archived from [http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 the original] on 11 September 2011. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Mokwadi wa Mofora [[François-Timoléon de Choisy]] e ne e le karolo ya lekoko le le neng la tlamela gape kwa kagong ya phemelo ka Seetebosigo 1685 fa ba le mo tseleng ya go ya kwa [[Siam]], mme a tlhalosa kago eno jaana:<blockquote>"Kago ya phemelo e kgatlha thata. Matlo a bonno a na le matlo a bontsi jwa one a khurumeditsweng ka bojang, mme a le phepa thata e bile a le masweu thata mo o itseng gore ke a Dutch. Go na le tshingwana e [[Kompone]] e e rulagantseng; nka rata gore e nne mo sekhutlong kwa [[Versailles]]. Go ya bokgakaleng jo leitlho le ka bo bonang go na le ditsela tsa ditlhare tsa dinamune le tsa disurunamune, ditshingwana tsa merogo, ditlhare tse di kgabisitsweng, le ditlhare tse dikhutshwe, tsotlhe di tlhakane le metswedi ya metsi a a phepa...".<ref>[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;80.</ref></blockquote>Ka nako ya fa a ne a le teng, de Choisy o ne a kopana le Mokhomišenara-Kakaretso wa Dutch le mopalami wa Mofora yo o bidiwang [[de Saint-Martin]], fa maloko a mangwe a lekoko a ne a tsoma "di-partridge, dikgama tsa tshephe le maphoi a dikhudu". Mokhomišenara-Kakaretso o ne a oketsa ka dikolobe tse dinnye tse di anywang le mofine go tswa kwa [[Ditlhaketlhakeng tsa Canary]] mo dijong tsa bone, e leng se se supang diruiwa tse ba neng ba na le tsone.<ref name=":2">[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;82.</ref> de Choisy o lemogile gore ka nako eo, dikepe tse di fetang masome a mabedi le botlhano tsa Dutch East India Company di ne di ema ngwaga le ngwaga kwa Kapa go tsaya dijo tsa dinku, mofine, maungo le merogo.<ref name=":2" /> Kago ya phemelo e ne e na le kereke, lebentlele la borotho, mafelo a a farologaneng a go bereka, mafelo a bonno, mabentlele le disele, gareng ga dikago tse dingwe. Pente e e serolwana e e neng e le mo maboteng e ne ya tlhophiwa kwa tshimologong ka gonne e ne e fokotsa ditlamorago tsa mogote le letsatsi. Lebota, le le agilweng go sireletsa baagi fa go ka tlhaselwa, le kgaoganya lolwapa lo lo ka fa gare, lo gape lo nang le Mathule a De Kat, a a neng a tlhamilwe ke [[Louis Michel Thibault]] ka ditshwantsho tse di takilweng le dibopiwa ke [[Anton Anreith]]. Ya ntlha e ne ya agiwa ka 1695, mme ya agiwa sesha ka sebopego sa yone sa ga jaana magareng ga 1786 le 1790. Go tswa mo mathuding, dikitsiso di ne tsa dirwa go masole, makgoba le ''burghers'' ba Kapa. Mathudi a isa kwa [[Polokelong ya William Fehr]] ya ditshwantsho tse di takilweng le fanitšhara ya bogologolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20100725115547/http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html "Colonial Voyage"]. Archived from [http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html the original] on 25 July 2010.</ref><sup>[<nowiki/>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]]</sup> Polokelo e tsamaisiwa ke [[Metlobo ya ditso ya Iziko ya Aforika Borwa]].<ref>[https://www.iziko.org.za/governance/ "Governance"]. ''Iziko Museums''. 2 August 2024. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> E ne e le legae la ga [[Lady Anne Barnard]] ka nakwana, yo nngwe ya diphaposi tsa ditiro tsa kago ya phemelo e bidiwang ka ene. Ka nako ya [[Ntwa ya Bobedi ya Maburu]] (1899–1902), karolo ya kago ya phemelo e ne e dirisiwa jaaka kgolegelo, mme disele tsa pele di sa ntse di le teng go fitlha gompieno. [[Fritz Joubert Duquesne]], yo moragonyana a neng a itsege e le monna yo o bolaileng ''[[Kitchener]]'' le moeteledipele wa [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Lekgotla la]] [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Batsayaditlholwa la Duquesne]], e ne e le mongwe wa baagi ba yone ba ba neng ba itsege thata. Mabota a ntlo ya phemelo a ne a le makima thata, mme bosigo le bosigo, Duquesne o ne a epa samente se se neng se dikologile maje ka kgaba ya tshipi. O ne a batla a falola bosigo bongwe, mme leje le legolo le ne la relela mme la mo tshwara mo mokoting wa gagwe. Mo mosong o o latelang, molebedi mongwe o ne a mo fitlhela a idibetse mme a tshela.<ref>[[:en:Frederick_Russell_Burnham|Burnham, Frederick Russell]] (1944). ''Taking Chances''. Los Angeles, California: Haynes Corp. p.&#x20;293. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]]&#x20;<bdi>[[:en:Special:BookSources/1-879356-32-5|1-879356-32-5]]</bdi>.</ref> Ka 1936, Kago ya Segosi e ne ya itsisiwe jaaka sefikantswe sa ditso (go tloga ka 1969 se itsege jaaka [[sefikantswe sa bosetšhaba]] mme go tloga ka Moranang a rogwa ka 2000 e le [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|lefelo la boswa jwa]] [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|kgaolo]]), lefelo la ntlha mo Aforika Borwa go sirelediwa jalo.<ref>Oberholster JJ, The Historical Monuments of South Africa, Cape Town: The Rembrandt van Rijn Foundation, 1972, page 2</ref> Ditsosoloso tse di tseneletseng di ne tsa wediwa ka dingwaga tsa bo 1980, mme tsa dira gore Kago ya Phemelo e nne sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya Dutch East India Company.<ref name=":3" /> [[Setshwantsho:Castle of Good Hope key ceremony.jpg|thumb|Moletlo wa konokono wa Kago ya Castle of Good Hope]] Kago e e ne e dira jaaka ntlokgolo ya selegae ya [[Sesole sa Aforika Borwa]] kwa [[Kapa Bophirima]], mme gompieno e na le Motlobo wa ditso wa Sesole wa Castle le dikago tsa meletlo tsa [[Mephato ya setso ya Kapa]]. Kago ya Phemelo gape ke legae la [[Mophato wa Batlhabani ba Motsekapa]], e leng setlhopha sa masole a a tsamayang ka dinao a a dirisang metšhini. Castle Guard e ne ya tlhamiwa ka 1986. Kwa tshimologong e ne e le setlhopha sa banna ba le masome a mane le boferabobedi, mme bogolo jwa yone bo ne jwa farologana mo dingwageng tse di latelang. == Tiriso ya ga jaana == Jaanong kago ya phemelo e buletswe baeng.<ref>Castle of Good Hope, [https://castleofgoodhope.co.za/index.php/visitors-info/visitors-info-3 Visitos Info], accessed on 8 August 2026</ref> Ka nako ya lesome mo mosong mongwe le mongwe wa beke Balebedi ba Kago ya Phemelo ba bulela baeng kago ya phemelo semmuso ka go dira "Moletlo wa Botlhokwa", e leng ngwao e e ikaegileng thata ka dithuto tsa mo mosong tsa dingwaga di ka nna makgolo a le mararo tse di fetileng.<ref>[https://tattoomemories.wordpress.com/roll-call-castle-ceremonial-guard/ Memories of the Cape Town Military Tattoo]</ref> Ka dingwaga tsa bo 2000, [[Castle Control Board]] e ne ya dirisa malapa a kago ya phemelo, mabala, le mafelo a ditiro jaaka mafelo a ditiro tse di ikemetseng, ditiragalo tsa setso, le meletlo ya mmino, go dira lotseno lo lo oketsegileng lwa go tlhokomela le go somarela lefelo le la ditso.<ref>[http://www.capetowncastle.co.za/venues/index.html "Venues"]. ''Castle of Good Hope''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>[https://novanews.co.za/peoplespost/cape-town-saw-an-influx-in-visitors-over-the-holiday-season-20240123/ "Cape Town saw an influx in visitors over the holiday season"]. ''People's Post''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Ka dingwaga tsa bo 2020, kago ya phemelo e ne ya tshegetsa ditiragalo di le mmalwa tsa mmino wa segompieno, segolobogolo mo teng ga mmino wa go bina wa eleketeroniki le ditshwantsho tsa mmino wa Aforika. Tseno di ne di akaretsa [[AfrofestSA]] (2023), moletlo o o neng o keteka mmino le setso sa Aforika;<ref>[https://www.quicket.co.za/events/216326-afrofestsa-music-lifestyle-festival/ "AfrofestSA Music & Lifestyle Festival"]. ''Quicket''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Moletlo wa Bodiragatsi wa Motsekapa (2023), o o neng o na le DJ wa Aforika Borwa Ready D mo gare ga badiragatsi ba one;<ref>[https://www.sahrc.org.za/index.php/sahrc-media/news/item/3833-festival-a-free-hive-of-creativity "Festival: A Free Hive of Creativity"]. ''South African Human Rights Commission''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> le ''Yalla Valhalla'' (2024), moletlo wa mmino wa eleketeroniki o o neng o rulagantswe ke Israel DJ le motlhagisi wa mmino Dino Ben Tovim , e e neng e akaretsa DJ Dirty Doering wa kwa Jeremane e le modiragatsi yo o eteletseng pele.<ref>[https://festival101.co.za/dirty-doering-headlines-yalla-valhalla-2024-at-the-iconic-castle-of-good-hope/ "Dirty Doering Headlines Yalla Valhalla 2024 at the Iconic Castle of Good Hope"]. ''Festival101''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>[https://sifted.eu/articles/berlin-tech-scene-cape-town "Berlin's Tech Scene Finds a Home in Cape Town"]. ''Sifted''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> == Motlobo wa ditso wa Boswa jwa Kapa == Motlobo wa ditso wa Boswa jwa Kapa, ​​o o mo teng ga Kago ya Castle of Good Hope ya ditso kwa Aforika Borwa, o tlhokometswe ke Rre Igshaan Higgins. Motlobo ono o neelana ka kanelo e e akaretsang ya ditso tsa Aforika Borwa, e e tlhagisang tirisano magareng ga merafe e e farologaneng jaaka Khoi, San, le Dutch, ka dinako tse di farologaneng go akaretsa bokolone le tlhaolele. E ikaelela go neelana ka kakanyo e e lekalekanang ka ga boswa jo bo farologaneng jwa setšhaba le nako e e fetileng e e raraaneng.<ref>[https://slaveheritagemuseum.org/ "Slave Heritage Museum | An unedited history of South Africa"]. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>Explorer, Museum (20 February 2023). [https://museumexplorer.co.za/cape-heritage-museum/ "Cape Heritage Museum"]. ''Museum Explorer SA''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> == Botshwantshetso == Pele ga go emisediwa ka 2003, popego e e tlhaolang ya ntlo ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano e ne e dirisiwa mo difolageng tsa [[Sesole sa Aforika Borwa]], e ne ya bopa motheo wa matshwao mangwe a maemo a major le kwa godimo, mme e ne e dirisiwa mo difofaneng tsa [[Sesole sa Phefo sa Aforika Borwa|Sesole sa]] [[Sesole sa Phefo sa Aforika Borwa|Phefo sa Aforika Borwa]]. == Metswedi == h3nw6m7yb4bieow8jod284dresiosrv 54403 54402 2026-09-03T07:59:36Z KatieKea 10150 ke tsentse dikarolo 54403 wikitext text/x-wiki '''Castle of Good Hope''' (SeDutch: ''Kasteel de Goede Hoop''; [[Seburu]]: ''Kasteel die Goeie Hoop'')<ref>[https://web.archive.org/web/20180528051834/https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 "Archived copy"]. Archived from [https://www.iol.co.za/castle-of-good-hope-350/castle350-capes-bastion-of-history-2086709 the original] on 28 May 2018. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> ke kago ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano ya lekgolo la bolesome le bosupa la dingwaga kwa [[Cape Town|Motsekapa]], Aforika Borwa. E ne e le kwa tshimologong mo letshitshing la [[Table Bay]], morago ga [[go tsosolosiwa ga lefatshe]] mo kgaolong ya [[Foreshore]], jaanong kago ya phemelo e mo lefatsheng.<ref>[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf Dirk Teeuwen (2007) ''Kasteel De Goede Hoop, Castle of Good Hope''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163936/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/south-africa/castle-of-good-hope.pdf|date=24 July 2011}}</ref>[<sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]</sup>]<ref name=":0">[http://www.castleofgoodhope.co.za/ "Home"]. ''castleofgoodhope.co.za''.</ref> Kago e e dikologilwe ke mosele. Ka 1936, Kagoe ne ya itsisiwe e le sefikantswe sa ditso. Jaanong ke lefelo la boswa jwa kgaolo mme, morago ga go tsosolosiwa ka bo1980, le tsewa e le sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya [[Dutch East India Company]].<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20190413070754/https://www.places.co.za/html/ct_castle.html "Castle of Good Hope"]. ''places.co.za''. Archived from [http://www.places.co.za/html/ct_castle.html the original] on 13 April 2019. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> == Ditso == E agilwe ke Kompone ya Dutch East India magareng ga 1666 le 1679, Kago ya Segosi ke kago ya bogologolo go gaisa tsotlhe tse di leng teng mo Aforika Borwa.<ref name=":0" /> E tsere sebaka sa kago ya phemelo ya bogologolo e e bidiwang [[Fort Goede Hoop|Fort de Goede Hoop]] e e neng e agilwe ka letsopa le dikota mme ya agiwa ke [[Jan van Riebeeck]] fa a goroga kwa [[Cape of Good Hope]] ka 1652.<ref name=":1">Peter Schirmer (1983) ''Cape Town, The Fairest Cape'', C.Struik (Pty) Ltd., Cape Town [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-86977-186-8|0-86977-186-8]].</bdi></ref> Dikago tse pedi tsa tshireletso, e leng Redoubt Kyckuit (Lookout) le [[Redoubt Duijnhoop]] (Duneheap) di ne tsa agiwa kwa molomong wa [[Salt River]] ka 1654. Boikaelelo jwa bonno jwa MaDutch kwa Kapa e ne e le go dira jaaka seteišene sa go tlaleletsa dikepe tse di fetang mo lebopong le le boferefere go dikologa Kapa mo maetong a maleele magareng ga Netherlands le [[Dutch East Indies]] (e jaanong e leng Indonesia). Ka 1664, go ne ga tsoga dikgotlhang fa gare ga [[Great Britain]] le Netherlands fa go ne go na le magatwe a ntwa. Ka one ngwaga oo, Molaodi [[Zacharias Wagenaer]], motlhatlhami wa ga Jan van Riebeeck, o ne a laelwa ke Mokhomišenara [[Isbrand Goske]] go aga kago ya phemelo e e nang le dikhutlo di le tlhano ka maje. Letlapa la ntlha le ne la bewa Firikgong a tlhola malatsi a le mabedi ka 1666. Kago ya phemelo e ne e agilwe ka bontlhabongwe ke tiro ya makgoba. VOC e ne e sa tlhomamise bogolo jwa ditlhopha tsa baagi ba selegae mme ka jalo e ne e tshaba botsuolodi fa ba ka ba dira makgoba; go na le moo ba ne ba tlisa batho ba ba ka nnang dikete tse masome a marataro ba ba neng ba le makgoba go tswa kwa Madagascar, Mozambique, kwa Dutch-Indies le kwa India.<ref>van Gelder, Elles (28 June 2023). [https://nos.nl/collectie/13940/artikel/2480642-nazaten-slaafgemaakten-in-zuid-afrika-willen-ook-nederlandse-erkenning "Nazaten slaafgemaakten in Zuid-Afrika willen ook Nederlandse erkenning"] (ka SeDutch). [[:en:Nederlandse_Omroep_Stichting|Nederlandse Omroep Stichting]]. Retrieved Lwetse a le gararo, 2026.</ref> Tiro e ne e kgaosediwa gangwe le gape ka gonne Kompone ya Dutch East India e ne e oshaosha go dirisa madi mo porojekeng eo. Ka Moranang a le masome a mabedi le borataro ka 1679, dikago tse tlhano tsa phemelo di ne tsa tewa ka direto tse dikgolo tsa ga [[William III wa Orange-Nassau]]: [[Leerdam]] kwa bophirima, le [[Buuren]], [[Katzenellenbogen]], [[Nassau]], le [[Oranje]] ka fa letlhakoreng la tshupanako go tswa mo go yone.<ref name=":1" /> Maina a dikago tseno tsa phemelo a ntse a dirisiwa jaaka maina a mebila mo metsesetoropong mo dikgaolong tse di farologaneng, mme segolobogolo a Cape Town, jaaka [[Stelenberg, Bellville|Stelenberg,]] [[Stelenberg, Bellville|Bellville]]. [[Setshwantsho:Kasteel de Goede Hoop circa 1680.jpg|thumb|Setshwantsho sa Kago ya Castle of Good Hope ka 1680]] Ka 1682 kgoro e e neng e na le heke e ne ya tsaya maemo a kgoro e kgologolo, e e neng e lebile kwa lewatleng. Tora ya tshipi, e e neng e le kwa godimo ga kgoro e kgolo, e ne ya agiwa ka 1684—tshipi ya ntlhantlha, e e neng e le ya bogologolo go gaisa tsotlhe mo Aforika Borwa, e ne ya latlhelwa kwa [[Amsterdam]] ka 1697 ke modiri wa tshipi wa kwa [[East-Frisia]] e bong [[Claude Fremy]], mme e bokete jwa dikilogram di feta makgolo a mararoa. E ne e dirisiwa go itsise nako, mmogo le go tlhagisa baagi fa go ka nna le kotsi, ka e ne e utlwiwa dikilometara di le lesome go tswa foo. Gape e ne e lediwa go bitsa baagi le masole fa go tlhokega gore go dirwe dikitsiso tsa botlhokwa.<ref>[https://web.archive.org/web/20110911180927/http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 "Welcome to the Castle of Good Hope"]. Archived from [http://www.cape-town.org/ShowSite.asp?SecId=1&MemId=142 the original] on 11 September 2011. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Mokwadi wa Mofora [[François-Timoléon de Choisy]] e ne e le karolo ya lekoko le le neng la tlamela gape kwa kagong ya phemelo ka Seetebosigo 1685 fa ba le mo tseleng ya go ya kwa [[Siam]], mme a tlhalosa kago eno jaana:<blockquote>"Kago ya phemelo e kgatlha thata. Matlo a bonno a na le matlo a bontsi jwa one a khurumeditsweng ka bojang, mme a le phepa thata e bile a le masweu thata mo o itseng gore ke a Dutch. Go na le tshingwana e [[Kompone]] e e rulagantseng; nka rata gore e nne mo sekhutlong kwa [[Versailles]]. Go ya bokgakaleng jo leitlho le ka bo bonang go na le ditsela tsa ditlhare tsa dinamune le tsa disurunamune, ditshingwana tsa merogo, ditlhare tse di kgabisitsweng, le ditlhare tse dikhutshwe, tsotlhe di tlhakane le metswedi ya metsi a a phepa...".<ref>[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;80.</ref></blockquote>Ka nako ya fa a ne a le teng, de Choisy o ne a kopana le Mokhomišenara-Kakaretso wa Dutch le mopalami wa Mofora yo o bidiwang [[de Saint-Martin]], fa maloko a mangwe a lekoko a ne a tsoma "di-partridge, dikgama tsa tshephe le maphoi a dikhudu". Mokhomišenara-Kakaretso o ne a oketsa ka dikolobe tse dinnye tse di anywang le mofine go tswa kwa [[Ditlhaketlhakeng tsa Canary]] mo dijong tsa bone, e leng se se supang diruiwa tse ba neng ba na le tsone.<ref name=":2">[[:en:Castle_of_Good_Hope#CITEREFde_Choisy1993|de Choisy 1993]], p.&#x20;82.</ref> de Choisy o lemogile gore ka nako eo, dikepe tse di fetang masome a mabedi le botlhano tsa Dutch East India Company di ne di ema ngwaga le ngwaga kwa Kapa go tsaya dijo tsa dinku, mofine, maungo le merogo.<ref name=":2" /> Kago ya phemelo e ne e na le kereke, lebentlele la borotho, mafelo a a farologaneng a go bereka, mafelo a bonno, mabentlele le disele, gareng ga dikago tse dingwe. Pente e e serolwana e e neng e le mo maboteng e ne ya tlhophiwa kwa tshimologong ka gonne e ne e fokotsa ditlamorago tsa mogote le letsatsi. Lebota, le le agilweng go sireletsa baagi fa go ka tlhaselwa, le kgaoganya lolwapa lo lo ka fa gare, lo gape lo nang le Mathule a De Kat, a a neng a tlhamilwe ke [[Louis Michel Thibault]] ka ditshwantsho tse di takilweng le dibopiwa ke [[Anton Anreith]]. Ya ntlha e ne ya agiwa ka 1695, mme ya agiwa sesha ka sebopego sa yone sa ga jaana magareng ga 1786 le 1790. Go tswa mo mathuding, dikitsiso di ne tsa dirwa go masole, makgoba le ''burghers'' ba Kapa. Mathudi a isa kwa [[Polokelong ya William Fehr]] ya ditshwantsho tse di takilweng le fanitšhara ya bogologolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20100725115547/http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html "Colonial Voyage"]. Archived from [http://www.colonialvoyage.com/africa/eng/southafrica/capetown/castleofgoodhope.html the original] on 25 July 2010.</ref><sup>[<nowiki/>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|motswedi o o ikgatis]]</sup><sup>[[Motswedi o o ikgatisitseng?|editsweng?]]]</sup> Polokelo e tsamaisiwa ke [[Metlobo ya ditso ya Iziko ya Aforika Borwa]].<ref>[https://www.iziko.org.za/governance/ "Governance"]. ''Iziko Museums''. 2 August 2024. Retrieved Lwetse a tlhola gararo, 2026.</ref> E ne e le legae la ga [[Lady Anne Barnard]] ka nakwana, yo nngwe ya diphaposi tsa ditiro tsa kago ya phemelo e bidiwang ka ene. Ka nako ya [[Ntwa ya Bobedi ya Maburu]] (1899–1902), karolo ya kago ya phemelo e ne e dirisiwa jaaka kgolegelo, mme disele tsa pele di sa ntse di le teng go fitlha gompieno. [[Fritz Joubert Duquesne]], yo moragonyana a neng a itsege e le monna yo o bolaileng ''[[Kitchener]]'' le moeteledipele wa [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Lekgotla la]] [[Lekgotla la Ditlhodi la Duquesne|Batsayaditlholwa la Duquesne]], e ne e le mongwe wa baagi ba yone ba ba neng ba itsege thata. Mabota a ntlo ya phemelo a ne a le makima thata, mme bosigo le bosigo, Duquesne o ne a epa samente se se neng se dikologile maje ka kgaba ya tshipi. O ne a batla a falola bosigo bongwe, mme leje le legolo le ne la relela mme la mo tshwara mo mokoting wa gagwe. Mo mosong o o latelang, molebedi mongwe o ne a mo fitlhela a idibetse mme a tshela.<ref>[[:en:Frederick_Russell_Burnham|Burnham, Frederick Russell]] (1944). ''Taking Chances''. Los Angeles, California: Haynes Corp. p.&#x20;293. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]]&#x20;<bdi>[[:en:Special:BookSources/1-879356-32-5|1-879356-32-5]]</bdi>.</ref> Ka 1936, Kago ya Segosi e ne ya itsisiwe jaaka sefikantswe sa ditso (go tloga ka 1969 se itsege jaaka [[sefikantswe sa bosetšhaba]] mme go tloga ka Moranang a rogwa ka 2000 e le [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|lefelo la boswa jwa]] [[Lefelo la boswa jwa kgaolo|kgaolo]]), lefelo la ntlha mo Aforika Borwa go sirelediwa jalo.<ref>Oberholster JJ, The Historical Monuments of South Africa, Cape Town: The Rembrandt van Rijn Foundation, 1972, page 2</ref> Ditsosoloso tse di tseneletseng di ne tsa wediwa ka dingwaga tsa bo 1980, mme tsa dira gore Kago ya Phemelo e nne sekai se se bolokilweng sentle sa kago ya phemelo ya Dutch East India Company.<ref name=":3" /> [[Setshwantsho:Castle of Good Hope key ceremony.jpg|thumb|Moletlo wa konokono wa Kago ya Castle of Good Hope]] Kago e e ne e dira jaaka ntlokgolo ya selegae ya [[Sesole sa Aforika Borwa]] kwa [[Kapa Bophirima]], mme gompieno e na le Motlobo wa ditso wa Sesole wa Castle le dikago tsa meletlo tsa [[Mephato ya setso ya Kapa]]. Kago ya Phemelo gape ke legae la [[Mophato wa Batlhabani ba Motsekapa]], e leng setlhopha sa masole a a tsamayang ka dinao a a dirisang metšhini. Castle Guard e ne ya tlhamiwa ka 1986. Kwa tshimologong e ne e le setlhopha sa banna ba le masome a mane le boferabobedi, mme bogolo jwa yone bo ne jwa farologana mo dingwageng tse di latelang. == Tiriso ya ga jaana == Jaanong kago ya phemelo e buletswe baeng.<ref>Castle of Good Hope, [https://castleofgoodhope.co.za/index.php/visitors-info/visitors-info-3 Visitos Info], accessed on 8 August 2026</ref> Ka nako ya lesome mo mosong mongwe le mongwe wa beke Balebedi ba Kago ya Phemelo ba bulela baeng kago ya phemelo semmuso ka go dira "Moletlo wa Botlhokwa", e leng ngwao e e ikaegileng thata ka dithuto tsa mo mosong tsa dingwaga di ka nna makgolo a le mararo tse di fetileng.<ref>[https://tattoomemories.wordpress.com/roll-call-castle-ceremonial-guard/ Memories of the Cape Town Military Tattoo]</ref> Ka dingwaga tsa bo 2000, [[Castle Control Board]] e ne ya dirisa malapa a kago ya phemelo, mabala, le mafelo a ditiro jaaka mafelo a ditiro tse di ikemetseng, ditiragalo tsa setso, le meletlo ya mmino, go dira lotseno lo lo oketsegileng lwa go tlhokomela le go somarela lefelo le la ditso.<ref>[http://www.capetowncastle.co.za/venues/index.html "Venues"]. ''Castle of Good Hope''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>[https://novanews.co.za/peoplespost/cape-town-saw-an-influx-in-visitors-over-the-holiday-season-20240123/ "Cape Town saw an influx in visitors over the holiday season"]. ''People's Post''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Ka dingwaga tsa bo 2020, kago ya phemelo e ne ya tshegetsa ditiragalo di le mmalwa tsa mmino wa segompieno, segolobogolo mo teng ga mmino wa go bina wa eleketeroniki le ditshwantsho tsa mmino wa Aforika. Tseno di ne di akaretsa [[AfrofestSA]] (2023), moletlo o o neng o keteka mmino le setso sa Aforika;<ref>[https://www.quicket.co.za/events/216326-afrofestsa-music-lifestyle-festival/ "AfrofestSA Music & Lifestyle Festival"]. ''Quicket''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> Moletlo wa Bodiragatsi wa Motsekapa (2023), o o neng o na le DJ wa Aforika Borwa Ready D mo gare ga badiragatsi ba one;<ref>[https://www.sahrc.org.za/index.php/sahrc-media/news/item/3833-festival-a-free-hive-of-creativity "Festival: A Free Hive of Creativity"]. ''South African Human Rights Commission''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> le ''Yalla Valhalla'' (2024), moletlo wa mmino wa eleketeroniki o o neng o rulagantswe ke Israel DJ le motlhagisi wa mmino Dino Ben Tovim , e e neng e akaretsa DJ Dirty Doering wa kwa Jeremane e le modiragatsi yo o eteletseng pele.<ref>[https://festival101.co.za/dirty-doering-headlines-yalla-valhalla-2024-at-the-iconic-castle-of-good-hope/ "Dirty Doering Headlines Yalla Valhalla 2024 at the Iconic Castle of Good Hope"]. ''Festival101''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>[https://sifted.eu/articles/berlin-tech-scene-cape-town "Berlin's Tech Scene Finds a Home in Cape Town"]. ''Sifted''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> == Motlobo wa ditso wa Boswa jwa Kapa == Motlobo wa ditso wa Boswa jwa Kapa, ​​o o mo teng ga Kago ya Castle of Good Hope ya ditso kwa Aforika Borwa, o tlhokometswe ke Rre Igshaan Higgins. Motlobo ono o neelana ka kanelo e e akaretsang ya ditso tsa Aforika Borwa, e e tlhagisang tirisano magareng ga merafe e e farologaneng jaaka Khoi, San, le Dutch, ka dinako tse di farologaneng go akaretsa bokolone le tlhaolele. E ikaelela go neelana ka kakanyo e e lekalekanang ka ga boswa jo bo farologaneng jwa setšhaba le nako e e fetileng e e raraaneng.<ref>[https://slaveheritagemuseum.org/ "Slave Heritage Museum | An unedited history of South Africa"]. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref><ref>Explorer, Museum (20 February 2023). [https://museumexplorer.co.za/cape-heritage-museum/ "Cape Heritage Museum"]. ''Museum Explorer SA''. Retrieved Lwetse a tlhola gararo ka 2026.</ref> == Botshwantshetso == Pele ga go emisediwa ka 2003, popego e e tlhaolang ya ntlo ya phemelo ya dikhutlo di le tlhano e ne e dirisiwa mo difolageng tsa [[Sesole sa Aforika Borwa]], e ne ya bopa motheo wa matshwao mangwe a maemo a major le kwa godimo, mme e ne e dirisiwa mo difofaneng tsa [[Sesole sa Phefo sa Aforika Borwa|Sesole sa]] [[Sesole sa Phefo sa Aforika Borwa|Phefo sa Aforika Borwa]]. == Metswedi == <references /> [[Karolo:Mafelo a ditso a Aferika Borwa]] [[Karolo:Mafelo a boswa a Aforika Borwa]] [[Karolo:Mafelo a bojanala a Aforika Borwa]] 2medw5mgrl4re9n86qp6jisnx2vlmn4