Wikipedia
tnwiki
https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono
MediaWiki 1.47.0-wmf.18
first-letter
Pego
Faphegileng
Puisano
Modirisi
Puisano ya modirisi
Wikipedia
Puisano ya Wikipedia
Setshwantsho
Puisano ya setshwantsho
MediaWiki
Puisano ya MediaWiki
Tempolete
Puisano ya tempolete
Thuso
Puisano ya thuso
Karolo
Puisano ya karolo
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Chakalaka
0
8822
54533
37234
2026-09-07T10:50:34Z
Reagoleboga
10854
added information
54533
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Chakalaka.jpg|thumb|Chakalaka]]
'''Chakalaka''' ke [https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84 seshabo]<ref>https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84</ref> sa ma South Africa, gantsi se a bo se baba , se jewa ka borotho, [[:en:Ugali#South_Africa|phaleche]],[[setampa]], nama, kana di curry. Chakalaka go bolelwa [ ''[[:en:Wikipedia:Manual_of_Style/Words_to_watch#Unsupported_attributions|ka mang?]]''] fa e tholegile mo makeeshane a [[Johannesburg]] kana mo meepong e e dikaganyeditseng Johannesburg.
Chakalaka ke sejo se se ratwang thata sa merogo sa Aforika Borwa se se itsegeng ka tatso ya sona e e maatla, ponalo ya mmala le tatso e e bogale. Gantsi e dirwa ka ditamati, dieie, digwete, dipepere, dinawa le ditswaiso. Chakalaka e ka nna bonolo kgotsa ya nna monate thata, go ikaegile ka tsela e e dirwang ka yone le gore motho yo o e dirang o rata eng. Tshimologo e e nepagetseng ya chakalaka e a ganetsanwa, fela sejo seno se amana thata le ngwao ya ditoropo tsa Aforika Borwa mme se setse se tumile mo nageng yotlhe.
Fela jaaka dijo tse dintsi tsa setso, tsela e e apewang ka yone e ka farologana go ya ka malapa. Baapei bangwe ba tsenya dinawa tse di besitsweng, fa ba bangwe bone ba dirisa dipepere tse ditala, khabetšhe kgotsa ditswaiso tse dingwe. Chakalaka gantsi e apewa ka go gadika dieie le dipepere pele ga go tsenngwa ditamati, digwete le ditswaiso. Go tswa foo go ka tsenngwa dinawa go dira gore sejo seo se nne monate. Merogo eno e apewa mmogo go fitlha e nna boleta mme e sa ntse e na le monko wa yone. Seno se dira gore go nne le dijo tse di monate tse di nang le mebalabala tse di nang le tatso e e monate, e e letswai le e e tlhabang.
== E dirwa jang ==
[[Setshwantsho:Chakalaka meal.jpg|thumb|Chakalaka mo dijong]]
[[Setshwantsho:Chakalaka vegetable.jpg|thumb|ditswa mmung tsa Chakalaka]]
== Bona tse dingwe ==
== Metswedi ==
sdg0imoten3t5zdl64b4xl537n7uzl6
54534
54533
2026-09-07T10:51:33Z
Reagoleboga
10854
added information
54534
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Chakalaka.jpg|thumb|Chakalaka]]
'''Chakalaka''' ke [https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84 seshabo]<ref>https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84</ref> sa ma South Africa, gantsi se a bo se baba , se jewa ka borotho, [[:en:Ugali#South_Africa|phaleche]],[[setampa]], nama, kana di curry. Chakalaka go bolelwa [ ''[[:en:Wikipedia:Manual_of_Style/Words_to_watch#Unsupported_attributions|ka mang?]]''] fa e tholegile mo makeeshane a [[Johannesburg]] kana mo meepong e e dikaganyeditseng Johannesburg.
Chakalaka ke sejo se se ratwang thata sa merogo sa Aforika Borwa se se itsegeng ka tatso ya sona e e maatla, ponalo ya mmala le tatso e e bogale. Gantsi e dirwa ka ditamati, dieie, digwete, dipepere, dinawa le ditswaiso. Chakalaka e ka nna bonolo kgotsa ya nna monate thata, go ikaegile ka tsela e e dirwang ka yone le gore motho yo o e dirang o rata eng. Tshimologo e e nepagetseng ya chakalaka e a ganetsanwa, fela sejo seno se amana thata le ngwao ya ditoropo tsa Aforika Borwa mme se setse se tumile mo nageng yotlhe.
Fela jaaka dijo tse dintsi tsa setso, tsela e e apewang ka yone e ka farologana go ya ka malapa. Baapei bangwe ba tsenya dinawa tse di besitsweng, fa ba bangwe bone ba dirisa dipepere tse ditala, khabetšhe kgotsa ditswaiso tse dingwe. Chakalaka gantsi e apewa ka go gadika dieie le dipepere pele ga go tsenngwa ditamati, digwete le ditswaiso. Go tswa foo go ka tsenngwa dinawa go dira gore sejo seo se nne monate. Merogo eno e apewa mmogo go fitlha e nna boleta mme e sa ntse e na le monko wa yone. Seno se dira gore go nne le dijo tse di monate tse di nang le mebalabala tse di nang le tatso e e monate, e e letswai le e e tlhabang.
== E dirwa jang ==
[[Setshwantsho:Chakalaka meal.jpg|thumb|Chakalaka mo dijong]]
[[Setshwantsho:Chakalaka vegetable.jpg|thumb|ditswa mmung tsa Chakalaka]]
Lengwe la mabaka a go bo chakalaka e ratiwa thata jaana ke ka go bo e kgona go dirisiwa ka ditsela tse dintsi. E ka jewa le dijo tse dintsi tse di farologaneng. Gantsi e jewa le nama, segolobogolo ka nako ya dijo tsa motshegare. Gape e ka tsenngwa le sampole, borotho, reise kgotsa dijo tse dingwe. Batho ba bangwe ba e ja e le dijo tse di monate, fa ba bangwe ba e ja le batho ba bangwe. Chakalaka e amana thata le dikokoano tsa batho. MaAforika Borwa gantsi a e apaya ka nako ya meletlo, ditiragalo tsa lelapa, mafelo a beke le di-braais.
E ka apewa ka bontsi, e leng se se dirang gore e tshwanele go fepa ditlhopha tsa batho. Sejo seno gape se bontsha gore go apaya dijo tsa mo gae mo Afrika Borwa go na le matswela. Dijo tse di motlhofo di ka kopanngwa go dira dijo tse di nang le tatso e e kgethegileng. E re ka baapei ba kgona go fetofetola diresepe, ba ka dirisa merogo le ditswaiso dipe fela tse ba nang le tsone. Gompieno, chakalaka e jewa mo matlong, kwa diresetšhurenteng, kwa dihoteleng le kwa ditiragalong tsa setso. E setse e le sejo se batho ba le bantsi ba se tsayang e le sejo sa mo Afrika Borwa.
== Bona tse dingwe ==
== Metswedi ==
rucwwvbjzc12d4g7y9emyz3g8f2lrnf
54535
54534
2026-09-07T10:53:59Z
Reagoleboga
10854
added information
54535
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Chakalaka.jpg|thumb|Chakalaka]]
'''Chakalaka''' ke [https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84 seshabo]<ref>https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84</ref> sa ma South Africa, gantsi se a bo se baba , se jewa ka borotho, [[:en:Ugali#South_Africa|phaleche]],[[setampa]], nama, kana di curry. Chakalaka go bolelwa [ ''[[:en:Wikipedia:Manual_of_Style/Words_to_watch#Unsupported_attributions|ka mang?]]''] fa e tholegile mo makeeshane a [[Johannesburg]] kana mo meepong e e dikaganyeditseng Johannesburg.
Chakalaka ke sejo se se ratwang thata sa merogo sa Aforika Borwa se se itsegeng ka tatso ya sona e e maatla, ponalo ya mmala le tatso e e bogale. Gantsi e dirwa ka ditamati, dieie, digwete, dipepere, dinawa le ditswaiso. Chakalaka e ka nna bonolo kgotsa ya nna monate thata, go ikaegile ka tsela e e dirwang ka yone le gore motho yo o e dirang o rata eng. Tshimologo e e nepagetseng ya chakalaka e a ganetsanwa, fela sejo seno se amana thata le ngwao ya ditoropo tsa Aforika Borwa mme se setse se tumile mo nageng yotlhe.
Fela jaaka dijo tse dintsi tsa setso, tsela e e apewang ka yone e ka farologana go ya ka malapa. Baapei bangwe ba tsenya dinawa tse di besitsweng, fa ba bangwe bone ba dirisa dipepere tse ditala, khabetšhe kgotsa ditswaiso tse dingwe. Chakalaka gantsi e apewa ka go gadika dieie le dipepere pele ga go tsenngwa ditamati, digwete le ditswaiso. Go tswa foo go ka tsenngwa dinawa go dira gore sejo seo se nne monate. Merogo eno e apewa mmogo go fitlha e nna boleta mme e sa ntse e na le monko wa yone. Seno se dira gore go nne le dijo tse di monate tse di nang le mebalabala tse di nang le tatso e e monate, e e letswai le e e tlhabang.
== E dirwa jang ==
[[Setshwantsho:Chakalaka meal.jpg|thumb|Chakalaka mo dijong]]
[[Setshwantsho:Chakalaka vegetable.jpg|thumb|ditswa mmung tsa Chakalaka]]
Lengwe la mabaka a go bo chakalaka e ratiwa thata jaana ke ka go bo e kgona go dirisiwa ka ditsela tse dintsi. E ka jewa le dijo tse dintsi tse di farologaneng. Gantsi e jewa le nama, segolobogolo ka nako ya dijo tsa motshegare. Gape e ka tsenngwa le sampole, borotho, reise kgotsa dijo tse dingwe. Batho ba bangwe ba e ja e le dijo tse di monate, fa ba bangwe ba e ja le batho ba bangwe. Chakalaka e amana thata le dikokoano tsa batho. MaAforika Borwa gantsi a e apaya ka nako ya meletlo, ditiragalo tsa lelapa, mafelo a beke le di-braais.
E ka apewa ka bontsi, e leng se se dirang gore e tshwanele go fepa ditlhopha tsa batho. Sejo seno gape se bontsha gore go apaya dijo tsa mo gae mo Afrika Borwa go na le matswela. Dijo tse di motlhofo di ka kopanngwa go dira dijo tse di nang le tatso e e kgethegileng. E re ka baapei ba kgona go fetofetola diresepe, ba ka dirisa merogo le ditswaiso dipe fela tse ba nang le tsone. Gompieno, chakalaka e jewa mo matlong, kwa diresetšhurenteng, kwa dihoteleng le kwa ditiragalong tsa setso. E setse e le sejo se batho ba le bantsi ba se tsayang e le sejo sa mo Afrika Borwa.
== Bona tse dingwe ==
Ka jalo, Chakalaka ga se fela sejo se se monate sa merogo. E bontsha bokgoni jwa Aforika Borwa jwa go fetola metswako ya letsatsi le letsatsi go nna dijo tse di mebalabala, tse di nang le tatso le tse di nang le bokao mo setšhabeng. Go itsege ga yone mo ditšhabeng tse di farologaneng go bontsha kafa dijo di ka kgabaganyang melelwane ya setso ka teng le go nna karolo ya tsela e naga e itsegeng ka yone.
== Metswedi ==
cfikuhgkh67ekv5sikzjsvpq1kv21dh
54536
54535
2026-09-07T10:55:23Z
Reagoleboga
10854
added information
54536
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Chakalaka.jpg|thumb|Chakalaka]]
'''Chakalaka''' ke [https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84 seshabo]<ref>https://books.google.com/books?id=J7YxVqlexHEC&pg=PA84</ref> sa ma South Africa, gantsi se a bo se baba , se jewa ka borotho, [[:en:Ugali#South_Africa|phaleche]],[[setampa]], nama, kana di curry. Chakalaka go bolelwa [ ''[[:en:Wikipedia:Manual_of_Style/Words_to_watch#Unsupported_attributions|ka mang?]]''] fa e tholegile mo makeeshane a [[Johannesburg]] kana mo meepong e e dikaganyeditseng Johannesburg.
Chakalaka ke sejo se se ratwang thata sa merogo sa Aforika Borwa se se itsegeng ka tatso ya sona e e maatla, ponalo ya mmala le tatso e e bogale. Gantsi e dirwa ka ditamati, dieie, digwete, dipepere, dinawa le ditswaiso. Chakalaka e ka nna bonolo kgotsa ya nna monate thata, go ikaegile ka tsela e e dirwang ka yone le gore motho yo o e dirang o rata eng. Tshimologo e e nepagetseng ya chakalaka e a ganetsanwa, fela sejo seno se amana thata le ngwao ya ditoropo tsa Aforika Borwa mme se setse se tumile mo nageng yotlhe.<ref>https://iol.co.za/capeargus/news/2026-03-26-say-hello-to-bosberaad-chakalaka-and-izinyoka-oxford-dictionary-embraces-new-sa-words/</ref>
Fela jaaka dijo tse dintsi tsa setso, tsela e e apewang ka yone e ka farologana go ya ka malapa. Baapei bangwe ba tsenya dinawa tse di besitsweng, fa ba bangwe bone ba dirisa dipepere tse ditala, khabetšhe kgotsa ditswaiso tse dingwe. Chakalaka gantsi e apewa ka go gadika dieie le dipepere pele ga go tsenngwa ditamati, digwete le ditswaiso. Go tswa foo go ka tsenngwa dinawa go dira gore sejo seo se nne monate. Merogo eno e apewa mmogo go fitlha e nna boleta mme e sa ntse e na le monko wa yone. Seno se dira gore go nne le dijo tse di monate tse di nang le mebalabala tse di nang le tatso e e monate, e e letswai le e e tlhabang.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-09-22-throwback-thursday-pap-and-chakalaka/</ref>
== E dirwa jang ==
[[Setshwantsho:Chakalaka meal.jpg|thumb|Chakalaka mo dijong]]
[[Setshwantsho:Chakalaka vegetable.jpg|thumb|ditswa mmung tsa Chakalaka]]
Lengwe la mabaka a go bo chakalaka e ratiwa thata jaana ke ka go bo e kgona go dirisiwa ka ditsela tse dintsi. E ka jewa le dijo tse dintsi tse di farologaneng. Gantsi e jewa le nama, segolobogolo ka nako ya dijo tsa motshegare. Gape e ka tsenngwa le sampole, borotho, reise kgotsa dijo tse dingwe. Batho ba bangwe ba e ja e le dijo tse di monate, fa ba bangwe ba e ja le batho ba bangwe. Chakalaka e amana thata le dikokoano tsa batho. MaAforika Borwa gantsi a e apaya ka nako ya meletlo, ditiragalo tsa lelapa, mafelo a beke le di-braais.
E ka apewa ka bontsi, e leng se se dirang gore e tshwanele go fepa ditlhopha tsa batho. Sejo seno gape se bontsha gore go apaya dijo tsa mo gae mo Afrika Borwa go na le matswela. Dijo tse di motlhofo di ka kopanngwa go dira dijo tse di nang le tatso e e kgethegileng. E re ka baapei ba kgona go fetofetola diresepe, ba ka dirisa merogo le ditswaiso dipe fela tse ba nang le tsone. Gompieno, chakalaka e jewa mo matlong, kwa diresetšhurenteng, kwa dihoteleng le kwa ditiragalong tsa setso. E setse e le sejo se batho ba le bantsi ba se tsayang e le sejo sa mo Afrika Borwa.
== Bona tse dingwe ==
Ka jalo, Chakalaka ga se fela sejo se se monate sa merogo. E bontsha bokgoni jwa Aforika Borwa jwa go fetola metswako ya letsatsi le letsatsi go nna dijo tse di mebalabala, tse di nang le tatso le tse di nang le bokao mo setšhabeng. Go itsege ga yone mo ditšhabeng tse di farologaneng go bontsha kafa dijo di ka kgabaganyang melelwane ya setso ka teng le go nna karolo ya tsela e naga e itsegeng ka yone.
== Metswedi ==
i10rnuulhk3ks9wzkkv7n1dtycbh9nm
Shona Ferguson
0
9281
54520
35428
2026-09-07T08:05:30Z
Bree Khahlisi
13073
/* Loso */ Fixed typo
54520
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Shona Ferguson|image=Shona Ferguson.jpg|caption=Ferguson in 2019|birth_name=Aaron Arthur Ferguson|birth_date={{birth-date|30 April 1974}}|birth_place=[[Gaborone]], Botswana|death_date={{Death date and age|df=y|2021|7|30|1974|4|30}}|nationality={{Plainlist|
* [[Botswana|Motswana]]
* South African
}}|occupation={{hlist|Director|actor||producer|businessman}}|years active=1992–2021|spouses={{marriage|[[Connie Ferguson]]|2001|<!-- Omission per Template:Marriage instructions -->}}|awards=Golden Horn Award}}
'''Aaron Arthur Ferguson''' (30 Moranang 1974 - 30 Phukwi 2021),<ref>Graye Morkel le Sesona Ngqakamba (30 July 2021). [["Shona Ferguson, 47, has died"]]. ''[[News24]]''. E tserwe ka 30 Phukwi 2021.</ref>. o ne a diragatsa ka leina la '''Shona Ferguson''' e le Motswana wa modiragatsi kwa [[Afrika Borwa]], motlhami-mogolo wa ditshwantsho-tsa-motshikinyego e bile e le mongwe wa batlhami ba Ferguson Films ga mmogo le mohumagadi wa gagwe, [[Connie Ferguson]].
== '''<u>Tiro ya gagwe ya pele</u>''' ==
Ferguson o simolotse loeto lwa gagwe la bodiragatsi kwa [[Lesotho]] a letsa kwa The Palace Hotel Night Club ka ngwaga wa 1992. Morago gago boela [[Botswana]] one a itebaganya thata le tsa kgwebo ya maranyane. O simolotse ele morekisi, a bereka ka bonatla go fitlhelela a nna mogwebi yo a tlotlegang mo a feletseng a fenya dietsele ka mefuta, go akaretsa le sa Mookamedi-mogolo-wa-thekiso ka ngwaga wa 1998-99.
== '''<u>Loeto lwa bodiragatsi</u>''' ==
Ferguson o simolotse go nna modiragatsi-mogolo e le ngaka Leabua kwa [[Afrika Borwa]] mo setshwantshong sa [[Muvhango]] se se dirisang puo ya [[seVenda]]. O tlogetse ka Mopitlo wa ngwaga wa 2007. O ile a ya go diragatsa kwa [[M-Net]] e le Itumeleng go simolola ka ngwaga wa 2011 go fitlhelela ka ngwaga wa 2013 mo setshwantshong-sa-motshikinyego sa The Wild.
Ene ga mmogo le mosadi wa gagwe [[Connie Ferguson]], ba ne ba simolodisa Ferguson Films<ref name=":0">[https://sme.adclickmobile.com/connie-shona-ferguson-television-production "Ferguson Films Productions".] ''sme''. A tserwe ka 5 Moranang 2020.</ref>, mme bobedi jwa bone ba ne ba tshameka dikarolo tse dikgolo mo setshwantshong sa bone sa ntha [[Rockville]]. One a tshameka karolo ya ga JB go tswa mo ngwageng wa 2013 go fitha karolo ya bofelo ya bioskopo e ka ngwaga wa 2016. Ka ngwaga wa 2014 o ne a tshameka gape mo ''The Gift'' ye e neng ele setshwantsho sa Ferguson Films, a boa a tshameka karolo ya ga Jerry Maake mo [[The Queen]], e le yone ne ele neng ele setshwantsho-sa-motshikinyego sa Ferguson Films se se simologileng ka ngwaga wa 2016. O ne a nale dikarolo gape mo metshamekong e mengwe jaaka ''[[Isidingo: The Need]]'' a tshameka karolo ya ga Tyson, le mo [[Scandal!|''Scanda''l!]] a tshameka karolo ya ga Alex.<ref>[["Shona Ferguson TV Roles"]]. ''TVSA''. E tserwe ka 5 Moranang 2020.</ref>
== '''Ferguson Films''' ==
Ka ngwaga wa 2010 o ne a simolodisa Ferguson Films ga mmogo le mohumagadi wa gagwe yo le ene e leng modiragatsi, [[Connie Ferguson]]. Ditshwantsho tsa bone tsa motshikinyego di akaretsa ''[[Rockville]], iGazi,The Gift, The Throne, The Herd, [[The Queen]], and The Imposter.''<ref name=":0" />
Ka ngwaga wa 2020, bane ba dira setshwantsho sa dikarolo tse thataro le [[Netflix]] sa leina la ''[[Kings of Joburg]].''
== '''Metshameko ya motshikinyego''' ==
Ferguson o ne a thapiwa go diragatsa mo setshwantshong sa ''Mrs. Mandela'' ka ngwaga wa 2010''.''<ref>[["Mrs. Mandela (2010) Cast"]]. ''IMDb''. E tserwe ka 5 Moranang 2020.</ref>
== '''Botshelo jwa gagwe''' ==
Ferguson o kopane le modiragatsi wa leina la Connie Masilo ka kgwedi ya Phukwi e tlhola malatsi a masome-a-mararo le motso ka ngwaga wa 2001.<ref>[https://ghostarchive.org/iarchive/instagram/connie_ferguson/2630201060453668051_2630201057324668569 "Connie Ferguson pens tribute to late husband"]. ''instagram''. 31 July 2021. E bolokilwe mo [https://www.instagram.com/p/CSAWe3YMlTT the original] ka 26 Phalane 2021.</ref> Ba ne ba tsena mo nyalong e e boitshepho ka Ngwanatsele wa ngwaga eo.<ref>[https://ghostarchive.org/iarchive/instagram/connie_ferguson/2630201060453668051_2630201057324668569 "Connie Ferguson pens tribute to late husband"]. ''instagram''. 31 Phukwi 2021. E bolokilwe mo [https://www.instagram.com/p/CSAWe3YMlTT The Original] ka 26 Phalane 2021.</ref>
== '''Dikgele le ditlhopho''' ==
One a amogela sekgele sa [[Golden Horn Award]] sa modiragatsi yo o gaisetseng bothe mo setshwantshong sa motshikinyego le sa modiragatsi yo o atlegileng e le moetapele mo bioskopong.<ref>[["Shona Ferguson Awards"]]. Brandarcsa. E bolokilwe mo [[The Original]] ka 5 Motsheganong 2021. E tserwe ka 5 Moranang 2021.</ref>
== '''Loso''' ==
Ka ngwaga wa 2021 kgwedi ya Seetebosigo e tlhola malatsi a le masome-mabedi le borataro, Ferguson o ne a robadiwa kwa kokelong ya [[Pinehaven]] ka mogare wa [[COVID-19]]. E rile seemo sa gagwe se nna maswe, o ne a ragogedisiwa ka sefofane kwa kokelong ya [[Milpark]] kwa [[Johannesburg]] kgwedi ya Phukwi e le fa gare,<ref>Ndongeni-Ntlebi, Viwe (27 July 2021). [["Shona Ferguson reportedly in ICU after undergoing heart surgery"]]. ''[[IOL]]''. E tserwe ka 30 Phukwi 2021.</ref> kwa a neng a tlhokafala ka ngwaga wa 2021 kgwedi ya Phukwi e tlhola malatsi a le masome a mararo a le dingwaga tse di masome a mane le bosupa.<ref>Baloyi, Thabo (30 July 2021). [["BREAKING: TV producer Shona Ferguson DIES from COVID-19"]]. ''thesouthafrican.com''. E tserwe ka 6 Motsheganong 2021.</ref> O ne bolokwa kwa Fourways Memorial Park. Morago ga phitlho e e neng e le sephiri,<ref>[["Shona Ferguson confirmed deceased on Instagram profile"]]. ''instagram @ferguson_films''. 30 July 2021. E bolokilwe mo [[The Original]] ka 26 Phalane 2021.</ref> tirelo ya phitlho e ne ya tshwarwa morago ga malatsi a le mabedi kwa palo ya batho e neng e lekanyeditswe masome a matlhano ka mabaka a go laola le go thibela mogare wa [[COVID-19|COVID-19.]]<ref>[["Shona Ferguson Funeral Service"]]. ''[[YouTube]]''. 8 August 2021.</ref><ref>[["Shona Ferguson Memorial Service"]]. ''[[YouTube]]''. 8 Motsheganong 2021.</ref>
== Metswedi ==
<references />
[[Karolo:Batho ba ba seng mo botshelong]]
hy10yhw6wf9o5q4csx09w8glbbq031o
Connie Ferguson
0
9355
54509
47507
2026-09-07T07:40:00Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro */ Fixed grammar
54509
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''The Wild (2010-2013)'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
== Metswedi ==
eat15pxbjdgq39em942srismo14i3a1
54510
54509
2026-09-07T07:46:44Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro */ Fixed grammar
54510
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''<big>''The Wild (2010-2013)''</big>'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
<big>'Ferguson Films (2010- present)'</big>
Connie le monna wa gagwe, [[:en:Shona Ferguson]], ba simolotse khampani ya thelebišene ya Ferguson Films ka 2010. Thulaganyo ya bone ya ntlha, Rockville,e ne ya laelwa ke M-Net dingwaga di le tharo moragonyana. Ditlhagiso tse dingwe di akaretsa The Gift,The Throne, The Queen le The Imposter. Banyalani bano gantsi ba tlhagelela mo ditshamekong tsa bone; sekai, Connie o ne a tshameka karolo ya Harriet Khoza mo The Queen.
Kgosigadi e ne ya tlhophiwa mo ditlhopheng di le mmalwa kwa South African Film and Television Awards ka 2018.
O tlhagelela mo motseletseleng wa Netflix "Kings of Jo'burg" o o tseneng mo motseletseleng wa bobedi ka Ferikgong wa 2023. Ba bangwe ba ba neng ba tshameka le ene e ne e le Cindy Mahlangu, Buhle Samuels, Zolisa Xaluva le motshameki wa Nigeria Enyinna Nwigwe.
== Metswedi ==
h680avaqjmg3xz9fum3pjg9g2ydgo6e
54511
54510
2026-09-07T07:47:57Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro */ Fixed grammar
54511
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''<big>''The Wild (2010-2013)''</big>'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
<big>'Ferguson Films (2010- present)</big>
Connie le monna wa gagwe, [[:en:Shona Ferguson]], ba simolotse khampani ya thelebišene ya Ferguson Films ka 2010. Thulaganyo ya bone ya ntlha, Rockville,e ne ya laelwa ke M-Net dingwaga di le tharo moragonyana. Ditlhagiso tse dingwe di akaretsa The Gift,The Throne, The Queen le The Imposter. Banyalani bano gantsi ba tlhagelela mo ditshamekong tsa bone; sekai, Connie o ne a tshameka karolo ya Harriet Khoza mo The Queen.
Kgosigadi e ne ya tlhophiwa mo ditlhopheng di le mmalwa kwa South African Film and Television Awards ka 2018.
O tlhagelela mo motseletseleng wa Netflix "Kings of Jo'burg" o o tseneng mo motseletseleng wa bobedi ka Ferikgong wa 2023. Ba bangwe ba ba neng ba tshameka le ene e ne e le Cindy Mahlangu, Buhle Samuels, Zolisa Xaluva le motshameki wa Nigeria Enyinna Nwigwe.
== Metswedi ==
56dwlgspzn3xo4uaa0wt8cubmy66ksd
54512
54511
2026-09-07T07:48:45Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro */ Fixed typo
54512
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''<big>''The Wild (2010-2013)''</big>'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
''<big>Ferguson Films (2010- present)</big>''
Connie le monna wa gagwe, [[:en:Shona Ferguson]], ba simolotse khampani ya thelebišene ya Ferguson Films ka 2010. Thulaganyo ya bone ya ntlha, Rockville,e ne ya laelwa ke M-Net dingwaga di le tharo moragonyana. Ditlhagiso tse dingwe di akaretsa The Gift,The Throne, The Queen le The Imposter. Banyalani bano gantsi ba tlhagelela mo ditshamekong tsa bone; sekai, Connie o ne a tshameka karolo ya Harriet Khoza mo The Queen.
Kgosigadi e ne ya tlhophiwa mo ditlhopheng di le mmalwa kwa South African Film and Television Awards ka 2018.
O tlhagelela mo motseletseleng wa Netflix "Kings of Jo'burg" o o tseneng mo motseletseleng wa bobedi ka Ferikgong wa 2023. Ba bangwe ba ba neng ba tshameka le ene e ne e le Cindy Mahlangu, Buhle Samuels, Zolisa Xaluva le motshameki wa Nigeria Enyinna Nwigwe.
== Metswedi ==
4qzojd98s124ptks64l303ruj0f83so
54513
54512
2026-09-07T07:49:37Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro */ Fixed typo
54513
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''<big>''The Wild (2010-2013)''</big>'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
'''''<big>Ferguson Films (2010- present)</big>'''''
Connie le monna wa gagwe, [[:en:Shona Ferguson]], ba simolotse khampani ya thelebišene ya Ferguson Films ka 2010. Thulaganyo ya bone ya ntlha, Rockville,e ne ya laelwa ke M-Net dingwaga di le tharo moragonyana. Ditlhagiso tse dingwe di akaretsa The Gift,The Throne, The Queen le The Imposter. Banyalani bano gantsi ba tlhagelela mo ditshamekong tsa bone; sekai, Connie o ne a tshameka karolo ya Harriet Khoza mo The Queen.
Kgosigadi e ne ya tlhophiwa mo ditlhopheng di le mmalwa kwa South African Film and Television Awards ka 2018.
O tlhagelela mo motseletseleng wa Netflix "Kings of Jo'burg" o o tseneng mo motseletseleng wa bobedi ka Ferikgong wa 2023. Ba bangwe ba ba neng ba tshameka le ene e ne e le Cindy Mahlangu, Buhle Samuels, Zolisa Xaluva le motshameki wa Nigeria Enyinna Nwigwe.
== Metswedi ==
2zv5rsn1fe6skupbodqhzm05n8yjg7q
54517
54513
2026-09-07T07:58:36Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro */ Fixed grammar
54517
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''<big>''The Wild (2010-2013)''</big>'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
'''''<big>Ferguson Films (2010- present)</big>'''''
Connie le monna wa gagwe, [[:en:Shona Ferguson]], ba simolotse khampani ya thelebišene ya Ferguson Films ka 2010. Thulaganyo ya bone ya ntlha, Rockville,e ne ya laelwa ke M-Net dingwaga di le tharo moragonyana. Ditlhagiso tse dingwe di akaretsa The Gift,The Throne, The Queen le The Imposter. Banyalani bano gantsi ba tlhagelela mo ditshamekong tsa bone; sekai, Connie o ne a tshameka karolo ya Harriet Khoza mo The Queen.
Kgosigadi e ne ya tlhophiwa mo ditlhopheng di le mmalwa kwa South African Film and Television Awards ka 2018.
O tlhagelela mo motseletseleng wa Netflix "Kings of Jo'burg" o o tseneng mo motseletseleng wa bobedi ka Ferikgong wa 2023. Ba bangwe ba ba neng ba tshameka le ene e ne e le Cindy Mahlangu, Buhle Samuels, Zolisa Xaluva le motshameki wa Nigeria Enyinna Nwigwe.
==Dikgwebo==
Ferguson o simolotse fragrance e bidiwang True Self ka 2008, le lotion ka 2014.
== Metswedi ==
784jmcngqjmnre23p0702xi56czwpot
54519
54517
2026-09-07T08:03:36Z
Bree Khahlisi
13073
/* Dikgwebo */ Fixed grammar
54519
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person|name=Connie Ferguson|image=Connie_Ferguson.jpg|caption=Connie Ferguson mo [[Glamour Awards]]|alt=Connie Ferguson|birth_name=Constance Masilo|birth_place=[[Northern Cape]], [[South Africa]]|education=[[University of KwaZulu Natal]]|known for=[[The Queen (South African TV series)|The Queen]] as [[Harriet Khoza]]}}
'''Constance Connie Ferguson''' (yo o neng a fana ka '''Masilo'''; o tshotswe ka 10 Seetebosigo 1970)<ref>@Connie_Ferguson (5 April 2015). [https://x.com/Connie_Ferguson/status/584733770349158400 "birthplace"] (Tweet). Retrieved 24 June 2020 – via Twitter.</ref><ref>[https://b2bhint.com/en/company/za/ferguson-films--K2013078000 "Ferguson Films"]. ''b2bhint''</ref> ke Motswana yo a direlang kwa [[Afrika Borwa]] e le modiragatsi, mokapaditshwantsho, e bile e le mogwebi. O tumile ka leina la "[[Karabo Moroka]]" yo a neng a mo tshameka mo setshwantshong se se tumileng sa Afrika Borwa sa [[Generations]].<ref>The South African TV authority. Currently plays Harriet Khoza on the Ferguson Films and M-net original soap The Queen [http://www.tvsa.co.za/actors/viewactor.aspx?actorid=1481 <nowiki>[1]</nowiki>], ''Connie Furguson'', 2014. Retrieved on 4 October 2014.</ref><ref>All4Women [http://www.all4women.co.za/entertainment/celebrity-gossip/connie-ferguson-mourns-the-death-of-her-mother "Connie Ferguson"] Archived 6 October 2014 at the [[:en:Wayback_Machine|Wayback Machine]], ''Connie Ferguson mourns the death of her mother'', Johannesburg, 29 July 2013. Retrieved on 4 October 2014.</ref> O ne a diragatsa mo setshwantshong se fa se simololwa ka ngwaga wa 1994 go fitlhelela a tlogela ka ngwaga wa 2010. Ka 2014, o ne a boela tiro ya gagwe ya pele kwa Generations morago ga dingwaga tse nne a tlogetse.<ref>Bernice Maune [http://www.timeslive.co.za/entertainment/2014/10/23/confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"], ''[[:en:The_Times_(South_Africa)|The Times (South Africa)]]'', Johannesburg, 23 October 2014. Retrieved on 24 October 2014.</ref> Ferguson o ne a nna sefatlhego sa lekwalo la Forbes Woman Africa ka ngwaga wa 2018.<ref>Selisho, Kaunda. [https://citizen.co.za/lifestyle/your-life-entertainment-your-life/2006126/connie-ferguson-stuns-on-the-cover-of-forbes-woman/ "Connie Ferguson stuns on the cover of Forbes Woman"]. ''The Citizen''. Retrieved 2 November 2018.</ref>
== Tiro ==
=== '''''Generations (1993 - 2010; 2014 - 2016; 2023)''''' ===
Ka 1993, o simolotse e le modiragatsi-mogolo fa a tshameka e le Karabo Moroka, yo a neng e le mohumamagadi wa ga [[Tau Mogale]] e bile e le kgaitsadie Archie Moroka mo setshwantshong sa Afrika Borwa se se tumileng thata sa ''Generations''.<ref>''[https://www.imdb.com/title/tt0401937/?ref_=nm_knf_c_1 Generations]'' (Drama), Connie Ferguson, Rapulana Seiphemo, Menzi Ngubane, Morula Pictures, retrieved 28 May 2024</ref> O berekile le [[Menzi Ngubane]], [[Slindile Nodangala]] le [[Sophie Ndaba]]. Ka 2010 morago ga go tshameka karolo-kgolo ya ga Karabo Moroka dingwaga tse di lesome le borataro, Connie o boletse fa a tlogela kwa Generations go ya "go dira ditiro tse dingwe."<ref>[https://www.sowetanlive.co.za/good-life/2010-08-16-karabos-clumsy-exit-from-generations/ "Karabo's clumsy exit from Generations"]. ''SowetanLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref><ref>[https://www.tvsa.co.za/user/blogs/viewblogpost.aspx?blogpostid=32443 "Connie Ferguson leaves Generations. Again. | News | TVSA"]. ''www.tvsa.co.za''. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ferguson o tlogetse Generations ntse a utlwana le mohiri wa gagwe ke ka moo a neng a kgona go boa morago ga dingwaga tse nne go thusa go tsosolosa ''[[Generations: The Legacy]]''.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2014-10-23-confirmed-connie-ferguson-is-coming-back-to-generations/ "Confirmed: Connie Ferguson is coming back to 'Generations'"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 28 May 2024.</ref> O ne a tlogela setshwantsho ka 2016.<ref>[https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2016-06-30-till-we-meet-again--connie-ferguson-leaves-the-set-of-generations-the-legacy-/ "'Till we meet again'- Connie Ferguson leaves the set of Generations: The Legacy"]. ''TimesLIVE''. 29 June 2016. Retrieved 28 May 2024.</ref> Ka 2023, o ne a boa a na le Rapulana Seiphemo go tsosolosa baanelwa ba bone ba dituma, e bong Karabo Moroka le Tau Mogale.<ref>Tlhoaele, Kgalalelo. [https://www.snl24.com/dailysun/celebs/rapulana-seiphemo-and-connie-ferguson-return-to-generations-the-legacy-20230822 "Top stars return to Generations: The legacy"]. ''Daily Sun''. Retrieved 28 May 2024.</ref>
'''<big>''The Wild (2010-2013)''</big>'''
Morago ga gore a tlogele Generations ka ngwaga wa 2010, o ne a tswelela go tshameka karolo e kgolo ya M-Net telenovela ya The Wild, e e neng ya thuntshiwa kwa polaseng ya diphologolo tsa naga ya Afrika Borwa. O ne a tshameka mmogo le monna wa gagwe wa botshelo jwa nnete, Shona Ferguson, go fitlha e phimolwa ka Moranang 2013.
'''''<big>Ferguson Films (2010- present)</big>'''''
Connie le monna wa gagwe, [[:en:Shona Ferguson]], ba simolotse khampani ya thelebišene ya Ferguson Films ka 2010. Thulaganyo ya bone ya ntlha, Rockville,e ne ya laelwa ke M-Net dingwaga di le tharo moragonyana. Ditlhagiso tse dingwe di akaretsa The Gift,The Throne, The Queen le The Imposter. Banyalani bano gantsi ba tlhagelela mo ditshamekong tsa bone; sekai, Connie o ne a tshameka karolo ya Harriet Khoza mo The Queen.
Kgosigadi e ne ya tlhophiwa mo ditlhopheng di le mmalwa kwa South African Film and Television Awards ka 2018.
O tlhagelela mo motseletseleng wa Netflix "Kings of Jo'burg" o o tseneng mo motseletseleng wa bobedi ka Ferikgong wa 2023. Ba bangwe ba ba neng ba tshameka le ene e ne e le Cindy Mahlangu, Buhle Samuels, Zolisa Xaluva le motshameki wa Nigeria Enyinna Nwigwe.
==Dikgwebo==
Ferguson o simolotse fragrance e bidiwang True Self ka 2008, le lotion ka 2014.
==Botshelo jwa gagwe==
Ferguson (yo e neng e le Masilo ka nako eo) o ne a nyala motshameki yo mongwe gape e bong Neo Matsunyane ka 1992. Ka Seetebosigo 1993, ba ne ba nna le ngwana wa mosetsana. Ba ne ba tlhalana ka 1998, morago ga dingwaga di le tlhano ba nyalane.
Ka Phukwi wa 2001 kwa Matseliso Secondary, Ferguson o kopane le motshameki Shona Ferguson. Ka Ngwanatsele 2001, dingwaga di le tharo morago ga gore a tlhalane le Matsunyane, ba ne ba nyalana. Ka Seetebosigo 2002, banyalani ba ne ba amogela ngwana wa mosetsana. Morago ga dingwaga tse di ka nnang 20 ba nyalane, Shona Ferguson o tlhokafetse ka thapama ya 30 Phukwi 2021 ka ntlha ya mathata a a amanang le COVID-19.
== Metswedi ==
suymktcqh1acmist1gxwxja1moxw7ch
Solomon Tshekisho Plaatje
0
9443
54521
54420
2026-09-07T08:23:56Z
Bree Khahlisi
13073
Fixed grammar
54521
wikitext
text/x-wiki
'''Solomon Tshekisho Plaatje''' (09 Diphalane 1876 - 19 Seetebosigo 1932) e ne e le rramatlhale wa Afrika
{{Infobox person|name=Solomon Tshekisho Plaatje <!-- include middle initial, if not specified in birth_name -->|image=Sol Plaatje 002.jpg<!-- just the filename, without the File: or Image: prefix or enclosing [[brackets]] -->|birth_name=<!-- only use if different from name -->|birth_date={{Birth date|1876|10|09|df=y}}<!-- or {{Birth-date and age|birth date†}} -->|birth_place=Doornfontein <!-- Not to be confused with the Doornfontein suburb of Johannesburg --> near [[Boshof]], [[Orange Free State]]|death_date={{Death date and age|1932|06|19|1876|10|09|df=y}} <!--or {{Death-date and age|df=yes|death date†|birth date†}} -->|death_place=Pimville, [[Soweto]], [[Union of South Africa]]|resting place=West End Cemetery, [[Kimberley, Northern Cape|Kimberley]]|nationality=South African|occupation=Writer and political figure <ref>{{cite web | url=https://www.sahistory.org.za/people/solomon-tshekisho-plaatje | title=Solomon Tshekisho Plaatje | South African History Online }}</ref>|known for=Founder member of the [[SANNC]]<ref>{{cite web | url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095354890 | title=African National Congress }}</ref>|spouse(s)=Elizabeth Lilith M'belle|children=6|module={{Listen|filename="Nkosi Sikelel' iAfrika" sung by Sol T. Plaatje in October 1923.mp3|embed=yes|title=Plaatje's voice|type=speech|description=recorded October 1923}}}}
Borwa, mmegadikgang, moitse-dipuo, rradipolotiki, moranolodi le mokwadi. Plaatje e ne e le leloko la ba ba simolotseng lekoko la South African Native National Congress (SANNC) gape e le Mokwaledi-Kakaretso wa ntlha wa leloko le e neng morago ya nna African National Congress (ANC). [[Mmasepala wa Selegae wa Sol Plaatje]], o o akaretsang toropo ya [[Kimberley]], o reeletswe ka ene, fela jaaka Yunibesithi ya Sol Plaatje, e e butsweng ka 2014, teng ko Kimberley.<ref name="polity.org.za">[http://www.polity.org.za/article/sa-jacob-zuma-address-by-the-president-of-south-africa-during-the-announcement-of-new-interim-councils-and-names-of-the-new-universities-union-buildings-pretoria-25072013-2013-07-25 Address by the President of South Africa during the announcement of new Interim Councils and names of the New Universities, 25 July 2013], retrieved 25 July 2013.</ref>
[[Setshwantsho:ANC1914.jpg|thumb|South African Native National Congress]]
[[Setshwantsho:Sol Plaatje (centre) in Cradle of the World 1923.jpg|thumb]]
==Botshelo Jwa Gagwe==
Plaatje o belegwe kwa Doornfontein gaufi le Boshof, Orange Free State (e jaanong e itsegeng jaaka Free State Province, nngwe ya diporofense di le robong tsa Afrika Borwa). Solomon Plaatje e ne e le ngwana wa borataro mo go barwa ba le robedi. Leina la ga rremogolo wa gagwe e ne e le Selogilwe Mogodi (1836 -1881). Mothapi wa gagwe wa molemirui wa mosweu, o o neng a bitswa Groenewald, o ne a mo fa leina la motshameko are ke Plaatje ('Setshwantsho') ka 1856. Lelapa la gagwe le ne la simolola go dirisa leina leno jaaka sefane. Batsadi ba gagwe, Johannes le Martha e ne e le maloko a setšhaba sa Ba[[Batho ba letso la Setswana|tswana]]. E ne e le Bakeresete mme ba ne ba berekela barongwa kwa diteisheneng tsa borongwa mo Aforika Borwa. E rile Solomon a le dingwaga di le nne, lelapa la gagwe le ne la fudugela kwa Pniel, gaufi le Kimberley kwa Cape Colony. '''Lelapa le ile la ya go berekela morongwa wa Mojeremane, Ernst Westphal o e neng e le rremogolo wa moitse-dipuo, Ernst Westphel le mosadi wa gagwe Wilhelmine.''' Fa a le koo o ne a amogela thuto ya borongwa. Fa a ne a feta baithuti ka ene o ne a fiwa thuto e e oketsegileng ya sephiri ke Mohumagadi Westphal, yo gape a neng a mo ruta go tshameka piano le violin le go mo ruta go opela.[4] Ka February 1892, a na le dingwaga di le 15, o ne a nna morutabana wa moithuti, tiro e a neng a e dira dingwaga di le pedi.
Morago ga go tlogela sekolo, o ne a fudugela kwa Kimberley ka 1894 koo a neng a nna morongwa wa thelekerapo ya Poso. Morago o ne a fetisa tlhatlhobo ya boruti (e e kwa godimo mo koloning) ka maduo a a kwa godimo go feta moanelwa mongwe le mongwe yo mongwe ka Se-Dutch le go thaepa (e begilwe ke Neil Parsons mo ketapeleng ya gagwe ya Native Life in South Africa, Before and Since the European War and the Boer Rebellion). Ka nako eo, [[:en:Cape Colony]] e ne e na le tshwanelo ya go tlhopha banna botlhe ba dingwaga di le 21 kgotsa go feta, tshwanelo e ne e le gore ba kgone go bala le go kwala Seesimane kgotsa Se-Dutch le go amogela madi a a fetang £50 ka ngwaga. Ka jalo, fa a ne a le dingwaga di le 21 ka 1897, o ne a kgona go tlhopha, tshwanelo e a neng a tla e latlhegelwa moragonyana fa Cape Colony e ne e kopanngwa le dikolone tse dingwe tsa Borwa jwa Afrika go nna Union ya Aforika Borwa.
Ka bonako morago ga moo, o ne a nna moranodi wa kgotla ya babusi ba bokoloniale ba Boritane kwa Mafikeng fa motse o ne o dikaganyeditswe mme o ne a boloka lokwalodikgang lwa maitemogelo a gagwe lo lo neng lwa phasaladiwa morago ga loso lwa gagwe.
Morago ga Ntwa ya Bobedi ya Maburu e fedile, o ne a na le tsholofelo ya gore puso ya Boritane e tla netefatsa gore banna botlhe mo Aforika Borwa ba tla tswelela go fiwa tshwanelo ya go tlhopha, mme go na le moo ba ne ba neela bontsi jwa maatla a sepolotiki go puso e ntšhwa ya Aforika Borwa, e e neng e lekanyetsa ditshwanelo tsa go tlhopha mo bathong ba basweu ba Aforika Borwa fela. Plaatje o ne a tshwaya puso ya Boritane phoso ka tshwetso e mo mokwalong wa seatla o o sa gatisiwang wa 1909 o o nang le setlhogo se se reng Sekgoma ⁇ the Black Dreyfus.
E re ka e ne e le molweladiphetogo e bile e le radipolotiki, o ne a dirisa nako e ntsi ya botshelo jwa gagwe a lwela go golola batho ba Afrika. E ne e le leloko la mothei le Mokwaledi Kakaretso wa ntlha wa South African Native National Congress (SANNC), e e neng ya nna African National Congress (ANC) dingwaga di le lesome morago ga moo ka 1922. Jaaka leloko la setlhopha sa SANNC, o ne a ya kwa Engelane go ya go ipelaetsa kgatlhanong le Natives Land Act, 1913, mme morago a ya kwa Canada le United States kwa a neng a kopana le [[:en:Marcus Garvey]] le W. E. B. Du Bois.
Le fa gone Plaatje a godile a bua puo ya Setswana, o ne a tla nna motho yo o buang dipuo di le dintsi. O ne a kgona go bua dipuo di le supa ka thelelo, a dira jaaka moranodi wa kgotla ka nako ya Tlhaselo ya Mafikeng, mme a ranolela dikwalo tsa ga William Shakespeare mo Setswaneng. Bokgoni jwa gagwe jwa puo bo ne jwa dira gore a tsenele tiro ya bobegadikgang le go kwala. E ne e le morulaganyi le mong-karolo wa Kuranta ya Becoana (Bechuana Gazette) kwa Mahikeng, le kwa Kimberley Tsala ya Becoana (Bechuana Friend) le Tsala ya Batho (The Friend of the People).
Plaatje e ne e le motho wa ntlha wa mo Afrika Borwa go kwala padi ka Seesimane. O kwadile padi ka 1919, mme e ne ya phasaladiwa fela ka 1930 (ka 1928 mokwadi wa SeZulu R. R. R. Dhlomo o ne a gatisa padi ka puo ya Seesimane, e e nang le setlhogo sa An African Tragedy, kwa Lovedale Press, kwa Alice; seno se dira gore padi ya ga Dhlomo e nne padi ya ntlha e e gatisitsweng ya batho ba bantsho Aforika Borwa ka Seesimane, le fa Mhudi ya ga Plaatje e kwadilwe pele. O kwadile gape Native Life in South Africa, e Neil Parsons a e tlhalosang jaaka "e nngwe ya dibuka tse di tlhomologileng thata ka ga Aforika ke mongwe wa bakwadi ba ba tlhomologileng thata mo kontinenteng",le Boer War Diary e e gatisitsweng la ntlha dingwaga tse 40 morago ga loso lwa gagwe.
Plaatje o ne a etela Boritane gararo. Fa a le koo o ne a kopana le batho ba le bantsi ba ba neng ba na le megopolo e e tshwanang le ya gagwe. Mongwe wa bone e ne e le mogwebi wa dibaesekopo le wa mafelo a bobogelo e bong George Lattimore yo ka 1923 a neng a itsise ka Pathé, Cradle of the World, e leng "filimi e e kgatlhang thata le e e kgatlhang thata ya maeto e e kileng ya bontshiwa". Mo lekwalong le a neng a le kwalela mokanoki wa Pan-Africanist e bong W. E. B. Du Bois, Lattimore o ne a bega gore o ne a na le "katlego" kwa Philharmonic Hall kwa Lontone. Moletlo ono o o neng o tshwana le motshameko o o neng o tshameka mmino le go opela, o ne o na le mmino le go opela. Plaatje o ne a thapiwa ke Lattimore go tsaya karolo ya leloko la morafe wa Afrika.
Se se botlhokwa ke gore, go ya ka SOAS University of London, go tshameka ga gagwe ga nakwana go supa nako ya botshelo jwa ga Plaatje fa a ne a "tlhoka madi thata". Fa go akanngwa ka "Cradle of the World" le ditshwantsho tsa yone tse di sa raraanang tsa ngwao ya batho ba ba tlholegang koo, go ka direga gore Plaatje o ka bo a ile a nna le seabe fa a ne a tlhoka go dira jalo. Plaatje, ke setlogolwana sa batho ba BaRong ba morafe o o buang Setswana; mme o belegetswe le go golela kwa Luthere Mission mo Orange Free State.
Go dumelwa fa rekoto ya gagwe ya "Nkosi Sikelel' iAfrika" le Sylvia Colenso kwa piano e le rekoto ya ntlha e e sa ntseng e le teng ya pina ya setšhaba ya Afrika Borwa.
Plaatje e ne e le Mokeresete yo o ineetseng, mme a rulaganya setlhopha sa bokopano se se bidiwang Christian Brotherhood kwa Kimberley. O ne a nyetswe ke Elizabeth Lilith M'belle. Ba ne ba na le bana ba le barataro Frederick York St Leger, Halley, Richard, Violet, Olive le Johannes Gutenberg.
"Native Life" ya ga Plaatje e tlhalositswe ke bakanoki bangwe jaaka e e supang boikutlo jwa go nna tlhogoethata mo basading. Nngwe ya dikgaolo tseo ke 'Go Nna mo Sekolotong ga Rona mo Basading ba Basweu', e e bontshang megopolo ya go nna mo gae e e neng e le teng ka nako eo. Le fa go ntse jalo, se se gwetlhang pono eno ke go dirwa ga 'The International Woman Suffrage News' ya The British Newspaper Archive.
Ka Phukwi 1923, 'Sol Plaatje, Esq' o ne a ntsha madi a a kana ka 4 shillings le 3 pence go thusa mo ntlheng ya boditšhabatšhaba ya go lwela ditshwanelo tsa basadi. Se se kgatlhang ke gore, 1923 e ne e le nako e e maswe thata mo go tsa madi, lefa go ntse jalo Plaatje o ne a ntsha moneelo ono. Le fa gone go sa itsiwe sentle gore ke ka ntlha yang fa a ne a ntsha moneelo ono, seno se tsosa dipotso di le mmalwa tsa botlhokwa malebana le tsela e buka ya "Our Indebtedness to White Women" e neng ya kwalwa ka yone.
Basadi ba basweu ba ne ba na le seabe sa botlhokwa mo botshelong jwa gagwe. Sa ntlha, Mme Wilhelmine Westphal, yo ka ntlha ya seabe se se golang sa monna wa gagwe mo pusong ya Mission, a tsereng karolo e kgolo mo go ruteng ga Plaatje yo mmotlana.Sa bobedi, Georgiana Solomon le Jane Cobden, ba ne ba tsereganya mo boemong jwa ga Plaatje mo go se se bidiwang Mokgatlho wa Tshireletso ya Baaborijene, go leka go mo gapa, mme seo se ne sa dira gore ba lelekwe. Sa boraro, fa a ne a kwala "Native Life", Landlady Alice Timerberlake ga a ka a lelekisa Plaatje yo o neng a tlhoka madi a go a hira, mme seo se ne sa mo letla go baya kwa pele go kokoanya madi a go gatisa "Native Life".
Plaatje o ne a tlhokafala ka ntlha ya nyumonia kwa Pimville, Johannesburg, ka 19 Seetebosigo 1932 a le dingwaga di le 55, mme a fitlhwa kwa Kimberley. Batho ba ba fetang sekete ba ne ba ya kwa phitlhong ya Ga Plaatje.
7u1r1640ntuzzetezd2ka95n3dc9jws
54522
54521
2026-09-07T08:26:08Z
Bree Khahlisi
13073
/* Botshelo Jwa Gagwe */ Fixed typo
54522
wikitext
text/x-wiki
'''Solomon Tshekisho Plaatje''' (09 Diphalane 1876 - 19 Seetebosigo 1932) e ne e le rramatlhale wa Afrika
{{Infobox person|name=Solomon Tshekisho Plaatje <!-- include middle initial, if not specified in birth_name -->|image=Sol Plaatje 002.jpg<!-- just the filename, without the File: or Image: prefix or enclosing [[brackets]] -->|birth_name=<!-- only use if different from name -->|birth_date={{Birth date|1876|10|09|df=y}}<!-- or {{Birth-date and age|birth date†}} -->|birth_place=Doornfontein <!-- Not to be confused with the Doornfontein suburb of Johannesburg --> near [[Boshof]], [[Orange Free State]]|death_date={{Death date and age|1932|06|19|1876|10|09|df=y}} <!--or {{Death-date and age|df=yes|death date†|birth date†}} -->|death_place=Pimville, [[Soweto]], [[Union of South Africa]]|resting place=West End Cemetery, [[Kimberley, Northern Cape|Kimberley]]|nationality=South African|occupation=Writer and political figure <ref>{{cite web | url=https://www.sahistory.org.za/people/solomon-tshekisho-plaatje | title=Solomon Tshekisho Plaatje | South African History Online }}</ref>|known for=Founder member of the [[SANNC]]<ref>{{cite web | url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095354890 | title=African National Congress }}</ref>|spouse(s)=Elizabeth Lilith M'belle|children=6|module={{Listen|filename="Nkosi Sikelel' iAfrika" sung by Sol T. Plaatje in October 1923.mp3|embed=yes|title=Plaatje's voice|type=speech|description=recorded October 1923}}}}
Borwa, mmegadikgang, moitse-dipuo, rradipolotiki, moranolodi le mokwadi. Plaatje e ne e le leloko la ba ba simolotseng lekoko la South African Native National Congress (SANNC) gape e le Mokwaledi-Kakaretso wa ntlha wa leloko le e neng morago ya nna African National Congress (ANC). [[Mmasepala wa Selegae wa Sol Plaatje]], o o akaretsang toropo ya [[Kimberley]], o reeletswe ka ene, fela jaaka Yunibesithi ya Sol Plaatje, e e butsweng ka 2014, teng ko Kimberley.<ref name="polity.org.za">[http://www.polity.org.za/article/sa-jacob-zuma-address-by-the-president-of-south-africa-during-the-announcement-of-new-interim-councils-and-names-of-the-new-universities-union-buildings-pretoria-25072013-2013-07-25 Address by the President of South Africa during the announcement of new Interim Councils and names of the New Universities, 25 July 2013], retrieved 25 July 2013.</ref>
[[Setshwantsho:ANC1914.jpg|thumb|South African Native National Congress]]
[[Setshwantsho:Sol Plaatje (centre) in Cradle of the World 1923.jpg|thumb]]
==Botshelo Jwa Gagwe==
Plaatje o belegwe kwa Doornfontein gaufi le Boshof, Orange Free State (e jaanong e itsegeng jaaka Free State Province, nngwe ya diporofense di le robong tsa Afrika Borwa). Solomon Plaatje e ne e le ngwana wa borataro mo go barwa ba le robedi. Leina la ga rremogolo wa gagwe e ne e le Selogilwe Mogodi (1836 -1881). Mothapi wa gagwe wa molemirui wa mosweu, o o neng a bitswa Groenewald, o ne a mo fa leina la motshameko are ke Plaatje ('Setshwantsho') ka 1856. Lelapa la gagwe le ne la simolola go dirisa leina leno jaaka sefane. Batsadi ba gagwe, Johannes le Martha e ne e le maloko a setšhaba sa Ba[[Batho ba letso la Setswana|tswana]]. E ne e le Bakeresete mme ba ne ba berekela barongwa kwa diteisheneng tsa borongwa mo Aforika Borwa. E rile Solomon a le dingwaga di le nne, lelapa la gagwe le ne la fudugela kwa Pniel, gaufi le Kimberley kwa Cape Colony. '''Lelapa le ile la ya go berekela morongwa wa Mojeremane, Ernst Westphal o e neng e le rremogolo wa moitse-dipuo, Ernst Westphel le mosadi wa gagwe Wilhelmine.''' Fa a le koo o ne a amogela thuto ya borongwa. Fa a ne a feta baithuti ka ene o ne a fiwa thuto e e oketsegileng ya sephiri ke Mohumagadi Westphal, yo gape a neng a mo ruta go tshameka piano le violin le go mo ruta go opela.[4] Ka February 1892, a na le dingwaga di le 15, o ne a nna morutabana wa moithuti, tiro e a neng a e dira dingwaga di le pedi.
==Tiro ya Botshelo==
Morago ga go tlogela sekolo, o ne a fudugela kwa Kimberley ka 1894 koo a neng a nna morongwa wa thelekerapo ya Poso. Morago o ne a fetisa tlhatlhobo ya boruti (e e kwa godimo mo koloning) ka maduo a a kwa godimo go feta moanelwa mongwe le mongwe yo mongwe ka Se-Dutch le go thaepa (e begilwe ke Neil Parsons mo ketapeleng ya gagwe ya Native Life in South Africa, Before and Since the European War and the Boer Rebellion). Ka nako eo, [[:en:Cape Colony]] e ne e na le tshwanelo ya go tlhopha banna botlhe ba dingwaga di le 21 kgotsa go feta, tshwanelo e ne e le gore ba kgone go bala le go kwala Seesimane kgotsa Se-Dutch le go amogela madi a a fetang £50 ka ngwaga. Ka jalo, fa a ne a le dingwaga di le 21 ka 1897, o ne a kgona go tlhopha, tshwanelo e a neng a tla e latlhegelwa moragonyana fa Cape Colony e ne e kopanngwa le dikolone tse dingwe tsa Borwa jwa Afrika go nna Union ya Aforika Borwa.
Ka bonako morago ga moo, o ne a nna moranodi wa kgotla ya babusi ba bokoloniale ba Boritane kwa Mafikeng fa motse o ne o dikaganyeditswe mme o ne a boloka lokwalodikgang lwa maitemogelo a gagwe lo lo neng lwa phasaladiwa morago ga loso lwa gagwe.
Morago ga Ntwa ya Bobedi ya Maburu e fedile, o ne a na le tsholofelo ya gore puso ya Boritane e tla netefatsa gore banna botlhe mo Aforika Borwa ba tla tswelela go fiwa tshwanelo ya go tlhopha, mme go na le moo ba ne ba neela bontsi jwa maatla a sepolotiki go puso e ntšhwa ya Aforika Borwa, e e neng e lekanyetsa ditshwanelo tsa go tlhopha mo bathong ba basweu ba Aforika Borwa fela. Plaatje o ne a tshwaya puso ya Boritane phoso ka tshwetso e mo mokwalong wa seatla o o sa gatisiwang wa 1909 o o nang le setlhogo se se reng Sekgoma ⁇ the Black Dreyfus.
E re ka e ne e le molweladiphetogo e bile e le radipolotiki, o ne a dirisa nako e ntsi ya botshelo jwa gagwe a lwela go golola batho ba Afrika. E ne e le leloko la mothei le Mokwaledi Kakaretso wa ntlha wa South African Native National Congress (SANNC), e e neng ya nna African National Congress (ANC) dingwaga di le lesome morago ga moo ka 1922. Jaaka leloko la setlhopha sa SANNC, o ne a ya kwa Engelane go ya go ipelaetsa kgatlhanong le Natives Land Act, 1913, mme morago a ya kwa Canada le United States kwa a neng a kopana le [[:en:Marcus Garvey]] le W. E. B. Du Bois.
Le fa gone Plaatje a godile a bua puo ya Setswana, o ne a tla nna motho yo o buang dipuo di le dintsi. O ne a kgona go bua dipuo di le supa ka thelelo, a dira jaaka moranodi wa kgotla ka nako ya Tlhaselo ya Mafikeng, mme a ranolela dikwalo tsa ga William Shakespeare mo Setswaneng. Bokgoni jwa gagwe jwa puo bo ne jwa dira gore a tsenele tiro ya bobegadikgang le go kwala. E ne e le morulaganyi le mong-karolo wa Kuranta ya Becoana (Bechuana Gazette) kwa Mahikeng, le kwa Kimberley Tsala ya Becoana (Bechuana Friend) le Tsala ya Batho (The Friend of the People).
Plaatje e ne e le motho wa ntlha wa mo Afrika Borwa go kwala padi ka Seesimane. O kwadile padi ka 1919, mme e ne ya phasaladiwa fela ka 1930 (ka 1928 mokwadi wa SeZulu R. R. R. Dhlomo o ne a gatisa padi ka puo ya Seesimane, e e nang le setlhogo sa An African Tragedy, kwa Lovedale Press, kwa Alice; seno se dira gore padi ya ga Dhlomo e nne padi ya ntlha e e gatisitsweng ya batho ba bantsho Aforika Borwa ka Seesimane, le fa Mhudi ya ga Plaatje e kwadilwe pele. O kwadile gape Native Life in South Africa, e Neil Parsons a e tlhalosang jaaka "e nngwe ya dibuka tse di tlhomologileng thata ka ga Aforika ke mongwe wa bakwadi ba ba tlhomologileng thata mo kontinenteng",le Boer War Diary e e gatisitsweng la ntlha dingwaga tse 40 morago ga loso lwa gagwe.
Plaatje o ne a etela Boritane gararo. Fa a le koo o ne a kopana le batho ba le bantsi ba ba neng ba na le megopolo e e tshwanang le ya gagwe. Mongwe wa bone e ne e le mogwebi wa dibaesekopo le wa mafelo a bobogelo e bong George Lattimore yo ka 1923 a neng a itsise ka Pathé, Cradle of the World, e leng "filimi e e kgatlhang thata le e e kgatlhang thata ya maeto e e kileng ya bontshiwa". Mo lekwalong le a neng a le kwalela mokanoki wa Pan-Africanist e bong W. E. B. Du Bois, Lattimore o ne a bega gore o ne a na le "katlego" kwa Philharmonic Hall kwa Lontone. Moletlo ono o o neng o tshwana le motshameko o o neng o tshameka mmino le go opela, o ne o na le mmino le go opela. Plaatje o ne a thapiwa ke Lattimore go tsaya karolo ya leloko la morafe wa Afrika.
Se se botlhokwa ke gore, go ya ka SOAS University of London, go tshameka ga gagwe ga nakwana go supa nako ya botshelo jwa ga Plaatje fa a ne a "tlhoka madi thata". Fa go akanngwa ka "Cradle of the World" le ditshwantsho tsa yone tse di sa raraanang tsa ngwao ya batho ba ba tlholegang koo, go ka direga gore Plaatje o ka bo a ile a nna le seabe fa a ne a tlhoka go dira jalo. Plaatje, ke setlogolwana sa batho ba BaRong ba morafe o o buang Setswana; mme o belegetswe le go golela kwa Luthere Mission mo Orange Free State.
Go dumelwa fa rekoto ya gagwe ya "Nkosi Sikelel' iAfrika" le Sylvia Colenso kwa piano e le rekoto ya ntlha e e sa ntseng e le teng ya pina ya setšhaba ya Afrika Borwa.
Plaatje e ne e le Mokeresete yo o ineetseng, mme a rulaganya setlhopha sa bokopano se se bidiwang Christian Brotherhood kwa Kimberley. O ne a nyetswe ke Elizabeth Lilith M'belle. Ba ne ba na le bana ba le barataro Frederick York St Leger, Halley, Richard, Violet, Olive le Johannes Gutenberg.
"Native Life" ya ga Plaatje e tlhalositswe ke bakanoki bangwe jaaka e e supang boikutlo jwa go nna tlhogoethata mo basading. Nngwe ya dikgaolo tseo ke 'Go Nna mo Sekolotong ga Rona mo Basading ba Basweu', e e bontshang megopolo ya go nna mo gae e e neng e le teng ka nako eo. Le fa go ntse jalo, se se gwetlhang pono eno ke go dirwa ga 'The International Woman Suffrage News' ya The British Newspaper Archive.
Ka Phukwi 1923, 'Sol Plaatje, Esq' o ne a ntsha madi a a kana ka 4 shillings le 3 pence go thusa mo ntlheng ya boditšhabatšhaba ya go lwela ditshwanelo tsa basadi. Se se kgatlhang ke gore, 1923 e ne e le nako e e maswe thata mo go tsa madi, lefa go ntse jalo Plaatje o ne a ntsha moneelo ono. Le fa gone go sa itsiwe sentle gore ke ka ntlha yang fa a ne a ntsha moneelo ono, seno se tsosa dipotso di le mmalwa tsa botlhokwa malebana le tsela e buka ya "Our Indebtedness to White Women" e neng ya kwalwa ka yone.
Basadi ba basweu ba ne ba na le seabe sa botlhokwa mo botshelong jwa gagwe. Sa ntlha, Mme Wilhelmine Westphal, yo ka ntlha ya seabe se se golang sa monna wa gagwe mo pusong ya Mission, a tsereng karolo e kgolo mo go ruteng ga Plaatje yo mmotlana.Sa bobedi, Georgiana Solomon le Jane Cobden, ba ne ba tsereganya mo boemong jwa ga Plaatje mo go se se bidiwang Mokgatlho wa Tshireletso ya Baaborijene, go leka go mo gapa, mme seo se ne sa dira gore ba lelekwe. Sa boraro, fa a ne a kwala "Native Life", Landlady Alice Timerberlake ga a ka a lelekisa Plaatje yo o neng a tlhoka madi a go a hira, mme seo se ne sa mo letla go baya kwa pele go kokoanya madi a go gatisa "Native Life".
Plaatje o ne a tlhokafala ka ntlha ya nyumonia kwa Pimville, Johannesburg, ka 19 Seetebosigo 1932 a le dingwaga di le 55, mme a fitlhwa kwa Kimberley. Batho ba ba fetang sekete ba ne ba ya kwa phitlhong ya Ga Plaatje.
jipqvgdsxej5rck2xdpe44hg87oozzm
54523
54522
2026-09-07T08:30:56Z
Bree Khahlisi
13073
/* Tiro ya Botshelo */ Fixed typo
54523
wikitext
text/x-wiki
'''Solomon Tshekisho Plaatje''' (09 Diphalane 1876 - 19 Seetebosigo 1932) e ne e le rramatlhale wa Afrika
{{Infobox person|name=Solomon Tshekisho Plaatje <!-- include middle initial, if not specified in birth_name -->|image=Sol Plaatje 002.jpg<!-- just the filename, without the File: or Image: prefix or enclosing [[brackets]] -->|birth_name=<!-- only use if different from name -->|birth_date={{Birth date|1876|10|09|df=y}}<!-- or {{Birth-date and age|birth date†}} -->|birth_place=Doornfontein <!-- Not to be confused with the Doornfontein suburb of Johannesburg --> near [[Boshof]], [[Orange Free State]]|death_date={{Death date and age|1932|06|19|1876|10|09|df=y}} <!--or {{Death-date and age|df=yes|death date†|birth date†}} -->|death_place=Pimville, [[Soweto]], [[Union of South Africa]]|resting place=West End Cemetery, [[Kimberley, Northern Cape|Kimberley]]|nationality=South African|occupation=Writer and political figure <ref>{{cite web | url=https://www.sahistory.org.za/people/solomon-tshekisho-plaatje | title=Solomon Tshekisho Plaatje | South African History Online }}</ref>|known for=Founder member of the [[SANNC]]<ref>{{cite web | url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095354890 | title=African National Congress }}</ref>|spouse(s)=Elizabeth Lilith M'belle|children=6|module={{Listen|filename="Nkosi Sikelel' iAfrika" sung by Sol T. Plaatje in October 1923.mp3|embed=yes|title=Plaatje's voice|type=speech|description=recorded October 1923}}}}
Borwa, mmegadikgang, moitse-dipuo, rradipolotiki, moranolodi le mokwadi. Plaatje e ne e le leloko la ba ba simolotseng lekoko la South African Native National Congress (SANNC) gape e le Mokwaledi-Kakaretso wa ntlha wa leloko le e neng morago ya nna African National Congress (ANC). [[Mmasepala wa Selegae wa Sol Plaatje]], o o akaretsang toropo ya [[Kimberley]], o reeletswe ka ene, fela jaaka Yunibesithi ya Sol Plaatje, e e butsweng ka 2014, teng ko Kimberley.<ref name="polity.org.za">[http://www.polity.org.za/article/sa-jacob-zuma-address-by-the-president-of-south-africa-during-the-announcement-of-new-interim-councils-and-names-of-the-new-universities-union-buildings-pretoria-25072013-2013-07-25 Address by the President of South Africa during the announcement of new Interim Councils and names of the New Universities, 25 July 2013], retrieved 25 July 2013.</ref>
[[Setshwantsho:ANC1914.jpg|thumb|South African Native National Congress]]
[[Setshwantsho:Sol Plaatje (centre) in Cradle of the World 1923.jpg|thumb]]
==Botshelo Jwa Gagwe==
Plaatje o belegwe kwa Doornfontein gaufi le Boshof, Orange Free State (e jaanong e itsegeng jaaka Free State Province, nngwe ya diporofense di le robong tsa Afrika Borwa). Solomon Plaatje e ne e le ngwana wa borataro mo go barwa ba le robedi. Leina la ga rremogolo wa gagwe e ne e le Selogilwe Mogodi (1836 -1881). Mothapi wa gagwe wa molemirui wa mosweu, o o neng a bitswa Groenewald, o ne a mo fa leina la motshameko are ke Plaatje ('Setshwantsho') ka 1856. Lelapa la gagwe le ne la simolola go dirisa leina leno jaaka sefane. Batsadi ba gagwe, Johannes le Martha e ne e le maloko a setšhaba sa Ba[[Batho ba letso la Setswana|tswana]]. E ne e le Bakeresete mme ba ne ba berekela barongwa kwa diteisheneng tsa borongwa mo Aforika Borwa. E rile Solomon a le dingwaga di le nne, lelapa la gagwe le ne la fudugela kwa Pniel, gaufi le Kimberley kwa Cape Colony. '''Lelapa le ile la ya go berekela morongwa wa Mojeremane, Ernst Westphal o e neng e le rremogolo wa moitse-dipuo, Ernst Westphel le mosadi wa gagwe Wilhelmine.''' Fa a le koo o ne a amogela thuto ya borongwa. Fa a ne a feta baithuti ka ene o ne a fiwa thuto e e oketsegileng ya sephiri ke Mohumagadi Westphal, yo gape a neng a mo ruta go tshameka piano le violin le go mo ruta go opela.[4] Ka February 1892, a na le dingwaga di le 15, o ne a nna morutabana wa moithuti, tiro e a neng a e dira dingwaga di le pedi.
==Tiro ya Botshelo==
Morago ga go tlogela sekolo, o ne a fudugela kwa Kimberley ka 1894 koo a neng a nna morongwa wa thelekerapo ya Poso. Morago o ne a fetisa tlhatlhobo ya boruti (e e kwa godimo mo koloning) ka maduo a a kwa godimo go feta moanelwa mongwe le mongwe yo mongwe ka Se-Dutch le go thaepa (e begilwe ke Neil Parsons mo ketapeleng ya gagwe ya Native Life in South Africa, Before and Since the European War and the Boer Rebellion). Ka nako eo, [[:en:Cape Colony]] e ne e na le tshwanelo ya go tlhopha banna botlhe ba dingwaga di le 21 kgotsa go feta, tshwanelo e ne e le gore ba kgone go bala le go kwala Seesimane kgotsa Se-Dutch le go amogela madi a a fetang £50 ka ngwaga. Ka jalo, fa a ne a le dingwaga di le 21 ka 1897, o ne a kgona go tlhopha, tshwanelo e a neng a tla e latlhegelwa moragonyana fa Cape Colony e ne e kopanngwa le dikolone tse dingwe tsa Borwa jwa Afrika go nna Union ya Aforika Borwa.
Ka bonako morago ga moo, o ne a nna moranodi wa kgotla ya babusi ba bokoloniale ba Boritane kwa Mafikeng fa motse o ne o dikaganyeditswe mme o ne a boloka lokwalodikgang lwa maitemogelo a gagwe lo lo neng lwa phasaladiwa morago ga loso lwa gagwe.
Morago ga Ntwa ya Bobedi ya Maburu e fedile, o ne a na le tsholofelo ya gore puso ya Boritane e tla netefatsa gore banna botlhe mo Aforika Borwa ba tla tswelela go fiwa tshwanelo ya go tlhopha, mme go na le moo ba ne ba neela bontsi jwa maatla a sepolotiki go puso e ntšhwa ya Aforika Borwa, e e neng e lekanyetsa ditshwanelo tsa go tlhopha mo bathong ba basweu ba Aforika Borwa fela. Plaatje o ne a tshwaya puso ya Boritane phoso ka tshwetso e mo mokwalong wa seatla o o sa gatisiwang wa 1909 o o nang le setlhogo se se reng Sekgoma ⁇ the Black Dreyfus.
E re ka e ne e le molweladiphetogo e bile e le radipolotiki, o ne a dirisa nako e ntsi ya botshelo jwa gagwe a lwela go golola batho ba Afrika. E ne e le leloko la mothei le Mokwaledi Kakaretso wa ntlha wa South African Native National Congress (SANNC), e e neng ya nna African National Congress (ANC) dingwaga di le lesome morago ga moo ka 1922. Jaaka leloko la setlhopha sa SANNC, o ne a ya kwa Engelane go ya go ipelaetsa kgatlhanong le Natives Land Act, 1913, mme morago a ya kwa Canada le United States kwa a neng a kopana le [[:en:Marcus Garvey]] le W. E. B. Du Bois.
Le fa gone Plaatje a godile a bua puo ya Setswana, o ne a tla nna motho yo o buang dipuo di le dintsi. O ne a kgona go bua dipuo di le supa ka thelelo, a dira jaaka moranodi wa kgotla ka nako ya Tlhaselo ya Mafikeng, mme a ranolela dikwalo tsa ga William Shakespeare mo Setswaneng. Bokgoni jwa gagwe jwa puo bo ne jwa dira gore a tsenele tiro ya bobegadikgang le go kwala. E ne e le morulaganyi le mong-karolo wa Kuranta ya Becoana (Bechuana Gazette) kwa Mahikeng, le kwa Kimberley Tsala ya Becoana (Bechuana Friend) le Tsala ya Batho (The Friend of the People).
Plaatje e ne e le motho wa ntlha wa mo Afrika Borwa go kwala padi ka Seesimane. O kwadile padi ka 1919, mme e ne ya phasaladiwa fela ka 1930 (ka 1928 mokwadi wa SeZulu R. R. R. Dhlomo o ne a gatisa padi ka puo ya Seesimane, e e nang le setlhogo sa An African Tragedy, kwa Lovedale Press, kwa Alice; seno se dira gore padi ya ga Dhlomo e nne padi ya ntlha e e gatisitsweng ya batho ba bantsho Aforika Borwa ka Seesimane, le fa Mhudi ya ga Plaatje e kwadilwe pele. O kwadile gape Native Life in South Africa, e Neil Parsons a e tlhalosang jaaka "e nngwe ya dibuka tse di tlhomologileng thata ka ga Aforika ke mongwe wa bakwadi ba ba tlhomologileng thata mo kontinenteng",le Boer War Diary e e gatisitsweng la ntlha dingwaga tse 40 morago ga loso lwa gagwe.
==Go diragatsa==
Plaatje o ne a etela Boritane gararo. Fa a le koo o ne a kopana le batho ba le bantsi ba ba neng ba na le megopolo e e tshwanang le ya gagwe. Mongwe wa bone e ne e le mogwebi wa dibaesekopo le wa mafelo a bobogelo e bong George Lattimore yo ka 1923 a neng a itsise ka Pathé, Cradle of the World, e leng "filimi e e kgatlhang thata le e e kgatlhang thata ya maeto e e kileng ya bontshiwa". Mo lekwalong le a neng a le kwalela mokanoki wa Pan-Africanist e bong W. E. B. Du Bois, Lattimore o ne a bega gore o ne a na le "katlego" kwa Philharmonic Hall kwa Lontone. Moletlo ono o o neng o tshwana le motshameko o o neng o tshameka mmino le go opela, o ne o na le mmino le go opela. Plaatje o ne a thapiwa ke Lattimore go tsaya karolo ya leloko la morafe wa Afrika.
Se se botlhokwa ke gore, go ya ka SOAS University of London, go tshameka ga gagwe ga nakwana go supa nako ya botshelo jwa ga Plaatje fa a ne a "tlhoka madi thata". Fa go akanngwa ka "Cradle of the World" le ditshwantsho tsa yone tse di sa raraanang tsa ngwao ya batho ba ba tlholegang koo, go ka direga gore Plaatje o ka bo a ile a nna le seabe fa a ne a tlhoka go dira jalo. Plaatje, ke setlogolwana sa batho ba BaRong ba morafe o o buang Setswana; mme o belegetswe le go golela kwa Luthere Mission mo Orange Free State.
Go dumelwa fa rekoto ya gagwe ya "Nkosi Sikelel' iAfrika" le Sylvia Colenso kwa piano e le rekoto ya ntlha e e sa ntseng e le teng ya pina ya setšhaba ya Afrika Borwa.
Plaatje e ne e le Mokeresete yo o ineetseng, mme a rulaganya setlhopha sa bokopano se se bidiwang Christian Brotherhood kwa Kimberley. O ne a nyetswe ke Elizabeth Lilith M'belle. Ba ne ba na le bana ba le barataro Frederick York St Leger, Halley, Richard, Violet, Olive le Johannes Gutenberg.
"Native Life" ya ga Plaatje e tlhalositswe ke bakanoki bangwe jaaka e e supang boikutlo jwa go nna tlhogoethata mo basading. Nngwe ya dikgaolo tseo ke 'Go Nna mo Sekolotong ga Rona mo Basading ba Basweu', e e bontshang megopolo ya go nna mo gae e e neng e le teng ka nako eo. Le fa go ntse jalo, se se gwetlhang pono eno ke go dirwa ga 'The International Woman Suffrage News' ya The British Newspaper Archive.
Ka Phukwi 1923, 'Sol Plaatje, Esq' o ne a ntsha madi a a kana ka 4 shillings le 3 pence go thusa mo ntlheng ya boditšhabatšhaba ya go lwela ditshwanelo tsa basadi. Se se kgatlhang ke gore, 1923 e ne e le nako e e maswe thata mo go tsa madi, lefa go ntse jalo Plaatje o ne a ntsha moneelo ono. Le fa gone go sa itsiwe sentle gore ke ka ntlha yang fa a ne a ntsha moneelo ono, seno se tsosa dipotso di le mmalwa tsa botlhokwa malebana le tsela e buka ya "Our Indebtedness to White Women" e neng ya kwalwa ka yone.
Basadi ba basweu ba ne ba na le seabe sa botlhokwa mo botshelong jwa gagwe. Sa ntlha, Mme Wilhelmine Westphal, yo ka ntlha ya seabe se se golang sa monna wa gagwe mo pusong ya Mission, a tsereng karolo e kgolo mo go ruteng ga Plaatje yo mmotlana.Sa bobedi, Georgiana Solomon le Jane Cobden, ba ne ba tsereganya mo boemong jwa ga Plaatje mo go se se bidiwang Mokgatlho wa Tshireletso ya Baaborijene, go leka go mo gapa, mme seo se ne sa dira gore ba lelekwe. Sa boraro, fa a ne a kwala "Native Life", Landlady Alice Timerberlake ga a ka a lelekisa Plaatje yo o neng a tlhoka madi a go a hira, mme seo se ne sa mo letla go baya kwa pele go kokoanya madi a go gatisa "Native Life".
Plaatje o ne a tlhokafala ka ntlha ya nyumonia kwa Pimville, Johannesburg, ka 19 Seetebosigo 1932 a le dingwaga di le 55, mme a fitlhwa kwa Kimberley. Batho ba ba fetang sekete ba ne ba ya kwa phitlhong ya Ga Plaatje.
8k00m3heb56rcdxq3q7v01anhpykc01
Bogobe jwa lerotse
0
9478
54487
54465
2026-09-06T18:02:42Z
Reagoleboga
10854
added information
54487
wikitext
text/x-wiki
=== Bogobe jwa Lerotse ===
Bogobe jwa lerotse ke mofuta wa porridge e e jewang kwa Botswana gape ke sejo sa bosetšhaba sa Botswana, se se itsegeng ka tatso e e monate e e tswang mo lerotse melon, mofuta wa leungo le le lebegang jaaka semonamone mme le farologanngwa ke nama ya lone ya mmala wa namune. Lerotse e na le tatso e e sa siamang fa e sa jewa, mme e dira gore sejo seno se nne le tatso e e sa tshwaneng le epe fa se apeilwe. Gantsi sejo seno se tlhakatlhakanyiwa ka legong la setso le le bidiwang lehetho, mme fa se apeilwe sentle se tshwana le mmidi. Gantsi e jewa kwa manyalong le kwa dikokoanong tse dingwe tsa setšhaba.<ref>https://www.mmegi.bw/lifestyle/bamb-hosts-dijo-tsa-rona-food-show/news-65065</ref>
Motsoako wa yona wa konokono ke lerotse melon, mofuta o o seng monate thata wa watermelon o o tlholegang kwa Botswana o o tshwanang thata ka tatso le komiki fa e le tala. Mmogo le lerotse, e e segilweng ka dikarolwana le go bedisiwa, sejo seno se akaretsa bupi jwa sorghum le mashi a a bedisitsweng.<ref>https://www.canr.msu.edu/news/plant-science-at-the-dinner-table-pumpkin-leaves</ref>
== Diteng ==
* ½ of one lerotse (melon)
* 1 kg bopi jwa mabele (sorghum)
* 1 cup madila (sour milk)
* Mayonnaise (optional in place of madila)
* Water
== Bona gape ==
* [[:en:List_of_melon_dishes|List of melon dishes]]
* [[:en:Botswana_cuisine|Botswana cuisine]]
== Metswedi ==
{{Reflist}}
== Metswedi ya kwa ntle ==
[[Karolo:Bogobe jwa lerotse]]
[[Karolo:Bogobe]]
[[Karolo:Pap]]
ia5k4tvwjqnvu6kq9up1szbju59aw9x
Modirisi:Canana12
2
12680
54541
48210
2026-09-07T11:30:09Z
Canana12
12484
Created draft
54541
wikitext
text/x-wiki
Leina la me ke Canana12
[[Modirisi:Canana12/Draft 1|Draft 1]] * [[Modirisi:Canana12/Draft 2|Draft 2]] * [[Modirisi:Canana12/Draft 3|Draft 3]] * [[Modirisi:Canana12/Draft 4|Draft 4]] *[[Modirisi:Canana12/Draft 5|Draft 5]] *
mda1perl9tl6next5qbmdx1qx6j6g9m
Ugali
0
14945
54491
54433
2026-09-06T18:14:48Z
Reagoleboga
10854
added information
54491
wikitext
text/x-wiki
=== '''Ugali''' ===
Ugali gape e itsiwe jaaka posho, nsima, papa, pap, bogobe, sadza, isitshwala, akume, amawe, ewokple, akple, le maina a mangwe, ke mofuta wa dijo tsa mmidi tse di dirilweng ka mmidi kgotsa bupi jwa mahindi mo dinageng di le mmalwa tsa Aforika: Kenya, Uganda, South Sudan, Tanzania, Zimbabwe, Zambia, Lesotho, Eswatini, Angola, Mozambique, Namibia, Democratic Republic of the Congo, Rwanda, Malawi, Botswana le Aforika Borwa, le kwa Aforika Bophirima ke Ewes ya Togo, Ghana, Benin, Nigeria le Ivory Coast. E apewa mo metsing a a belang kgotsa mashi go fitlha e nna thata kgotsa e nna thata e tshwana le boupe. Ka 2017, sejana se ne sa tsenngwa mo Lenaaneng la UNESCO la Ngwao-Boswa jwa Setso jwa Batho, e le sengwe sa dijo di le mmalwa mo lenaaneng.<ref name=":0">https://www.bbc.com/news/world-africa-49714037</ref>
== Maina ==
Sejo se se jewa thata go ralala Afrika, koo se nang le maina a a farologaneng a selegae:
== Puo e e Tlholegang ==
Lefoko ugali ke lefoko la Seaforika le le tswang mo puong ya Seswahili; gape le itsiwe thata e le nsima mo dipuong tsa kwa Malawi tse di jaaka Se-Chichewa le Se-Chitumbuka. Kwa dikarolong dingwe tsa Kenya, sejo seno se bidiwa sembe kgotsa ugali. Kwa Zimbabwe e itsege jaaka sadza ka Chishona kgotsa isitshwala ka SeNdebele. Leina la Afrikaans (mielie) pap le tswa mo SeDutch, mo lefoko le le rayang "mofoka wa mmidi".
[[Setshwantsho:Night_ugali.jpg|thumb| Basadi ba Yawo ba baakanyetsa kopano e kgolo ya ugali]]
Ugali e ne ya tlisiwa mo Aforika ka bonako fela morago ga gore Bapotokisi ba tlise mmidi. Mmidi o ne wa tlisiwa mo Aforika go tswa kwa Amerika mo lekgolong la bo16 le la bo17 la dingwaga. Pele ga moo, sorghum le millet e ne e le dijo tsa ditlhaka tsa konokono mo dikarolong tse dintsi tsa Afrika e e kwa borwa jwa Sahara. Balemirui ba Afrika ba ne ba amogela mmidi ka bonako ka gonne o ne o lengwa ka tsela e e tshwanang le ya sorghum mme o ntsha thobo e ntsi thata. Kgabagare, mmidi o ne wa emisetsa sorghum jaaka sejalo se segolo sa dithoro mo dikgaolong tsotlhe kwantle ga tse di omeletseng. Go emisediwa ka botlalo ga dijalo tseno ka mmidi go diragetse mo sephatlong sa bobedi sa lekgolo la bo 20 la dingwaga. Kwa Malawi, ba na le seane se se reng "chimanga ndi moyo" se se rayang gore "mmidi ke botshelo". Nshima/nsima e santse e dirwa ka dinako dingwe go tswa mo foloureng ya sorghum le fa gone go sa tlwaelega go e bona. Cassava, e le yone e neng ya tlisiwa go tswa kwa Amerika, e ka dirisiwa go dira nshima/nsima, e le yosi fela kgotsa e kopantswe le bupi jwa mmidi. Kwa Malawi nsima e e dirilweng ka cassava (chinangwa) e fitlhelwa fela mo mafelong a a fa lotshitshing lwa letsha; le fa go ntse jalo, fa thobo ya mmidi e le kwa tlase, cassava nsima e ka fitlhelwa mo nageng yotlhe.<ref name=":1">https://mg.co.za/news/africa/2022-05-27-africa-month-a-taste-of-the-cuisine-the-continent-has-to-offer/</ref>
== Mefuta ==
=== Dinoka tse kgolo tsa Aforika ===
Ugali (fa e apeilwe jaaka mmidi, e bidiwa uji) e jewa le ditapole tse di botshe, dipanana tse di buduleng, ditapole tsa Se-Ireland tota le senkgwe. Ugli o o tiileng gantsi o jewa le merogo ya setso, setofo kgotsa sukuma wiki (e e itsegeng gape ka leina la collard greens). Ke setatšhe se se tlwaelegileng se se tlhagelelang mo dijong tsa selegae tsa kgaolo ya African Great Lakes le Borwa jwa Aforika. Fa ugali e dirilwe ka setatšhe se sengwe, gantsi e fiwa leina le le rileng la kgaolo.
Mokgwa o o tlwaelegileng wa go ja ugali (e bile e tlwaelegile thata kwa metseselegaeng) ke go o mena ka seatla sa moja o bo o o dira kgwele mme o bo o o ina mo motsweding kgotsa mo setlhatshaneng sa merogo kgotsa nama. Go dira kgogomodumo ka monwana go letla ugali go sela, le go phuthela dikarolwana tsa nama go di phutha ka tsela e e tshwanang le e senkgwe se se sephaphathi se dirisiwang ka yone mo ditsong tse dingwe. Ugali e e setseng e ka jewa le tee mo mosong o o latelang.<ref name=":2">https://nation.africa/kenya/health/no-gm-foods-are-not-the-same-as-fortified-foods-5118680</ref>
Ugali ga e je madi a mantsi mme ka jalo e bonwa motlhofo ke batho ba ba humanegileng, ba gantsi ba e kopanya le nama kgotsa merogo e e gadikilweng (sekao, sukuma wiki kwa Kenya) go dira dijo tse di monate. Ugali e motlhofo go e dira, mme fa e dirilwe ka tsela e e tlwaelegileng, bupi jwa yone bo kgona go nna lobaka lo loleele.
[[Setshwantsho:Tuo_zaafi.jpg|thumb| ''Tuo zaafi'']]
[[Setshwantsho:A_woman_stirring_TZ.jpg|thumb| Mosadi a tlhotlheletsa ''sagtulga'']]
[[Setshwantsho:Tuo_Zaafi_and_ayoyo_soup.jpg|thumb| Sopo ya ''Tuo zaafi'' le ''ya ayoyo'']]
Sagtulga, kgotsa diehuo, ke sejo se se ratwang thata ke batho ba Ghana. Sagtulga ke sejo se segolo se se jewang se na le sopo e e tshwanang le sopo ya okro. E tlwaelegile thata kwa dikgaolong tse di kwa bokone tsa naga: Bokone, Botlhaba jo bo kwa Godimo, le Bophirima jo bo kwa Godimo. Gantsi sejo seno se jewa ka nako ya dijo tsa maitseboa, le fa go ntse jalo, batho bangwe (sekai, balemirui le badiri) ba se ja ka nako ya dijo tsa mo mosong kgotsa tsa motshegare. Gantsi e jewa le matlhare a Corchorus olitorius (Dagbani: salinvogu, Hausa: ayoyo, molokai) le okro (Abelmoschus esculentus) [citation needed] e e nang le sejo se se apeilweng fa thoko.<ref name=":3">https://www.sbs.com.au/food/article/about-african-food/tmy3dsks2</ref>
Sejo seno se dirilwe ka bupi jwa mmidi jo bo apeilweng le bupi jwa cassava jo bo omisitsweng le metsi a a senang letswai. [1] Ka tlwaelo, e apewa ka kgogo ya millet, e e tlholegileng kwa bokone jwa Ghana.
E jewa thata le sopo ya merogo e tala e e dirilweng ka matlhare a a bogale, kgotsa ka dinako tse dingwe matlhare a cassava a a sa tswang go thubiwa. E ka jewa le disopo tse di farologaneng, go akaretsa okra le sopo ya matonkomane.<ref name=":2" />
=== Kenya ===
Mo setsong sa Luhya, ke setatšhe se se tlwaelegileng thata, mme gape ke karolo e e botlhokwa ya dingwao tsa manyalo tsa Luhya; obusuma e e dirilweng ka millet (e e itsegeng e le obusuma bwo bule) e ne e akarediwa mo dijong tse di monate mo tafoleng e e kwa godimo ya monyadiwa. Obusuma gape e ka dirwa go tswa mo ditumong tse dingwe jaaka sorghum kgotsa cassava (obusuma bwo 'muoko). Obusuma gantsi e jewa le tsimboka, kgotsa etsiswa, eliani (merogo), inyama (nama), inyeni (tlhapi), thimena (whitebait) kgotsa omrere (matlhare a jute). Mo baeng ba ba tlotlegang, gantsi se jewa ka ingokho (koko).<ref name=":1" />
[[Setshwantsho:Eating_Ugali_in_Kenya.jpg|thumb| Go ja ugali kwa Kenya]]
Ugali e dirwa ka mmidi o mosweu o o sitsweng, fela jaaka go dirwa tamales ka mmidi o o serolwana kwa Amerika Bogare. Mo malapeng a le mantsi ugali ke yone e jewang thata, mme e jewa le merogo kgotsa nama. Mo malapeng a a humileng, kgotsa ka dinako tse di kgethegileng, ugali e jewa le merogo e mentsi e e monate le nama e e tsentsweng motswako o o monate. E tshwana le mosumo wa ditapole o o jewang mo magaeng a kwa Amerika. Kwa Kenya, motho o tshwara sekotwana sa ugali e e bokete mo seatleng a bo a gatelela monwana wa gagwe mo gare go dira leswana le le tla dirisediwang go tlhafuna sejana sa selefera se se jewang. Le fa gone menwana e ka nna ya tlhakatlhakana fa go dirisiwa mokgwa ono, tsela eno ya go ja dijo e botlhokwa thata mo lefelong leno.<ref name=":3" />
=== Malawi, Zambia ===
[[Setshwantsho:Nsima_Relishes.JPG|thumb| Nsima ( kwa godimo ka letsogo la moja) ke dijo tse tharo]]
Nsima ke sejo se se dirilweng ka bupi jwa mmidi (bupi jwa mmidi jo bosweu) le metsi mme ke sejo sa konokono kwa Zambia (nsima/ubwali) le Malawi (nsima).
Folouru ya mmidi e bedisiwa pele ka metsi go dira boupe, mme, kwa Zambia, e tlogelwa go gadika metsotso e le mmalwa pele e 'tlhakangwa', go dira sere se se bokete ka go tlaleletsa ka folouru e ntsi. Tsamaiso e e tlhoka gore modiri a goge motswako o o bokima mo letlhakoreng la pitsa ka leswana la logong ka bonako fa o ntse o dutse mo godimo ga molelo. Fa e setse e apeilwe, e a kgaoganngwa ka go dirisa leswana la logong le polasetiki le le inetsweng mo metsing kgotsa le le tshasitsweng ka oli le le bidiwang chipande (kwa Malawi) le chipampa (kwa Zambia). Kwa Malawi nngwe le nngwe ya dikarolo tseno e bidiwa ntanda. Folouru ya mmidi e bedisiwa pele ka metsi go dira mmidi,[1] mme, kwa Zambia, e tlogelwa go gadika metsotso e le mmalwa pele e 'tlhakangwa', go dira sere se se bokete ka go tlaleletsa ka folouru e ntsi. Tsamaiso e e tlhoka gore modiri a goge motswako o o bokima mo letlhakoreng la pitsa ka leswana la logong (nthiko kwa Malawi, kwa Zambia) ka bonako fa o ntse o dutse mo godimo ga molelo. Fa e setse e apeilwe, e a kgaoganngwa ka go dirisa leswana la logong le polasetiki le le inetsweng mo metsing kgotsa le le tshasitsweng ka oli le le bidiwang chipande (kwa Malawi) le chipampa (kwa Zambia). Kwa Malawi nngwe le nngwe ya dikarolo tseno e bidiwa ntanda.
Nako le nako Nsima e jewa mmogo le dijo tse dingwe, tse di itsegeng e le "relish". Tseno e ka nna di-mushroom jaaka kabansa, tente, chitondo, le ichikolowa; metswedi ya poroteine jaaka nama ya phologolo, nama ya kgomo, nama ya kgomo, tlhapi, matonkomane, chikanda, dinawa; le merogo jaaka matlhare a mokolane, matlhare a dinawa, mae a tshingwana a masweu a a itsegeng jaaka impwa kwa Zambia (seno ke maungo a mannye a a bopegileng jaaka solanum a masweu), matlhare a amarante, matlhare a mosetara, khabetšhe. Kwa Zambia, dijo tse di jewang di bidiwa ndiyo ka Se-Nyanja/Se-Chewa le umunani ka Se-Bemba. Ndiwo kwa Malawi e kaya dijo tsa poroteine mme tse di nang le merogo tsone di bidiwa masamba. Dijo tse di nang le poroteine gantsi di jewa di gadikilwe kgotsa di apeilwe jaaka sejo se se modumo. Kwa Malawi le Zambia, gantsi nsima e jewa le tlhapi e e omisitsweng (utaka, Malawi) kgotsa merogo e e omisitsweng. Dipepere tse di bolelo kgotsa ditswaiso tse di jaaka di-hot pepper sauce tse di itiretsweng mo gae tse di tswang kwa peri-peri kgotsa Kambuzi chili peppers kgotsa di-chilli sauce tse di rekisiwang jaaka Nali Sauce gantsi di jewa le dijo tsa nshima
Ka tlwaelo, batho ba ba jang ba nna go dikologa tafole kgotsa fa fatshe go dikologa dijo. Ba ba jang ba tshwanetse go tlhapa diatla ka gore nshima/nsima e jewa ka diatla fela. Seno se dirwa ka mogopo wa metsi. Mo boemong jwa moo, mong wa ntlo kana mongwe wa basha ba ba leng teng o tshela metsi a a tswang mo nkgwaneng mo sejaneng a a tshela mo diatleng tsa bagolwane kana tsa baeng. Motho o ja ka go tsenya kgolokwe e nnye mo seatleng sa moja, a e pitikolola gore e nne kgwele a bo a e ina mo go yone. Go dirisa monwana o mogolo wa moja go tsenya kgwele ya nshima ke mokgwa o o dirisiwang ke batho ba ba jang kwa nshima ba ba nang le maitemogelo gore ba kgone go tlhapa monate wa sejo seo motlhofo. Kwa Zambia, umuto (puo ya Se-Bemba) e kaya go rotha/mogote/sese ya dijo tse di tsentsweng fa thoko kgotsa mofufutso; mme tiro ya go kgetla selekanyo se se lekaneng sa one ka bolo ya nshima e bidiwa inkondwa. Polelwana e e reng, "umuto wankondwa" fa e ranolwa fela e raya "sose e e dirang gore go nne le inkondwa". Fela jaaka go ntse ka dingwao di le dintsi tsa Seaforika, dingwaga di botlhokwa thata. Go tlhapa pele ga dijo, go ja, le go tlhapa morago ga dijo gantsi go simololwa ke motho yo mogolo go ba feta botlhe, go latelwa ke ba bangwe botlhe ka go latelana go ya ka dingwaga tsa bone.
Nsima e tlhwatlhwa e e kwa tlase e bile e ka kgona go duelwa ke bontsi jwa batho, le fa gone ka dinako tse dingwe ditlhwatlhwa di ile tsa tlhatloga ka ntlha ya go tlhaela ga dijo, e leng se se dirileng gore ikonomi le dipolotiki di se ka tsa tlhomama.<ref>https://www.sbs.com.au/food/article/about-african-food/tmy3dsks2</ref>
=== Nigeria ===
Kwa Nigeria, akamu, ogi kgotsa koko di tshwana le pudding ya Amerika. E bidiwa "pap" mo Seesemaneng sa kwa Nigeria. Ogi/akamu kwa Nigeria gantsi e jewa mmogo le "moin moin", pudding ya dinawa, kgotsa "akara", e leng kuku ya dinawa. Gape go na le mofuta o o motona, o Ba-Yoruba ba o bitsang eko mme Ba-Igbos bone ba o bitsa agidi. Puding e apewa mo molelong o o mogote go fitlha e nna thata. Ka tlwaelo e phuthetswe ka matlhare ka leina la botanical Thaumatococcus daniellii. Ba Yoruba ba e bitsa ewe eran fa Ba Igbos ba e bitsa akwukwo elele.[ Gantsi e jewa mmogo le disopo tsa merogo le disoso tse di farologaneng e le dijo tse di motlhofo kgotsa e ka jewa le dinawa kgotsa dilo tse dingwe tse di tswang mo go tsone.
Pap gape e itsiwe jaaka mieliepap (Seaforikanse for maize porridge) mo Aforika Borwa, ke porridge ya setso e e tshwanang le polenta le dijo tsa motheo tsa batho ba Aforika Borwa ya Aforika (lefoko la Sejakolobe pap le tserwe go tswa go Sedutch mme le kaya fela "porridge") e e dirilweng go tswa go mielie-meal (mmidi o o silweng ka bokete). Dijo tse dintsi tsa setso tsa Aforika Borwa di akaretsa pap, jaaka mmidi o o borethe wa mmidi (o gape o bidiwang slap pap kgotsa soft porridge), pap e e nang le boteng jo bo tseneletseng jo bo ka tshwarwang mo seatleng (stywe pap kgotsa firm porridge) le phuthu pap e e omileng e e phatlogang (Seaforikanse: krummelpap). Dijo tsa Phuthu gantsi di fitlhelwa mo mafelong a a gaufi le lotshitshi lwa Aforika Borwa.
Go ka dirisiwa mefuta e e farologaneng ya dijo tse di monate tse di dirilweng ka merogo e metala, e e tsentsweng motswako wa chili.
MaAforika Borwa a kwa dikarolong tse di kwa bokone tsa Aforika Borwa ba e ja jaaka sejo sa mo mosong, ka mashi, botoro, le sukiri, mme gape ba e ja le nama le tomate e e apeilweng (gantsi tamati le onion) mo dijong tse dingwe. Fa ba ja braai, bogobe kgotsa stywe (e e thata) pap e e nang le motswako o o monate jaaka tamati le onion kgotsa mushroom ke karolo e e botlhokwa ya dijo. Phutu pap ka tlwaelo e jewa le boerewors, motswako oo moragonyana o neng wa itsege jaaka pap en wors (o gape o bidiwang "pap en vleis", o o ka akaretsang nama e nngwe e e gadikilweng kgotsa e e gadikilweng).
Kwa Cape Province ya Aforika Borwa, e bonwa e le dijo tsa sefitlholo fela. E re ka dijo tsa mielie di sa je madi a mantsi, batho ba ba humanegileng ba di ja le merogo. E ka jewa e le mogote kgotsa e ka gadikwa fa e sena go tsidifala. Phutu porridge ka dinako dingwe e jewa le chakalaka jaaka sejo se se fa thoko le braais.
Kwa diporofenseng tsa bokone pap gantsi e boleta mme e dirwa ka go dirisa bupi jwa mmidi jo bo bedisitsweng, jo bo thibelang pap go senyega ka bonako ka gore diporofenseng tsa bokone go mogote go feta kwa borwa.
Uphuthu ke mokgwa wa Aforika Borwa wa ho pheha mielie-meal eo ka yona sehlahiswa sa ho qetela e leng dijo tse nang le sebopeho se setle se kang sa koro e teteaneng e atisang ho jewa le meroho le nama, KwaZulu-Natal le Eastern Cape dibakeng tsa Aforika Borwa kapa e le naledi ya sejana le amasi kapa maas dibakeng tsa Gauteng. Ditso dingwe di tswakanya sukiri le uphuthu le amasi go dira dijo tse di botshe tse di tshwanang le mabele; le fa go ntse jalo, mmidi o o dirilweng ka mmidi o jewa fela jaaka amasi.
Phuthu kgotsa Uphuthu (/ˈpʊtuː/), e e sa kwalwang sentle jaaka putu kgotsa phutu, ke mokgwa wa tlwaelo wa go apaya dijo tsa mmidi mo dijong tsa Aforika Borwa. Ke mofuta o o phatlogileng kgotsa o o nang le dithoro, o o jewang ke ditlhopha di le dintsi tsa setso mo Aforika Borwa. Phuthu gantsi e jewa le nama, dinawa, sose le mashi a a bedisitsweng.
Gantsi tsela e sejo sa uphuthu se bopegileng ka yone le tsela e se dirilweng ka yone ke tsone tse di dirang gore se jewe ka tsela e e rileng. Sekao, amasi kgotsa maas gantsi e apewa ka phuthu e e nang le popego e e bothitho, fa e le gore di-stew le di-curry gantsi di apewa ka mefuta e e nang le popego e e bokete, e sekametse thata mo go nneng le popego e e thata. Phuthu e e bopegileng sentle e na le mokgwa wa go omelela thata (go omelela), go ikaegile ka bokgoni jwa moapei mo go direng sejana. Phuthu e e ntseng jalo e e tlhaelang metsi thata gantsi e ne e jewa mmogo le dijo tse di apeilweng, merogo e e nang le matlhare le dijo tse dingwe tse dintsi tse di monate tse di nang le bongola. Ka fa letlhakoreng le lengwe, phuthu e e ntseng jalo e e senang metsi ga e kitla e siamela sejo sa amasi kgotsa maas, ka gonne go e inela kgotsa go e tsenya mo metsing go tla dira gore sejo seo se nne jaaka sephuthelwana, fa amasi yone e tshwanetse go nna e e tlhafunwang.<ref name=":2" />
=== Zimbabwe ===
[[Setshwantsho:People_cooking_Pap_(food)_(Phaleche)_7.jpg|thumb| Monna le mosadi ba apaya sadza kwa [[Botswana]] ( Moletlo wa ngwao [[Domboshaba|wa Domboshaba]] 2017)]]
Sadza ka Setswana kgotsa isitshwala ka SeNdebele ke dijo tsa mmidi tse di apeilweng tse e leng dijo tsa motheo kwa Zimbabwe.
Sadza e dirwa ka mmidi o o omisitsweng o o silweng sentle/mmidi wa mmidi (mealie-meal). Sejo seno sa mmidi se bidiwa impuphu ka Se-Ndebele kgotsa hupfu ka Se-Shona. Le mororo mmidi e le sejalo se se rekwang kwa Zimbabwe (c. 1890), e setse e le motswedi o mogolo wa dikhabohaetereite e bile e le dijo tse di rategang thata mo bathong ba koo. Batho ba lefelo leo ba reka dijo tseno kwa mabenkeleng kgotsa ba di itirela ka mmidi wa bone.
Batho ba kwa Zimbabwe ba rata dijo tsa mmidi o mosweu. Le fa go ntse jalo, ka dinako tsa leuba kgotsa tsa mathata, ba ne ba simolola go ja dijo tse di dirilweng ka mmidi o mohibidu, o ka dinako tse dingwe o bidiwang "Kenya", ka gonne o kile wa bo o rekwa kwa nageng eo. Pele ga mmidi o simolola go tlhagisiwa, sadza e ne e dirwa ka mmidi wa mapfunde. Mo nakong e e sa tswang go feta, basha ba kwa Zimbabwe ba rata go ja raese go na le sadza kgotsa isitshwala. [ Tafadzwa Musarara, Modulasetilo wa Bosetšhaba wa Grain Millers Association of Zimbabwe (GMAZ) o ne a tlhalosa gore setlhopha sa badiri sa mo isagweng se tlile go ja sadza e nnye le raese le borotho jaaka ditsela tse dingwe.
Gantsi sadza e jewa ka dijana tse di farologaneng, mme ka tlwaelo sadza e jewa mo mogopong o o kopanetsweng, e leng ngwao e e sa ntseng e tshegediwa ke malapa mangwe segolobogolo kwa metseselegaeng. Ka tlwaelo e jewa ka letsogo la moja ntle le thuso ya didiriswa tsa go ja, gantsi e phuthelwa mo kgwele pele e inelwa mo mefuteng e e farologaneng ya dinoko jaaka sose/gravy, mashi a a tsididi, kgotsa merogo e e gadikilweng.<ref name=":0" />
Dijo tse di itsegeng tse di jewang ka sadza di akaretsa:
Nama e bidiwa nyama ka Se-Shona.
* [[:en:Red_meat|Red meat]] – includes [[:en:Beef|beef]], [[:en:Mutton|mutton]], goat and [[:en:Game_meat|game meat]]
* [[:en:Cow_hoof|Cow hoof]] – mazondo, amanqgina
* [[:en:Oxtail|Oxtail]]
* Other foods including intestine ([[:en:Tripe|tripe]]), [[:en:Offal|offal]], zvemukati (includes mathumbu, maphaphu, isibindi, utwane, ulusu, umbendeni; in Shona known as matumbu), sun-dried vegetables known as mfushwa and many more
* [[:en:White_meat|White meat]] – includes huku – chicken meat, fish
* [[:en:Fish_as_food|Fish]] (hove in Shona), including the small dried fish [[:en:Kapenta|kapenta]]
* [[:en:Gonimbrasia_belina|Mopane worms/madora]] – edible moth caterpillar
* [[:en:Spring_greens|Spring greens]] – known as imibhida in the Ndebele language, muriwo in the Shona language
* [[:en:Phaseolus_lunatus|Sugar beans]] – known as nyemba in Shona
* [[:en:Cabbage|Cabbage]]
* [[:en:Derere|Derere]] – [[:en:Okra|okra]]
* ''[[:en:Cleome_gynandra|Cleome gynandra]]'' (ulude in Ndebele)/nyevhe in Shona
* [[:en:Pumpkin|Pumpkin]] – leaves known as muboora in Shona
* [[:en:Soured_milk|Soured milk]] natural yogurt (known as [[:en:Amasi|amasi]] in Ndebele or [[:en:Nguni_languages|Nguni languages]] in [[:en:South_Africa|South Africa]], mukaka wakakora in [[:en:Shona_language|Shona]], or lacto)
* [[:en:Soya_chunks|Soya chunks]]
* Soups and stews
Dijo tse di tshwanang le tseo ke polenta go tswa kwa bokone jwa Italy, gh'omi go tswa kwa Georgia, le grits go tswa kwa borwa jwa United States.
Fufu, e leng dijo tse di dirilweng ka setatšhe tse di tswang kwa Afrika Bophirima le Bogare, le yone e ka dirwa ka bupi jwa mmidi, mme fa go ntse jalo e ka nna ya bidiwa mmidi wa fufu. Kwa Caribbean, dijo tse di tshwanang le tseo ke cou-cou (Barbados), funchi (Curaçao le Aruba), le funjie (Virgin Islands). E itsege jaaka funche mo Puerto Rican cuisine le mayi moulin mo Haitian cuisine.
Dijo tse di tshwanang le pap di akaretsa banku, isidudu, le umngqusho.
== Ditshwantsho ==
<gallery>
Setshwantsho:Ugali_and_cabbage.jpg|alt=Ugali and cabbage| Ugali le khabetšhe
Setshwantsho:Phutu.jpg|alt=Phutu, pictured with tomato-based relish in the foreground| Phutu, a le mo setshwantshong a na le senkgwe se se monate sa ditamati kwa pele
Setshwantsho:Goat_Offal.JPG|alt=A meal of sadza (right), greens, and goat offal. The goat's small intestines are wrapped around small pieces of large intestines before cooking.| Dijo tsa sadza (kafa mojeng), merogo le nama ya podi. Mateng a podi a a tshesane a phuthelwa mo dikarolong tse dinnye tsa mala a magolo pele ga a apewa.
Setshwantsho:Yawo_food_staples_-_ugali_and_usipa.jpg|alt=Ugali and usipa (small fish), staples of the Yawo people of the African Great Lakes| Ugali le usipa (ditlhapi tse dinnye), ke dijo tsa konokono tsa Ba-Yawo ba ba nnang kwa Metseng e Megolo ya Aforika.
</gallery>
== Bona gape ==
* Chapati
* Cornmeal
* List of African dishes
* List of maize dishes
* List of porridges
* List of soups
* Malawian cuisine
* Moin moin
* Mămăliga
* Tuareg food
== Metswedi ==
== Go buisetsa go ya pele ==
Dibuka tse di latelang, tse di diragalang kwa Zimbabwe, di bua ka batho ba ba jang dijo tsa kwa Zimbabwe, sadza:
[[Karolo:Bogobe]]
[[Karolo:Ugali]]
92a1yrxvbpsiih3myvcgy6oku8visg9
Diboko tsa Mopane
0
14949
54488
54475
2026-09-06T18:03:51Z
Reagoleboga
10854
added information
54488
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Mopane worm (Madora).jpg|thumb|Mopane worms]]
=== Diboko Tsa Mopane (Mopane Worms) ===
Dijo Tsa Tlwaelo le Motswedi wa go Itshedisa mo Borwa Jwa Aforika. Seboko sa mopane ke nngwe ya ditshenekegi tse di jewang tse di itsegeng thata mo Aforika Borwa.<ref>https://www.su.ac.za/en/news/new-research-highlights-conservation-needs-mopane-worms</ref> Go sa kgathalesege leina la yone, tota ga se seboko mme ke monang wa moth wa mmusimogolo. E anngwa thata le ditlhare tsa mopane (Colophospermum mopane), tse matlhare a tsone e leng dijo tse di botlhokwa tsa diboko. Diboko tsa Mopane di kotulwa thata e bile di jewa kwa dinageng tse di akaretsang Aforika Borwa, Botswana, Zimbabwe, Namibia, Zambia, Mozambique le Angola. Mo merafeng e e farologaneng di na le maina a a farologaneng, go akaretsa phane, madora, amancimbi, masonja le mashonzha.<ref name=":0">https://dailyinvestor.com/retail/151923/the-man-who-makes-r45000-per-month-selling-mopane-worms-white-ants-and-firewood/</ref>
==== Boleng jwa dikotla ====
Diboko tsa mopane di tsewa di le botlhokwa ka gonne di na le dikotla tse dintsi, segolobogolo diporoteine, mafura le diminerale. Dipatlisiso tse di dirilweng ka di-mopane caterpillar tse di dirilweng di bontshitse gore di na le diporoteine tse dintsi tse di sa tlhotlhiwang, le fa gone boleng jwa tsone jwa dikotla bo farologana go ya ka mekgwa e di dirwang ka yone le e di lekanyediwang ka yone. Gape di na le diminerale tse di jaaka aene, calcium le phosphorus. Ka tlwaelo, bommatlhapi bano ba tsewa mo ditlhareng, ba bo ba ntshiwa se se mo maleng a bone, ba bo ba bedisiwa kgotsa ba beswa pele ba omisiwa. Go di omisa go dira gore di kgone go bolokiwa ka lobaka lo loleele e bile go di dira gore e nne dijo tse di botlhokwa thata ka nako e e seng ya thobo.<ref>https://theconversation.com/mopane-worm-and-termite-sales-relieve-poverty-in-rural-south-africa-studies-explore-the-impact-280926</ref>
==== Botlhokwa jwa setso ====
Ka dikokomana di le dintsi, diboko tsa mopane ga di a ka tsa nna dijo fela. Ke karolo ya ditsamaiso tsa dijo tsa setso le ditlwaelo tsa setso mo merafeng e mentsi ya Borwa jwa Aforika. Go di tsoma gape go ka dira gore malapa le batho ba nne seoposengwe, fa kitso ya gore o ka bona diboko leng le gone kae gantsi e fetisediwa go tswa kokomaneng e nngwe go ya go e nngwe.<ref>https://www.africanfarming.com/2025/12/06/mopane-worms-face-uncertain-future-new-study-warns/</ref> Mo mafelong a mo go one metswedi e mengwe ya diporoteine tsa diphologolo e ka nnang tlhwatlhwa e e kwa godimo kgotsa e tlhaela, diboko tsa mopane di ka nna tsa thusa thata. Dipatlisiso di ile tsa tlhalosa gore di thusa gore go nne le dijo tse di lekaneng le gore malapa a bone a nne le dikotla.<ref name=":0" />
==== Botlhokwa jwa ikonomi ====
Diboko tsa mopane le tsone di fetogile selo se se botlhokwa se se rekisiwang. Batho ba di tsaya mo nageng ba bo ba di rekisa di le foreshe kgotsa di omisitswe, mme seno se dira gore malapa a kwa magaeng a nne le lotseno.<ref>https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/fsn3.72225</ref> Go oketsega ga mebaraka ya mo ditoropong go dirile gore batho ba le bantsi ba e batle mme seno se ile sa dira gore go rekisiwe diboko tsa mopane. Ka jalo, batho ba le bantsi ba ba dirang tiro ya go roba ba tsaya diboko tsa mopane di le botlhokwa ka tsela e e menaganeng gabedi: di kgona go fepa lelapa le go dira madi. Seno se dira gore e nne sengwe sa dilo tse di botlhokwa tse di tswang mo dikgweng tse e seng tsa logong mo dikarolong dingwe tsa Aforika Borwa.<ref>https://theconversation.com/mopane-worm-and-termite-sales-relieve-poverty-in-rural-south-africa-studies-explore-the-impact-280926</ref>
==== Dikgwetlho tsa tikologo ====
Le fa diboko tsa mopane di le botlhokwa, di na le mathata a le mmalwa. Go oketsega ga go thunya, go nyelela ga mafelo a bonno le go fetoga ga tikologo go dirile gore batho ba tshwenyege ka gore a diphologolo tsa naga di tla kgona go tshela lobaka lo loleele. Dipatlisiso tsa bosheng jaana tsa dijini di ile tsa dira gore batho ba tlhobaele thata ka go ntshiwa ga dimela ka bontsi, go senngwa ga tikologo le go fetoga ga tlelaemete.<ref>https://dailyinvestor.com/retail/151923/the-man-who-makes-r45000-per-month-selling-mopane-worms-white-ants-and-firewood/</ref> Springer Nature Go fetoga ga tlelaemete go ka nna botlhokwa thata ka gonne diboko tsa mopane di ikaegile thata ka ditlhare tsa tsone le maemo a a siameng a tikologo. Patlisiso nngwe ya go dira dimotlelara e ne ya fopholetsa gore go tla nna le phokotsego e kgolo ya lefelo le le siametseng seboko sa mopane mo maemong a isagwe a tlelaemete, le fa gone diphopholetso tse di ntseng jalo di sa tlhomama. <ref>https://news.uj.ac.za/news/the-limpopo-villagers-keeping-their-mopane-and-marula-trees-standing/</ref>
Diboko tsa mopane ke karolo e e botlhokwa ya dijo tsa kwa Aforika Borwa. Di tlamela ka dijo, lotseno le boleng jwa setso, segolobogolo mo bathong ba ba nnang kwa magaeng. Ka nako e e tshwanang, go oketsega ga ditlhokego le go gatelelwa ga tikologo go dira gore go ntshiwa le go somarelwa ga dijalo go nne botlhokwa thata.<ref>https://www.univen.ac.za/news/insights-from-prof-alan-gardiner-giving-public-lecture-on-mopane-worm-use-across-south-central-africa/</ref> Go sireletsa dikgwa tsa mopane le go ema nokeng batho ba ba ikaegileng ka dikungo tsa tsone go tla thusa thata go tlhomamisa gore diboko tsa mopane di tswelela e le dijo tsa botlhokwa e bile e le motswedi wa go itshedisa wa dikokomana tse di tlang.<ref>https://iol.co.za/capeargus/news/2025-12-02-new-study-reveals-genetic-vulnerabilities-in-mopane-worms-across-southern-africa/</ref>
[[Category: Mopane worms]]
[[Category: Diboko tsa Mopane]]
ju9tzze6we18d4cci3pf7htwbqfxmvo
Potjiekos
0
14950
54486
54476
2026-09-06T17:58:03Z
Reagoleboga
10854
added information
54486
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:The Potjie is ready.JPG|thumb|Potjie kos]]
=== '''Potjies''' ===
Potjies mo Aforika Borwa, e e ranolwang ka tlhamalalo e le "dijo tsa dipitsa tse dinnye", ke sejo se se apewang kwa ntle. Ka tlwaelo di apewa mo pitseng e e kgolo, ya tshipi, ya maoto a mararo, e e bidiwang potjie.[ Pitsa e gotediwa ka go dirisa dikgong tse dinnye kgotsa magala kgotsa, fa go na le tlhaelo ya lookwane, bojang jo bo sokameng kgotsa le e leng boloko jwa diphologolo jo bo omisitsweng.
== Hisetori ==
Ka setso, sejo seno se akaretsa nama, merogo e e tshwanang le dikherotse, khabetšhe, cauliflower, kgotsa lephutsi, tse di tshwanang le raese kgotsa ditapole, tsotlhe di apewa ka iketlo ka ditswaiso tsa Se-Dutch le Se-Malay, e leng ditswaiso tse di neng di tlwaelegile mo go se se neng se dirisiwa go apaya mo Aforika Borwa. Dilo tse dingwe tse di dirisiwang thata ke maungo le dijo tse di dirilweng ka folouru tse di jaaka pasta.
Potjiekos e simolotse e le Voortrekkers, e fetoga go nna sejo se se dirwang ka nama ya phokoje le merogo (fa e le teng), e apeilwe mo potjie. Fa batho ba ba neng ba tsamaya ka dinao ba ntse ba thunya diphologolo tsa naga, di ne di tsenngwa mo pitseng. Marapo a magolo a ne a tsenngwa gore sejana se nne thata. Letsatsi lengwe le lengwe fa dikolotsana di ema, pitsa e ne e bewa mo molelong gore e bela. Marapo a masha a ne a emisetsa a bogologolo mme nama e ntšha e emisetsa e e jetsweng. Diphologolo tse di neng di tsoma di ne di akaretsa diphologolo tsa naga, dinonyane tse di jaaka dikgogo tsa Guinea, dikolobe tsa naga, dikolobe tsa naga, mmutla le mmutla.
== Didirisiwa le thulaganyo ya kakaretso ==
Go tsenngwa oli ya go apaya mo potjie, mme e bo e bewa mo molelong go fitlha e fisa. Go tsenngwa nama, gantsi e le ya nku kgotsa ya kolobe. Nama e na le ditswaiso mme gantsi go tsenngwa mofuta mongwe wa bojalwa go dira tatso - gantsi biri, Old Brown Sherry kgotsa beine e e monate jaaka Humbro.
== dikotsi tsa boitekanelo ==
Ka 1998, go ne ga begwa gore dipitsa tsa aluminiamo tse di rometsweng ntle ka molao tse di nang le selekanyo se segolo sa lloto di ne di rekisiwa, di baya badirisi mo kotsing ya botlhole jwa lloto
== Bona gape ==
* Braai
* Skottle
* Hot pot
* List of African dishes
* List of stews
* Perpetual stew
* Potbrood
* Sač
== Metswedi ==
== Metswedi ya kwa ntle ==
[[Karolo:Potjiekos]]
5953vh45pw3rm3fpdzlglphgawb3q47
54489
54486
2026-09-06T18:06:57Z
Reagoleboga
10854
added information
54489
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:The Potjie is ready.JPG|thumb|Potjiekos]]
=== '''Potjieskos''' ===
Potjieskos mo Aforika Borwa, e e ranolwang ka tlhamalalo e le "dijo tsa dipitsa tse dinnye", ke sejo se se apewang kwa ntle. Ka tlwaelo di apewa mo pitseng e e kgolo, ya tshipi, ya maoto a mararo, e e bidiwang potjie.[ Pitsa e gotediwa ka go dirisa dikgong tse dinnye kgotsa magala kgotsa, fa go na le tlhaelo ya lookwane, bojang jo bo sokameng kgotsa le e leng boloko jwa diphologolo jo bo omisitsweng.<ref>https://www.citizen.co.za/rosebank-killarney-gazette/image-gallery/community/2026/07/07/parkview-potjiekos-competition-returns-to-george-hay-park/</ref>
== Hisetori ==
Ka setso, sejo seno se akaretsa nama, merogo e e tshwanang le dikherotse, khabetšhe, cauliflower, kgotsa lephutsi, tse di tshwanang le raese kgotsa ditapole, tsotlhe di apewa ka iketlo ka ditswaiso tsa Se-Dutch le Se-Malay, e leng ditswaiso tse di neng di tlwaelegile mo go se se neng se dirisiwa go apaya mo Aforika Borwa. Dilo tse dingwe tse di dirisiwang thata ke maungo le dijo tse di dirilweng ka folouru tse di jaaka pasta.<ref>https://www.timeout.com/johannesburg/news/nicarelas-annual-potjiekos-fundraiser-fires-up-parkview-this-july-070425</ref>
Potjiekos e simolotse e le Voortrekkers, e fetoga go nna sejo se se dirwang ka nama ya phokoje le merogo (fa e le teng), e apeilwe mo potjie. Fa batho ba ba neng ba tsamaya ka dinao ba ntse ba thunya diphologolo tsa naga, di ne di tsenngwa mo pitseng. Marapo a magolo a ne a tsenngwa gore sejana se nne thata. Letsatsi lengwe le lengwe fa dikolotsana di ema, pitsa e ne e bewa mo molelong gore e bela. Marapo a masha a ne a emisetsa a bogologolo mme nama e ntšha e emisetsa e e jetsweng. Diphologolo tse di neng di tsoma di ne di akaretsa diphologolo tsa naga, dinonyane tse di jaaka dikgogo tsa Guinea, dikolobe tsa naga, dikolobe tsa naga, mmutla le mmutla.
== Didirisiwa le thulaganyo ya kakaretso ==
Go tsenngwa oli ya go apaya mo potjie, mme e bo e bewa mo molelong go fitlha e fisa. Go tsenngwa nama, gantsi e le ya nku kgotsa ya kolobe. Nama e na le ditswaiso mme gantsi go tsenngwa mofuta mongwe wa bojalwa go dira tatso - gantsi biri, Old Brown Sherry kgotsa beine e e monate jaaka Humbro.<ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-05-06-skaapstertjies-potjiekos-snapshots-of-a-true-karoo-food-festival/</ref>
== Dikotsi tsa boitekanelo ==
Ka 1998, go ne ga begwa gore dipitsa tsa aluminiamo tse di rometsweng ntle ka molao tse di nang le selekanyo se segolo sa lloto di ne di rekisiwa, di baya badirisi mo kotsing ya botlhole jwa lloto
== Bona gape ==
* Braai
* Skottle
* Hot pot
* List of African dishes
* List of stews
* Perpetual stew
* Potbrood
* Sač
== Metswedi ==
== Metswedi ya kwa ntle ==
[[Karolo:Potjiekos]]
dkqqepfxfdstffzz8qpl28o3lt1nh0a
Vetkoke
0
14951
54490
54477
2026-09-06T18:09:46Z
Reagoleboga
10854
added information
54490
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:A_fat_cook_(Vetkoek).jpeg|thumb| Vetkoek e e tlhomilweng ka karolo ya polony]]
=== '''Vetkoek''' ===
Vetkoek ke borotho jwa setso jwa Aforika Borwa jo bo gadikilweng. E tshwana le kuku ya Johnny ya kwa Caribbean, oliebol ya kwa Netherlands le sopaipillas ya kwa Mexico. E itsege gape ka leina la SeXhosa, SeZulu, le Setswana la igwinya (bontsi amagwinya) le legwinya (bontsi magwinya) ka go latelana.<ref>https://www.timeout.com/johannesburg/news/bringing-the-heat-local-woman-warms-the-hearts-of-locals-with-vetkoeks-070225</ref>
Lefoko vetkoek ka Seaforikanse le kaya "khekhe e e mafura" mme le simologile mo hisetoring ya Aforika Borwa. Go akanngwa gore sejo seno se simolotswe ke Voortrekkers, e leng batho ba Ba-Dutch ba ba neng ba fudugela mo teng ga Aforika Borwa ka bo1830. E re ka ba ne ba batla dijo tse ba ka kgonang go di rwala le tse ba ka kgonang go di boloka mo maetong a bone a maleele, ba ne ba tlhama vetkoek e le tharabololo e e molemo. Tshimologo eno e e sa reng sepe e dirile gore vetkoek e nne sejo se se rategang thata mo bathong ba le bantsi ba Afrika Borwa, se se jewang mo magaeng e bile se rekisiwa ke barekisi ba mo mebileng go ralala naga.<ref>https://witness.co.za/news/2024/08/09/feeding-hearts-one-vetkoek-and-fish-at-a-time/</ref>
E bopegile jaaka donut e e se nang phatlha, mme e dirilwe ka bupi jo bo bedisitsweng. Gantsi di-vetkoek di dirwa mmogo le nama e e gadikilweng ya kheri, e e tsentsweng mo teng. Vetkoek gantsi e rekisiwa kwa diresetšhurenteng tse di nang le malapa le kwa meletlong ya Seaforika le kwa ditiragalong tsa setso.
Vetkoek(lengwinya) ke sejo se se rategang thata mo bathong ba le bantsi ba ba nnang mo Aforika Borwa koo e jewang e le nosi kgotsa e na le dijo tse di tletseng e bile e le mogote e bile e rekisiwa ke dikgwebo tse dinnye tse di farologaneng, barekisi ba ditekisi, barekisi ba mo mebileng, le mabenkele a dijo tse di bonako a a fitlhelwang mo Aforia Borwa, Namibia le Botswana.<ref>https://www.jacarandafm.com/lifestyle/food/gauteng-votes-its-favourite-vetkoek-pairing/</ref>
== Bona gape ==
* [[:en:List_of_African_dishes|List of African dishes]]
* [[:en:South_African_cuisine|South African cuisine]]
== Metswedi ==
== Metswedi e e kwa ntle ==
[[Karolo:Vetkoek]]
[[Karolo:Magwinya]]
iarsb68eiws991szm80cgc42cgduhy3
Mogwapa
0
14953
54485
2026-09-06T17:56:24Z
Reagoleboga
10854
added new article
54485
wikitext
text/x-wiki
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, biltong e ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.
0rwcjvdbu64g6gmktuhlwfdzgdjdr49
54492
54485
2026-09-06T18:16:08Z
Reagoleboga
10854
added information
54492
wikitext
text/x-wiki
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.
g4jy12rhavrywk42ty4s3k2syfbekez
54493
54492
2026-09-06T18:16:59Z
Reagoleboga
10854
added information
54493
wikitext
text/x-wiki
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.
==== Biltong mo Botshelong Jwa mo Aforka Borwa ====
Mogwapa gantsi o jewa kwa gae, fa motho a le mo loetong, kwa metshamekong le kwa dikokoanong. E ratiwa thata jaaka sejo se se motlhofo go jewa ka gonne go motlhofo go se tshola e bile ga go tlhokege gore se apewe pele se jewa. Gape Maafrika Borwa a le mantsi a na le ditsela tsa one tsa go e apaya le tsa go e apaya tse ba di ratang. Botlhokwa Jwa Setso
nzv92vthk6it9tt55iutih9w6eygbol
54494
54493
2026-09-06T18:22:08Z
Reagoleboga
10854
added information
54494
wikitext
text/x-wiki
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.
==== Biltong mo Botshelong Jwa mo Aforka Borwa ====
Mogwapa gantsi o jewa kwa gae, fa motho a le mo loetong, kwa metshamekong le kwa dikokoanong. E ratiwa thata jaaka sejo se se motlhofo go jewa ka gonne go motlhofo go se tshola e bile ga go tlhokege gore se apewe pele se jewa. Gape Maaforika Borwa a le mantsi a na le ditsela tsa one tsa go e apaya le tsa go e apaya tse ba di ratang. Botlhokwa Jwa Setso.
Ga se dijo fela, biltong e emela dingwao le hisetori ya Aforika Borwa. Gape e ratiwa ke baeti ba ba batlang go ja dijo tse di monate tse di kgethegileng tsa Aforika Borwa. Gompieno, biltong e fitlhelwa mo mabenkeleng a go bolaelwang nama mo go one, mo marekisetsong a magolo, mo marekisetsong le mo mabenkeleng a a rekisang dijo tse di kgethegileng go ralala naga. Biltong e sa ntse e le karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa ka ntlha ya tatso ya yone e e sa tshwaneng le epe, hisitori ya yone e telele, le tsela e e amanang ka yone le mekgwa ya setso ya go boloka nama. E santse e tswelela pele e itumelelwa mo Aforika Borwa ya segompieno fa e ntse e boloka dingwao tse di dirileng gore e tume kwa tshimologong.
7k19qsphw7k5ljqu218hb4kjp72bsvv
54495
54494
2026-09-06T18:22:53Z
Reagoleboga
10854
added a new article
54495
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Beef Biltong (Segwapa sa kgomo).jpg|thumb|Mogwapa[Biltong]]]
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.
==== Biltong mo Botshelong Jwa mo Aforka Borwa ====
Mogwapa gantsi o jewa kwa gae, fa motho a le mo loetong, kwa metshamekong le kwa dikokoanong. E ratiwa thata jaaka sejo se se motlhofo go jewa ka gonne go motlhofo go se tshola e bile ga go tlhokege gore se apewe pele se jewa. Gape Maaforika Borwa a le mantsi a na le ditsela tsa one tsa go e apaya le tsa go e apaya tse ba di ratang. Botlhokwa Jwa Setso.
Ga se dijo fela, biltong e emela dingwao le hisetori ya Aforika Borwa. Gape e ratiwa ke baeti ba ba batlang go ja dijo tse di monate tse di kgethegileng tsa Aforika Borwa. Gompieno, biltong e fitlhelwa mo mabenkeleng a go bolaelwang nama mo go one, mo marekisetsong a magolo, mo marekisetsong le mo mabenkeleng a a rekisang dijo tse di kgethegileng go ralala naga. Biltong e sa ntse e le karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa ka ntlha ya tatso ya yone e e sa tshwaneng le epe, hisitori ya yone e telele, le tsela e e amanang ka yone le mekgwa ya setso ya go boloka nama. E santse e tswelela pele e itumelelwa mo Aforika Borwa ya segompieno fa e ntse e boloka dingwao tse di dirileng gore e tume kwa tshimologong.
ecluukce1uz0us3v66ou6g27r496n3i
54496
54495
2026-09-06T18:23:34Z
Reagoleboga
10854
added information
54496
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Beef Biltong (Segwapa sa kgomo).jpg|thumb|Mogwapa[Biltong]]]
[[Setshwantsho:Biltong Beef sticks.JPG|thumb|Setshwantsho sa Mogwapa]]
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.
==== Biltong mo Botshelong Jwa mo Aforka Borwa ====
Mogwapa gantsi o jewa kwa gae, fa motho a le mo loetong, kwa metshamekong le kwa dikokoanong. E ratiwa thata jaaka sejo se se motlhofo go jewa ka gonne go motlhofo go se tshola e bile ga go tlhokege gore se apewe pele se jewa. Gape Maaforika Borwa a le mantsi a na le ditsela tsa one tsa go e apaya le tsa go e apaya tse ba di ratang. Botlhokwa Jwa Setso.
Ga se dijo fela, biltong e emela dingwao le hisetori ya Aforika Borwa. Gape e ratiwa ke baeti ba ba batlang go ja dijo tse di monate tse di kgethegileng tsa Aforika Borwa. Gompieno, biltong e fitlhelwa mo mabenkeleng a go bolaelwang nama mo go one, mo marekisetsong a magolo, mo marekisetsong le mo mabenkeleng a a rekisang dijo tse di kgethegileng go ralala naga. Biltong e sa ntse e le karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa ka ntlha ya tatso ya yone e e sa tshwaneng le epe, hisitori ya yone e telele, le tsela e e amanang ka yone le mekgwa ya setso ya go boloka nama. E santse e tswelela pele e itumelelwa mo Aforika Borwa ya segompieno fa e ntse e boloka dingwao tse di dirileng gore e tume kwa tshimologong.
4424j4bsyo2ou8uztzfqt9m2u8da6bi
54497
54496
2026-09-06T18:24:46Z
Reagoleboga
10854
added information
54497
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Beef Biltong (Segwapa sa kgomo).jpg|thumb|Mogwapa[Biltong]]]
[[Setshwantsho:Biltong Beef sticks.JPG|thumb|Setshwantsho sa Mogwapa]]
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.<ref>https://www.sajr.co.za/why-is-kosher-biltong-so-expensive/</ref>
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.<ref>https://www.jacarandafm.com/shows/breakfast/human-biltong-kiosk-has-sa-residents-shock/</ref>
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.<ref>https://www.goodthingsguy.com/joe-fleming-discovers-deep-fried-biltong/</ref>
==== Biltong mo Botshelong Jwa mo Aforka Borwa ====
Mogwapa gantsi o jewa kwa gae, fa motho a le mo loetong, kwa metshamekong le kwa dikokoanong. E ratiwa thata jaaka sejo se se motlhofo go jewa ka gonne go motlhofo go se tshola e bile ga go tlhokege gore se apewe pele se jewa. Gape Maaforika Borwa a le mantsi a na le ditsela tsa one tsa go e apaya le tsa go e apaya tse ba di ratang. Botlhokwa Jwa Setso.
Ga se dijo fela, biltong e emela dingwao le hisetori ya Aforika Borwa. Gape e ratiwa ke baeti ba ba batlang go ja dijo tse di monate tse di kgethegileng tsa Aforika Borwa. Gompieno, biltong e fitlhelwa mo mabenkeleng a go bolaelwang nama mo go one, mo marekisetsong a magolo, mo marekisetsong le mo mabenkeleng a a rekisang dijo tse di kgethegileng go ralala naga. Biltong e sa ntse e le karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa ka ntlha ya tatso ya yone e e sa tshwaneng le epe, hisitori ya yone e telele, le tsela e e amanang ka yone le mekgwa ya setso ya go boloka nama. E santse e tswelela pele e itumelelwa mo Aforika Borwa ya segompieno fa e ntse e boloka dingwao tse di dirileng gore e tume kwa tshimologong.
cy1bi6a2930qafmvjn4yref8h1gtidq
54498
54497
2026-09-06T18:25:28Z
Reagoleboga
10854
added information
54498
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Beef Biltong (Segwapa sa kgomo).jpg|thumb|Mogwapa[Biltong]]]
[[Setshwantsho:Biltong Beef sticks.JPG|thumb|Setshwantsho sa Mogwapa]]
=== '''Mogwapa''' ===
Mogwapa, o itsiwe jaaka biltong ka Seesimane, ke sengwe sa dijo tsa setso se se itsegeng thata kwa Aforika Borwa. E dirwa ka go omisa nama, gantsi e le ya kgomo, ka letswai, asene le ditswaiso. Nama eno e segwa ka dikarolwana mme e tlogelwe gore e ome go fitlha e nna thata e bo e nna le tatso. Mogwapa o ratiwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng e bile gantsi e jewa e le dijo tse di motlhofo.<ref>https://www.sajr.co.za/why-is-kosher-biltong-so-expensive/</ref>
==== Dijo Tse di Nang le Hisetori ====
Mogwapa o na le hisetori e telele mo Aforika Borwa mme e ne ya simololwa go dirisiwa jaaka tsela ya go boloka nama pele ga go nna le difiriji tsa segompieno. Go omisa le go omisa nama eno go ne go dira gore malapa le batsamai ba kgone go e boloka nako e telele e sa senyege. Fa nako e ntse e tsamaya, mogwapa o ne ya se ka ya nna fela mokgwa wa go boloka dijo mme e ne ya nna karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa.<ref>https://www.jacarandafm.com/shows/breakfast/human-biltong-kiosk-has-sa-residents-shock/</ref>
==== Tsela e e Baakanyediwang ka Yone ====
Gore go dirwe mogwapa pele nama e segwa ka dikarolwana tse dinnye mme e bo e tsenngwa ditswaiso tse di jaaka letswai, asene, coriander le ditswaiso tse dingwe. Go tswa foo se bewa mo lefelong le le omileng le le nang le moya o o lekaneng gore se se ka sa nna bongola. Go ikaegile ka gore batho ba rata biltong ya bone e le boleta e bile e le bongola kgotsa e le thata e bile e omile gore e nne nako e kana kang.<ref>https://www.goodthingsguy.com/joe-fleming-discovers-deep-fried-biltong/</ref>
==== Biltong mo Botshelong Jwa mo Aforka Borwa ====
Mogwapa gantsi o jewa kwa gae, fa motho a le mo loetong, kwa metshamekong le kwa dikokoanong. E ratiwa thata jaaka sejo se se motlhofo go jewa ka gonne go motlhofo go se tshola e bile ga go tlhokege gore se apewe pele se jewa. Gape Maaforika Borwa a le mantsi a na le ditsela tsa one tsa go e apaya le tsa go e apaya tse ba di ratang. Botlhokwa Jwa Setso.
Ga se dijo fela, biltong e emela dingwao le hisetori ya Aforika Borwa. Gape e ratiwa ke baeti ba ba batlang go ja dijo tse di monate tse di kgethegileng tsa Aforika Borwa. Gompieno, biltong e fitlhelwa mo mabenkeleng a go bolaelwang nama mo go one, mo marekisetsong a magolo, mo marekisetsong le mo mabenkeleng a a rekisang dijo tse di kgethegileng go ralala naga. Biltong e sa ntse e le karolo e e botlhokwa ya setso sa dijo sa Aforika Borwa ka ntlha ya tatso ya yone e e sa tshwaneng le epe, hisitori ya yone e telele, le tsela e e amanang ka yone le mekgwa ya setso ya go boloka nama. E santse e tswelela pele e itumelelwa mo Aforika Borwa ya segompieno fa e ntse e boloka dingwao tse di dirileng gore e tume kwa tshimologong.<ref>https://www.ecr.co.za/shows/carolofori/kzn-nutritionist-explains-why-biltong-not-healthy/</ref>
llpxiwjv6ry7sz20d6mifqmw0ng98fw
Motantsho wa Xibelani
0
14954
54499
2026-09-06T18:30:56Z
Reagoleboga
10854
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1310186260|Xibelani dance]]"
54499
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Xitsonga-Xibelani-Dancers.jpg|thumb|Basadi ba Matsonga ba dira mmino wa xibelani ]]
Mmino wa xibelani (Shibelani, Shibelana, Shibelane) ke mmino wa selegae wa basadi ba Batsonga go tswa kwa Mpumalanga le Limpopo e e leng mo Aforika Borwa. Leina la mmino le tswa mo puong ya Se-Xitsonga mme le ka ranolelwa go "go itaya ka morethetho", sekai, kgopolo ya "xi Bela ni vunanga". Leina "xibelani" gantsi le kaya mokgwa wa go bina fa mosese ka boone o bidiwa "tinguvu", le fa go ntse jalo, lefoko "xibelani" ka dinako tse dingwe le dirisiwa go kaya motantsho le mosese.
== Hisetori ==
Hisetori ya go bina xibelani e simolotse bogologolo kwa dinakong tsa kwa lotshitshing lwa borwa jwa Mozambique go tloga ka dingwaga tsa bo1400 kgotsa pele ga moo fa merafe ya Mozambique e ne e lekeletsa ka diletswa tsa mmino mme segolobogolo ka diletswa tsa logong le medumo ya go letsa ya meropa ya setso, di-xylophone le di-marimbas. Batho ba morafe wa Chopi ba ne ba nna matlhagatlhaga thata mo botaking jono mme ke motswedi o o kwadilweng ka ga metlha ya pele ya mofuta ono wa mmino le go bina, e leng timbila e e kwadisitsweng mo mabolokelong a UNESCO a boswa e le Setshwantsho se se Tlhomologileng sa Ngwao-Boswa jo bo sa Tshwaneng le Botho. Mokgwa ono wa go bina, totatota o tlhoka gore motantshi a tshikinye letheka go tsamaisana le morethetho mme mmele otlhe o tshwanetse go dirisiwa go kaela metsamao.
Gantsi batho ba ba neng ba bina ba-Xibelani ba ne ba tshameka mmino wa diletswa tsa mmino mmogo le go opa diatla le go letsa molodi. Fa batshameki ba mbila le swigubu ba ne ba tshameka mo setlhopheng sa okhestra, basadi ba Batsonga ba ne ba tla latela ka go opela, e e neng e le mokgwa wa go bitsa le go araba, mme ka dinako tse dingwe basadi ba ne ba tla refosana go bina fa pele ga setlhopha sa okhestra. Dikobo tsa bogologolo tsa xibelani di ne di dirwa ka ditlhale tse di farologaneng, wulu, ditlhale le bojang. Di-xibelani tsa segompieno gantsi ke diaparo tse ditelele tse di dirilweng ka letsela le le nonofileng le le dirang gore di bidiwe tinguvu.
== Mokgwa ==
Mo motantsheng wa xibelani, basadi ba Batsonga ba bofa mofuta wa sekgatshi sa Seaforika - xibelani se se itsegeng jaaka "tinguvu" - go dikologa letheka la bona mme morago ba bo ba tshikinyega go tswa mo lethekeng. Seaparo sa xibelani se diretswe go dira gore motho yo o se apereng a lebege a na le letheka le legolo, mme ka go dira jalo a gatelela go roroma. Sekepe ka bosone se dirwa ka letsela kgotsa ka boboa mme se dirwa ka mebala e e farologaneng e bile se dirilwe ka tsela e e farologaneng. Letsela leno kgotsa boboa jono bo logwa ka seatla kgotsa ka motšhine mme bo dirilwe ka tsela e e tshwanang le mofuta mongwe wa mosese wa kwa Caribbean.
Mekgabiso ya gompieno ya xibelani gantsi e diretswe go bina mme ka jalo e na le modumo fa letheka le tshikinngwa. Mokgwa wa go bina wa yone ke wa go roroma ga Caribbean, le fa gone e na le morethetho o o bofefo le thulaganyo e e raraaneng ya go bina e e tlwaelegileng mo bathong ba Batsonga.
Basetsana ba Batsonga ba tlwaetse go ithuta go bina mmino wa Xibelani, mme ke tsela e ba bontshang ka yone gore ba motlotlo ka setso sa bone. Se-Xibelan Tlhakwana, e gape e bidiwang serethe sa kgomo, ke dijo tsa setso tse di ratwang ke batho ba le bantsi ba Afrika Borwa. E dirwa ka karolo e e kwa tlase ya leoto la kgomo mme e tseelwa kwa godimo ka ntlha ya tatso ya yone e e monate le tsela e e borethe le e e bonolo e e dirilweng ka yone fa e apeilwe sentle. Gantsi se apewa e le dijo tse di monate tse di ka jewang ke lelapa lotlhe.
Batsonga ba bina moopelo wa xibelani go ya ka mmino wa bone o o farologaneng, gantsi e le wa Tsonga disco kgotsa Tsonga ndzhumbha (mmino wa setso wa Xitsonga) mme go setse go tlwaelegile gore ditlhopha tsotlhe tsa Batsonga di nne le baopedi ba basadi ba xibelani. Metantsho ya xibelani le tshetsha e ile ya tuma gape mo Giyani wa segompieno ka gonne batho ba ile ba amogela mekgwa ya bone ya setso.
Le fa gone mmino wa xibelani e le wa basadi, banna bangwe le bone ba a o bina, segolobogolo fa go na le xiseveseve (mofuta mongwe wa moletlo). Mo setšhabeng sa segompieno, go binwa ga xibelani go tsewa e le motantsho o o bulegileng o mongwe le mongwe a ka nnang le seabe mo go one, mme gape o dirisiwa mo kerekeng le mo ditirelong.
== Bona gape ==
* Music of Mozambique
* Origin
* Oringe
== Metswedi ==
[[Karolo:Xibelani]]
q5hjqqrrzcx7pxk4phzgcjpt27xs9zw
Tlhakwana
0
14955
54500
2026-09-06T18:31:39Z
Reagoleboga
10854
added new article
54500
wikitext
text/x-wiki
=== Tlhakwana ===
Tsela e e Tlwaelegileng ya go e Baakanya Ka tlwaelo go tsaya nako e telele go apaya serethe sa kgomo ka gonne nama le dithishu tse di e tshwaraganyang di thata ka tlholego. Gantsi e a phepafadiwa e bo e bedisiwa kgotsa e bedisiwa mo boapeelong diura di le mmalwa go fitlha e nna boleta. Go ka tsenngwa merogo, dieie, ditamati, ditswaiso le dilo tse dingwe go dira dijo tse di monate. Dijo Tse di Kgotsofatsang
jowmwp7z3wx0bwphxuqd2sur9900s7h
54501
54500
2026-09-06T18:33:01Z
Reagoleboga
10854
added information
54501
wikitext
text/x-wiki
=== Tlhakwana ===
Tsela e e Tlwaelegileng ya go e Baakanya
Ka tlwaelo go tsaya nako e telele go apaya serethe sa kgomo ka gonne nama le dithishu tse di e tshwaraganyang di thata ka tlholego. Gantsi e a phepafadiwa e bo e bedisiwa kgotsa e bedisiwa mo boapeelong diura di le mmalwa go fitlha e nna boleta. Go ka tsenngwa merogo, dieie, ditamati, ditswaiso le dilo tse dingwe go dira dijo tse di monate.
==== Dijo Tse di Kgotsofatsang ====
Tlhakwana gantsi e jewa le dijo tse di tlwaelegileng tse di jaaka bogobe, ledombolo, setampa, kgotsa merogo. Sose kgotsa moro o o nang le tatso o o dirwang fa go apewa o dira gore dijo di nne monate thata fa go jewa mmogo lo le lelapa. E re ka e le monate e bile e kgotsofatsa, e ka nna sejo se se botlhokwa fa batho ba batla dijo tse di monate tsa setso. Lelapa le Setšhaba Dijo tsa setso tse di jaaka tlhakwana gantsi di amanngwa le botshelo jwa lelapa le jwa setšhaba. Go apaya dijo tse di ntseng jalo go ka dira gore maloko a lelapa a atamalane, segolobogolo fa mekgwa ya go apaya ya setso e fetisediwa go tswa mo kokomaneng e kgolo go ya go e potlana. Malapa a a farologaneng a ka apaya serethe sa kgomo ka ditsela tse di sa tshwaneng go ikaegile ka dingwao tsa bone le dilo tse ba di ratang.
bqrbhnc35ubc1zumesz3u10hh11t6aj
54502
54501
2026-09-06T18:35:58Z
Reagoleboga
10854
added information
54502
wikitext
text/x-wiki
=== Tlhakwana ===
Tlhakwan ke sejo sa setso se se di dirilweng ka karolo e e kwa tlase ya leoto la kgomo, go akaretsa letlalo, dithishu tse di golaganyang le lerapo. Gantsi e apewa ka iketlo mo seboaneng kgotsa mo sopong go fitlha e nna boleta, e leng se se dirang gore sejo seno se nne le tatso e e monate e bile se le thata.
==== Tsela e e Tlwaelegileng ya go e Baakanya ====
Ka tlwaelo go tsaya nako e telele go apaya serethe sa kgomo ka gonne nama le dithishu tse di e tshwaraganyang di thata ka tlholego. Gantsi e a phepafadiwa e bo e bedisiwa kgotsa e bedisiwa mo boapeelong diura di le mmalwa go fitlha e nna boleta. Go ka tsenngwa merogo, dieie, ditamati, ditswaiso le dilo tse dingwe go dira dijo tse di monate.
==== Dijo Tse di Kgotsofatsang ====
Tlhakwana gantsi e jewa le dijo tse di tlwaelegileng tse di jaaka bogobe, ledombolo, setampa, kgotsa merogo. Sose kgotsa moro o o nang le tatso o o dirwang fa go apewa o dira gore dijo di nne monate thata fa go jewa mmogo lo le lelapa. E re ka e le monate e bile e kgotsofatsa, e ka nna sejo se se botlhokwa fa batho ba batla dijo tse di monate tsa setso. Lelapa le Setšhaba Dijo tsa setso tse di jaaka tlhakwana gantsi di amanngwa le botshelo jwa lelapa le jwa setšhaba. Go apaya dijo tse di ntseng jalo go ka dira gore maloko a lelapa a atamalane, segolobogolo fa mekgwa ya go apaya ya setso e fetisediwa go tswa mo kokomaneng e kgolo go ya go e potlana. Malapa a a farologaneng a ka apaya serethe sa kgomo ka ditsela tse di sa tshwaneng go ikaegile ka dingwao tsa bone le dilo tse ba di ratang.
h82046xrs5h6sbau213nh6lhd20ifw0
54503
54502
2026-09-06T18:37:01Z
Reagoleboga
10854
added information
54503
wikitext
text/x-wiki
=== Tlhakwana ===
Tlhakwan ke sejo sa setso se se di dirilweng ka karolo e e kwa tlase ya leoto la kgomo, go akaretsa letlalo, dithishu tse di golaganyang le lerapo. Gantsi e apewa ka iketlo mo seboaneng kgotsa mo sopong go fitlha e nna boleta, e leng se se dirang gore sejo seno se nne le tatso e e monate e bile se le thata.
==== Tsela e e Tlwaelegileng ya go e Baakanya ====
Ka tlwaelo go tsaya nako e telele go apaya serethe sa kgomo ka gonne nama le dithishu tse di e tshwaraganyang di thata ka tlholego. Gantsi e a phepafadiwa e bo e bedisiwa kgotsa e bedisiwa mo boapeelong diura di le mmalwa go fitlha e nna boleta. Go ka tsenngwa merogo, dieie, ditamati, ditswaiso le dilo tse dingwe go dira dijo tse di monate.
==== Dijo Tse di Kgotsofatsang ====
Tlhakwana gantsi e jewa le dijo tse di tlwaelegileng tse di jaaka bogobe, ledombolo, setampa, kgotsa merogo. Sose kgotsa moro o o nang le tatso o o dirwang fa go apewa o dira gore dijo di nne monate thata fa go jewa mmogo lo le lelapa. E re ka e le monate e bile e kgotsofatsa, e ka nna sejo se se botlhokwa fa batho ba batla dijo tse di monate tsa setso. Lelapa le Setšhaba Dijo tsa setso tse di jaaka tlhakwana gantsi di amanngwa le botshelo jwa lelapa le jwa setšhaba. Go apaya dijo tse di ntseng jalo go ka dira gore maloko a lelapa a atamalane, segolobogolo fa mekgwa ya go apaya ya setso e fetisediwa go tswa mo kokomaneng e kgolo go ya go e potlana. Malapa a a farologaneng a ka apaya serethe sa kgomo ka ditsela tse di sa tshwaneng go ikaegile ka dingwao tsa bone le dilo tse ba di ratang.
==== Botlhokwa Jwa Setso ====
Tlhakwana o bontsha kafa batho ba Aforika Borwa ba tlwaetseng go dirisa dikarolo tse di farologaneng tsa diphologolo go na le go senya dijo. Ke sekai sa kafa go apaya ka tsela ya setso go ka fetolang dilo tse di motlhofo go dirwa dijo tse di nang le dikotla le tse di monate ka teng. Mo bathong ba le bantsi, go ja tlhakwana gape go ka dira gore ba gopole legae la bone, lelapa le dikokoano tsa setso. Tlhakwana ga se fela serethe sa kgomo; ke karolo ya dijo tse dintsi tse di tswang mo Afrika Borwa. Go dirwa ga yone ka bonya, tatso ya yone e e monate le go amana ga yone le dingwao tsa lelapa go dirile gore e nne e ntse e ratiwa. E tswelela go bontsha botlhokwa jwa dijo tsa setso mo setsong sa Aforika Borwa.
6kdv2y38q99jt5x4t6bp80r2xeslpwn
54504
54503
2026-09-06T18:38:04Z
Reagoleboga
10854
added information
54504
wikitext
text/x-wiki
=== Tlhakwana ===
Tlhakwan ke sejo sa setso se se di dirilweng ka karolo e e kwa tlase ya leoto la kgomo, go akaretsa letlalo, dithishu tse di golaganyang le lerapo. Gantsi e apewa ka iketlo mo seboaneng kgotsa mo sopong go fitlha e nna boleta, e leng se se dirang gore sejo seno se nne le tatso e e monate e bile se le thata.<ref>https://festival.si.edu/blog/how-to-cure-a-hangover-in-armenia-cow-foot-soup-khash</ref>
==== Tsela e e Tlwaelegileng ya go e Baakanya ====
Ka tlwaelo go tsaya nako e telele go apaya serethe sa kgomo ka gonne nama le dithishu tse di e tshwaraganyang di thata ka tlholego. Gantsi e a phepafadiwa e bo e bedisiwa kgotsa e bedisiwa mo boapeelong diura di le mmalwa go fitlha e nna boleta. Go ka tsenngwa merogo, dieie, ditamati, ditswaiso le dilo tse dingwe go dira dijo tse di monate.
==== Dijo Tse di Kgotsofatsang ====
Tlhakwana gantsi e jewa le dijo tse di tlwaelegileng tse di jaaka bogobe, ledombolo, setampa, kgotsa merogo. Sose kgotsa moro o o nang le tatso o o dirwang fa go apewa o dira gore dijo di nne monate thata fa go jewa mmogo lo le lelapa. E re ka e le monate e bile e kgotsofatsa, e ka nna sejo se se botlhokwa fa batho ba batla dijo tse di monate tsa setso. Lelapa le Setšhaba Dijo tsa setso tse di jaaka tlhakwana gantsi di amanngwa le botshelo jwa lelapa le jwa setšhaba. Go apaya dijo tse di ntseng jalo go ka dira gore maloko a lelapa a atamalane, segolobogolo fa mekgwa ya go apaya ya setso e fetisediwa go tswa mo kokomaneng e kgolo go ya go e potlana. Malapa a a farologaneng a ka apaya serethe sa kgomo ka ditsela tse di sa tshwaneng go ikaegile ka dingwao tsa bone le dilo tse ba di ratang.<ref>https://wired868.com/2025/05/18/vaneisa-the-loss-of-cow-heel-is-our-cultural-heritage-becoming-unaffordable/</ref>
==== Botlhokwa Jwa Setso ====
Tlhakwana o bontsha kafa batho ba Aforika Borwa ba tlwaetseng go dirisa dikarolo tse di farologaneng tsa diphologolo go na le go senya dijo. Ke sekai sa kafa go apaya ka tsela ya setso go ka fetolang dilo tse di motlhofo go dirwa dijo tse di nang le dikotla le tse di monate ka teng. Mo bathong ba le bantsi, go ja tlhakwana gape go ka dira gore ba gopole legae la bone, lelapa le dikokoano tsa setso. Tlhakwana ga se fela serethe sa kgomo; ke karolo ya dijo tse dintsi tse di tswang mo Afrika Borwa. Go dirwa ga yone ka bonya, tatso ya yone e e monate le go amana ga yone le dingwao tsa lelapa go dirile gore e nne e ntse e ratiwa. E tswelela go bontsha botlhokwa jwa dijo tsa setso mo setsong sa Aforika Borwa.
qc09l3u2wxd1cf3sd6i1ocnbhdv15qi
54505
54504
2026-09-06T18:38:46Z
Reagoleboga
10854
added a photo
54505
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Cow heels.jpg|thumb|Tlhakwana]]
=== Tlhakwana ===
Tlhakwan ke sejo sa setso se se di dirilweng ka karolo e e kwa tlase ya leoto la kgomo, go akaretsa letlalo, dithishu tse di golaganyang le lerapo. Gantsi e apewa ka iketlo mo seboaneng kgotsa mo sopong go fitlha e nna boleta, e leng se se dirang gore sejo seno se nne le tatso e e monate e bile se le thata.<ref>https://festival.si.edu/blog/how-to-cure-a-hangover-in-armenia-cow-foot-soup-khash</ref>
==== Tsela e e Tlwaelegileng ya go e Baakanya ====
Ka tlwaelo go tsaya nako e telele go apaya serethe sa kgomo ka gonne nama le dithishu tse di e tshwaraganyang di thata ka tlholego. Gantsi e a phepafadiwa e bo e bedisiwa kgotsa e bedisiwa mo boapeelong diura di le mmalwa go fitlha e nna boleta. Go ka tsenngwa merogo, dieie, ditamati, ditswaiso le dilo tse dingwe go dira dijo tse di monate.
==== Dijo Tse di Kgotsofatsang ====
Tlhakwana gantsi e jewa le dijo tse di tlwaelegileng tse di jaaka bogobe, ledombolo, setampa, kgotsa merogo. Sose kgotsa moro o o nang le tatso o o dirwang fa go apewa o dira gore dijo di nne monate thata fa go jewa mmogo lo le lelapa. E re ka e le monate e bile e kgotsofatsa, e ka nna sejo se se botlhokwa fa batho ba batla dijo tse di monate tsa setso. Lelapa le Setšhaba Dijo tsa setso tse di jaaka tlhakwana gantsi di amanngwa le botshelo jwa lelapa le jwa setšhaba. Go apaya dijo tse di ntseng jalo go ka dira gore maloko a lelapa a atamalane, segolobogolo fa mekgwa ya go apaya ya setso e fetisediwa go tswa mo kokomaneng e kgolo go ya go e potlana. Malapa a a farologaneng a ka apaya serethe sa kgomo ka ditsela tse di sa tshwaneng go ikaegile ka dingwao tsa bone le dilo tse ba di ratang.<ref>https://wired868.com/2025/05/18/vaneisa-the-loss-of-cow-heel-is-our-cultural-heritage-becoming-unaffordable/</ref>
==== Botlhokwa Jwa Setso ====
Tlhakwana o bontsha kafa batho ba Aforika Borwa ba tlwaetseng go dirisa dikarolo tse di farologaneng tsa diphologolo go na le go senya dijo. Ke sekai sa kafa go apaya ka tsela ya setso go ka fetolang dilo tse di motlhofo go dirwa dijo tse di nang le dikotla le tse di monate ka teng. Mo bathong ba le bantsi, go ja tlhakwana gape go ka dira gore ba gopole legae la bone, lelapa le dikokoano tsa setso. Tlhakwana ga se fela serethe sa kgomo; ke karolo ya dijo tse dintsi tse di tswang mo Afrika Borwa. Go dirwa ga yone ka bonya, tatso ya yone e e monate le go amana ga yone le dingwao tsa lelapa go dirile gore e nne e ntse e ratiwa. E tswelela go bontsha botlhokwa jwa dijo tsa setso mo setsong sa Aforika Borwa.
1sdzsayi4gh3ra3emhvdb906b7msq6b
Seanamarena
0
14956
54506
2026-09-06T18:42:21Z
Reagoleboga
10854
added new article
54506
wikitext
text/x-wiki
=== '''Seanamarena''' ===
Seanamarena, kobo ya Basotho ke dikobo tsa setso tsa wulu tse di amanngwang le batho ba Basotho ba Lesotho. Ga se seaparo fela kana sengwe se se dirisediwang go thuthafatsa. Dikobo ke letshwao le le botlhokwa la setso sa Basotho, boitshupo, hisetori le boikgantsho. E aparwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng mme e bonala thata ka nako ya meletlo e e botlhokwa ya setso, meletlo le ditiragalo tsa setso.
Hisetori ya Seanamarena sa Basotho
t5rf4vl2nc3dk1oyzjq1mqqtdh9jmze
54507
54506
2026-09-06T18:43:30Z
Reagoleboga
10854
added information
54507
wikitext
text/x-wiki
=== '''Seanamarena''' ===
Seanamarena, kobo ya Basotho ke dikobo tsa setso tsa wulu tse di amanngwang le batho ba Basotho ba Lesotho. Ga se seaparo fela kana sengwe se se dirisediwang go thuthafatsa. Dikobo ke letshwao le le botlhokwa la setso sa Basotho, boitshupo, hisetori le boikgantsho. E aparwa ke batho ba dingwaga tse di farologaneng mme e bonala thata ka nako ya meletlo e e botlhokwa ya setso, meletlo le ditiragalo tsa setso.
==== Hisetori ya Seanamarena sa Basotho ====
Hisetorii ya kobo ya Basotho e golagane thata le hisetori ya Bogosi jwa Lesotho. Dikobo tsa setaele sa kwa Yuropa di ne tsa simolola go ratiwa thata ke Ba-Basotho mo lekgolong la bo19 la dingwaga, segolobogolo ka nako ya puso ya ga Kgosi Moshoeshoe I, mosimolodi wa setšhaba sa Ba-Basotho. Fa nako e ntse e tsamaya, dikobo di ne tsa tsenngwa mo setsong sa Basotho mme tsa nna karolo e e botlhokwa ya moaparo wa setso. Mekgwa e e tlhomologileng le dipopego tse di bonwang mo dikobong tse dintsi tsa Basotho di dirile gore di itsiwe mo Lesotho le mo lefatsheng lotlhe.
j9t9ifghyxzih0twtyyj6yn93kk5a08
Kobo ya Basotho
0
14957
54508
2026-09-06T19:00:54Z
Reagoleboga
10854
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1352791842|Basotho blanket]]"
54508
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Parade_of_Basotho_women.jpg|thumb|Basotho women wearing blankets]]
[[Setshwantsho:Retsilisitsoe_Nthunya.jpg|thumb|Ngwana o apare kobo ya Basotho]]
Dikobo tsa Basotho ke mofuta wa diaparo tse di aparwang ke batho ba Basotho kwa Lesotho le Aforika Borwa. E ne e le ya wulu e e itshekileng, mme e fetogile ka ntlha ya maemo a ikonomi a a fetogang le kgatelopele ya thekenoloji mo masomeng a dingwaga a a fetileng, e leng se se dirileng gore go fetolwe go nna motswako wa letsela o o nang le 50% ya wulu ya merino le 50% ya dralon, motswako wa wulu le katune, kgotsa faeba ya acrylic fela.
== Hisetori ==
E ne e le mpho ya mmusi wa nako eo Kgosi Moshoeshoe I, ke monna wa kwa Borithane yo o neng a itsiwe fela jaaka "Rre Howell" kwa bokhutlong jwa ngwagakgolo wa bo 19. Dikobo tseno di ne tsa tuma ka bonako mo kgaolong ya Lesotho.
Tsela eo banna ba Basotho ba aparang dikobo tse tsa setso ka yona e ikaegile ka Kaross ya setso, kobo ya letlalo la phologolo le fa phetogo ya bona go nna "tsela e e logilweng ka feketiri" e amanngwa le Kgosi Moshoeshoe I. Ka 1860 go ne go le thata go bona matlalo a a lekaneng a Karosses mme ka 1872 bontsi jwa matlalo a dinku a ne a emisitswe ka dikobo tsa boleng jo bo kwa tlase tsa katune kgotsa boboa. Kgosi o ne a tlhomamisa go dirwa ga "dikobo tse di kgethegileng" ka 1876 morago ga go kopana le motlhami wa diaparo wa Moesemane le mogwebi Donald Fraser. Dikobo tse disha tse di ne di sa nonofa fela mme gape di ne di ka dirwa ka tsela e e tshwanang le ya Kaross mme ka jalo di ne tsa emisetsa ka bonako letsela la boleng jo bo kwa tlase le le neng le romelwa kwa ntle le le neng le aparwa ke batho ba Lesotho pele.
== Tiriso ya Meletlo ==
Go kgabaganya Bogosi, mefuta e e farologaneng ya dikobo tse e aparwa ke batho ba Lesotho go emela meetlo e e farologaneng ya go fetisa mo setšhabeng.
Moholobela ke kobo ya tsalo e e aparwang ke basimane ba Basotho go baakanyetsa phetogo ya bone go nna banna. Morago ga moletlo wa go simolola, makawana a kwa Lesotho a tla apara kobo e e farologaneng e e bidiwang Lekhokolo, e e tlhomamisang gore ba setse ba godile.
E ne e le tlwaelo gore monyadiwa wa Mosotho a apare kobo ya Motlotlehi ka letsatsi la lenyalo la bona, fela kobo ya Lingoetsi e emisitse e e neng e sa tlhole e dirisiwa. Ka fa letlhakoreng le lengwe, banna ka tlwaelo ba naya basadi ba bone dikobo tsa Serope fa ngwana wa bone wa ntlha a tsholwa.
Seana Marena: Se se raya gore kobo ya kgosi kgotsa go ikana ka kgosi. Kobo e e kgethegileng e aparwa fela ke kgosi le dikgosana tsa gagwe, e na le maemo a a kwa godimo go feta dikobo tsotlhe tsa Basotho.
Lehlosi: Ke kobo e e dirilweng ka letlalo la katse ya naga kgotsa nkwe. Gone jaanong, gantsi o tla bona dikgosana di apere dikobo tse di dirilweng ka tsela ya kgwebo tse di nang le letshwao la nkwe, go na le matlalo a mmatota a nkwe.
Victorian/ Malakabane: Go ya ka ditlhamane tsa selegae, ka 1897 Kgosigadi Victoria o ne a etela Lesotho (se ga se a diragala, mme ngwaga oo o ne wa tshwaya Jubilee ya Taemane ya Kgosigadi Victoria). Go ya ka ditlhamane, o ne a naya Kgosi Lerotholi Letsie mpho, e e neng e le kobo. O ne a rwala kobo eo ka tsela e e nang le seriti, ka tsela e e neng e tshwantshetsa Poncho, mo magetleng a gagwe mme ke gone koo ngwao ya go rwala kobo e simologileng teng. Tota e bile, ka 1897 Donald Fraser o ne a tlhama kobo e e neng e ka emisetsa matlalo a nkwe, a a neng a setse a sa tlwaelega, mme a e bitsa Victoria England go gopola Jubilee ya Taemane ya ga Kgosigadi Victoria. 5] Batho ba Basotho ba ne ba na le lorato le tlotlo e kgolo go Kgosigadi Victoria mme kobo ya Victoria England e fetogile letshwao la maemo le le batliwang thata.
Motlatsi: e diretswe go tlotla botsalo jwa Kgosana Lerotholi. Motlatsi o raya "motlhatlhami".
[[Setshwantsho:Dikobo_tsa_Basotho.jpg|thumb|Mefuta e e farologaneng ya dikobo kwa Oliewenhuis Art Museum, Bloemfontein, South Africa.]]
Letlama: e aparwa ke banna le basadi ba ba simolotseng ka ngwao " tlama" ke go bofa "ke e tlametse mathata aseng basali ba batho" ("Ke e bofile (kobe) ka ntlha ya mathata a me e seng ka ntlha ya basadi ba banna ba bangwe') ke se motho yo o rweleng kobo eno a ka se buang.
Batho Ba Roma: ba gopola ketelo ya Mopapa John Paul go ya kwa Lesotho ka 1988.
Kharetsa: e reeletswe ka aloe e e tlholegang kwa dithabeng tsa Maloti kwa Lesotho.
Sefate le Morena: di dirisiwa ke batho ba Basotho jaaka kobo ya letsatsi le letsatsi.
Ketelo ea Morena Papa e e kayang ketelo ya Mopapa: Mopapa John Paul II o kile a etela kwa Lesotho ka 1988, mpho ya kobo e ne ya fiwa ene e e beilweng kwa Vatican kwa Roma.
Ditlhamo tsa Louis Vuitton tsa kgobokanyo ya diaparo tsa banna tsa 2017 di ne di na le ditlhamane tsa Basotho Blankets tse di bakileng kgotlhang mo Afrika Borwa ka ditatofatso tsa go dirisa ngwao ya setso. [ Moqapi wa feshene Thabo Makhetha-Kwinana o itsege ka meralo ya dikobo tsa Basotho.
Mo difiliming tsa 2018 tsa Black Panther le mo go Avengers: Infinity War, W'Kabi le banna ba morafe wa gagwe ba tlhagelela mo mafelong a mantsi ba apere se se lebegang e le kobo ya Basotho. E re ka batshameki ba ba mo filiming ba ne ba sa tswe mo kontinenteng ya Afrika, ditlhopha di le mmalwa tsa kontinente ya Afrika di ne tsa leba go dirisiwa ga matshwao a setso a a jaaka a a sa tshwanelang go dirisiwa ke Baafrika ba ba nnang kwa dinageng di sele. [ Le fa go ntse jalo, baesekopo e ne ya dira gore dikobo tseno di itsege mo lefatsheng lotlhe mme ya dira gore di rekisiwe thata.]
== Bona gape ==
* Specific visual symbols related to the coming of age ceremony [[:en:Lebollo_la_basadi|lebollo la basadi]]
* [[:en:Lebollo_la_banna|Lebollo la banna]]
== Metswedi ==
== Metswedi e e kwa ntle ==
[[Karolo:Seanamarena]]
m3pkeu3a0ap1ufypqe9qd31wq75tcyi
Dijo tsa setso
0
14958
54514
2026-09-07T07:50:07Z
Skwelea
12487
Dijo Tsa Setso
54514
wikitext
text/x-wiki
[[File:Samp_Meal.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Samp_Meal.jpg|thumb|Dinawa tsa setampa]]
== Dijo Tsa Setso ==
[[File:Tripe_Botswana.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Tripe_Botswana.jpg|thumb|Mogodu]]
Dijo tsa setso tsa Aforika Borwa di bontsha dijo tse di farologaneng le hisitori ya naga ya rona . Ditshaba tse di farologaneng di na le dijo tsa tsona tsa setso ,tse bontsi jwa tsona di santseng di itumelwa kwa dikokoanong tsa malapa , kwa meletlong le kwa ditiragalong tsa setso <ref>{{Cite web |title=Everything you need to know to travel to South Africa (US) |url=https://www.southafrica.net/us/en/ |access-date=2026-09-04 |website=www.southafrica.net}}</ref>
Dijo tse di tumileng tsa setso di akaretsa bogobe,sejo se se dirilweng ka mmidi se gantsi gantsi se ka jewa ka nama kgotsa merogo . Chakalaka, e leng monate , e diriwa ka dinawa le maungo a a farologaneng, le yona gantsi e jewa ka bogobe le nama. Chakala gantsi e ratiwa ka di "braai". Mo bathong wa morafe wa ba Xhosa, umngqosho , e e dirilweng ka setampa le di nawa , ke sejo se se itsegeng thata itsegeng thta sa setso . Ba Tswana, baPedi le Basotho bo na ba itsege ka go rata mogodu. <ref>{{Cite web |date=2026-09-02 |title=Home Page {{!}} South African History Online |url=https://sahistory.org.za/node/144647 |access-date=2026-09-04 |website=sahistory.org.za |language=en}}</ref>
Dijo tse dingwe tse di itsegeng thata di akaretsa bobotie, eleng sejo sa nama e e sitsweng e e tsentsweng dinatetshi e e nang le mae , le biltong , e e dirwang ka go fodisa le go omisa nama. <ref>{{Cite web |title=Everything you need to know to travel to South Africa (US) |url=https://www.southafrica.net/us/en/ |access-date=2026-09-04 |website=www.southafrica.net}}</ref>Dijo tsena di fetogile dikaralo tsa botlhokwa tsa setso sa Aforika Borwa <ref>{{Cite web |date=2026-09-04 |title=South Africa - Diversity, Wildlife, Cuisine {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/South-Africa/Cultural-life |access-date=2026-09-04 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref>
Dijo tsa setso di tswelela go nna le seabe se se botlhokwa mo setshabeng sa Aforika Borwa ka go somarela dingwao tsa setso le go kopanya malapa le baagi <ref>{{Cite web |date=2026-09-02 |title=Home Page {{!}} South African History Online |url=https://sahistory.org.za/node/144647 |access-date=2026-09-04 |website=sahistory.org.za |language=en}}</ref><!--EDIT BELOW THIS LINE-->
== References ==
<references />
ebrhj4aahr1gulp2hkqt0am0k8bwphk
Dipina tsa amapiano
0
14959
54515
2026-09-07T07:54:15Z
Skwelea
12487
Dipina Tsa Amapiano
54515
wikitext
text/x-wiki
== Dipina Tsa Amapiano ==
Amapiano ke mofuta wa mmino wa Aforika Borwa o o tlhagelletseng kwa Gauteng ka ngwaga wa dingwaga tsa bo 2010. Mofuta ono o kopanya dielemente tsa mmino wa ntlo, jazz, kwaito le mmino wa lounge mme o itsege ka melodi ya piano,mela ya bass le modumo o o tlhaolang wa meropa ya dikota<ref>{{Cite web |title=African Music Library |url=https://africanmusiclibrary.org/ |access-date=2026-09-04 |website=africanmusiclibrary.org}}</ref>
Amapiano e ne ya tuma thata mo Aforika Borwa kwa bofelong jwa dingwaga tsa bo 2010 pele ga e tlhokomelwa ke dinaga di sele ka dipolateforomo tsa go elela le metswedi ya dikgang.<ref>{{Cite web |last=Osha |first=Sanya |date=2023-03-30 |title=Amapiano Awards: South Africa’s dance music scene spreads its joy across the world |url=https://doi.org/10.64628/aaj.wgr3xvtsd |access-date=2026-09-04 |website=doi.org}}</ref> Bataki le batlhagisi ba ba jaaka Kabza De Small,DJ Maphorisa,Focalistic,Sha Sha, Young Stunna le Uncle Waffles ba nnile le seabe se se botlhokwa mo go tlhabologong le go tuma ga mofuta ono wa mmino<ref>{{Cite web |last=Osha |first=Sanya |date=2023-03-30 |title=Amapiano Awards: South Africa’s dance music scene spreads its joy across the world |url=https://doi.org/10.64628/aaj.wgr3xvtsd |access-date=2026-09-04 |website=doi.org}}</ref><ref>{{Citation|last=Oloruntoba|first=Albert Olatunde|title=Understanding amapiano and the South African city through the music videos of Big Flexa and Bhebha|date=2026-07-20|work=African Urbanisms and Their Hinterlands|pages=150–166|url=https://doi.org/10.4324/9781042018673-10|access-date=2026-09-04|place=London|publisher=Routledge|isbn=978-1-042-01867-3}}</ref>
Kabza De Small le DJ Maphorisa , ba dira mmogo jaaka "Scorpion Kings", ba amana thata le kgolo ya Amapiano. Mmino wa bona o thusitse go itsise mofuta ono wa mmino bareetsing ba bantsi mo Aforika Borwa le kwa dinageng tse dingwe <ref>{{Citation|last=Oloruntoba|first=Albert Olatunde|title=Understanding amapiano and the South African city through the music videos of Big Flexa and Bhebha|date=2026-07-20|work=African Urbanisms and Their Hinterlands|pages=150–166|url=https://doi.org/10.4324/9781042018673-10|access-date=2026-09-04|place=London|publisher=Routledge|isbn=978-1-042-01867-3}}</ref>
== References ==
<references />
== References ==
<!--Inline citations added to your article will automatically display here. See en.wikipedia.org/wiki/WP:REFB for instructions on how to add citations.-->{{reflist}}
52ehwlg00ht9en3xp4ho0txs9bzyx9x
Metlamo ya go taboga
0
14960
54516
2026-09-07T07:57:06Z
Skwelea
12487
Metlamo ya go taboga
54516
wikitext
text/x-wiki
[[File:Johannes_Maros_Mosehla.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Johannes_Maros_Mosehla.jpg|thumb|Comrades Marathon]]
== Metlamo ya go Taboga ==
Go taboga ke karalo e e ratiwang thata ya metshameko le botshelo jwa loago jwa Aforika Borwa.Go ralala naga,batho ba tsaya karalo mo mabelong a tsela, go taboga go go monate, dimarathone le ditiragalo tsa go taboga ga baagi. Go taboga ga se fela go gaisana ,gape e kopanya batho , e rotloetsa mekgwa ya matshelo a a itekanetseng le go dira gore batho ba ikutlwe ba le seoposengwe.
Aforika Borwa e na le ditlelapa/metlamo e mentsi ya go taboga,go akaretsa Soweto Cabal Athletics Club,Nedbank Running Club,Tuks Athlethics Club, Sosha Breakfast Run,Thesis Run Crew. Sekao, Marathone wa Comrades o na le batsayakarolo go tswa ditlelapong tse dintsi tsa go taboga go ralala nagana<ref>{{Cite web |last=Unwin |first=Antony |date=2024-08-23 |title=ComradesM: The Comrades Marathon 1921 to 2019 |url=https://doi.org/10.32614/cran.package.comradesm |access-date=2026-09-04 |website=CRAN: Contributed Packages}}</ref>
Setlhopha sengwe se se tlhomileng ke Soweto Cabal Athletics Club, e e neng ya tlhongwa ka 1999. Setlhopha seno se ne sa tlhamelwa go rotloetsa go taboga, o tshela botshelo jo bo itekanetseng le botsalano mogare ga maloko a sone. Batabogi ba yone ba tsaya karalo mo mabelong a magalo a a jaaka Marathone wa Comrades wa Two Oceans (Cabal ya Soweto) <ref>{{Cite web |title=Soweto Cabal Athletics Club {{!}} ...we are on the MOVE |url=https://www.sowetocabal.co.za/cabal/ |access-date=2026-09-04 |language=en-US}}</ref>
Thesis Run Cru ke sekao se sengwe sa setso se se golang sa go toboga sa Aforika Borwa. E theilwe kwa Soweto, e tlhomilwe ka 2014 go rotloetsa baswa le maloko a baagi go nna matlhagatlhaga ka go taboga . Setlhopha seno se tshwara ditabogo tsa ka metlha le ditiragalo tsa baagi , go bontsha gore go taboga e ka nna motshameko le tiro ya loago.(Badiri ba ba Tabogang)<ref>{{Cite web |title=Home {{!}} Running Clubs |url=https://runningclubs.co.za/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20250912033325/https://runningclubs.co.za/ |archive-date=2025-09-12 |access-date=2026-09-04 |website=runningclubs.co.za |language=en}}</ref>
== References ==
<references />
jilb407w3pahd6wq4t3qyskhw4c1b7f
DiPodcast tsa Aforika Borwa
0
14961
54518
2026-09-07T07:58:50Z
Skwelea
12487
Di Podcast tsa Aforika Borwa
54518
wikitext
text/x-wiki
== Di Podcast Tsa Aforika Borwa ==
Di podcast di fetogile mofuta o o ntseng o ratswa thata wa bobegakgang jwa dijithale mo Aforika Borwa. Di podcast di letla batho go reetsa dipuisano, dipotsolotso, dikgang, dikgang le boitlosoboduto nako nngwe le nngwe le gongwe le gongwe kwa ba tlhophang teng. Bareetsi ba podcast ba Aforikaborwa ba godile thata ,ba feta dimilione di le 13 ba ba gatisitsweng kgwedi le kgwedi go tloga 2023 <ref>{{Citation|date=2007|work=National Association of Broadcasters Engineering Handbook|pages=iv|url=https://doi.org/10.1016/b978-0-240-80751-5.50001-1|access-date=2026-09-04|publisher=Elsevier|isbn=978-0-240-80751-5}}</ref>
Dipodcast tsa Aforika Borwa di akaretsa ditlhogo tse dintsi , go akaretsa boitlosobodutu , kgwebo , botsalano . metshameko , dipolotiki , hisetori le setso se se tlwaelegileng. Dipodcast tse di jaaka Podcast and Chill, di tlamela ka teng tsa thuto ka ga nako e e fetileng ya naga mme di gteng di teng mo dipolatefomong tse di jaaka Spotify le YouTube, le Apple Podcast <ref>{{Cite web |title=Home |url=https://marklivesmedia.com/ |access-date=2026-09-04 |website=MarkLives Media - Unlocking Media's Creative Edge |language=en-ZA}}</ref>
== References ==
<references />
g1orpbeivna9rn1l12cl0rvag73vd1g
Metsi a Hammanskraal
0
14962
54524
2026-09-07T08:37:26Z
Skwelea
12487
Metsi a Hammankraal
54524
wikitext
text/x-wiki
== Metsi a Hammanskraal ==
Hammanskraal ke naga kwa Bokone jwa Pretoria, e itemogetse mathata a a masisi a tlamelo ya metsi le boleng jwa metsi dingwaga di le mmalwa. Mathata ano antse a golaganngwa le maemo a a sa siamang a Rooiwal Wastewater Treatment Works,tse di nnileng le seabe mo kgotlhelong ya Noka ya Apies le Letamola Leeukraal. Se se amile bokgoni jwa Temba Water Treatment Works jwa go tlamela ka metsi a a nowang a a ikanyegang go baagi <ref>https://www.gov.za/news/media-statements/minister-senzo-mchunu-joint-project-city-tshwane-resolve-water-and-sanitation</ref>
Ka 2023, mathata a metsi a ne a tlhokomelwa ke bosetshaba fa Hammanskraal e ne e itemogela go runya go gogolo ga kholera. Ruso e begile gore kgotlhelo e e tswang kwa Rooiwal Wastewater Treatment Works tse di sa tlhokomelwang sentle e na le kgonagalo e kgolo ya gore e bo e le seabe mo go runyeng ga bolwetse jono<ref>https://www.gov.za/news/media-statements/water-and-sanitation-drinking-water-quality-management-amid-cholera-outbreak</ref>
E le tharabololo ya nakwana , baagi ba mafelo a a senang metsi a a ikanyegang a a nang le dipeipi ba ile ba ikaegile ka dillori tsa ditanka tsa metsi. Gantsi baagi ba tshwanelwa ke go ema mo meleng ka dikgamelo le ditshodi go tsaya metsi<ref>https://www.gov.za/news/media-statements/water-and-sanitation-progress-water-delivery-residents-hammanskraal-24-dec</ref>
== References ==
<references />
79wi53pnxw52zxztzmsxaos2r75irfm
Sefikantswe sa Voortrekker
0
14963
54525
2026-09-07T09:12:07Z
KatieKea
10150
Ke simolotse go ranola tsebe e
54525
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
== Metswedi ==
6a3jl8o7lzj2fuxsggh45nfd11pbpl0
54526
54525
2026-09-07T09:29:40Z
KatieKea
10150
ke okeditse tlhanolo, ditshwantsho le metswedi
54526
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Metswedi ==
tnwpd8rgo6rl6bemsavxbirya3wt4s2
54527
54526
2026-09-07T09:48:27Z
KatieKea
10150
Ke okeditse tlhanolo
54527
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Diponagalokgolo ==
Sefikantswe sa Voortrekker se bogodimo jwa dimitara di le masome a marataro le bobedi, ka motheo wa dimitara di le masome a mane ka dimitara di le masome a mane.<sup>[<nowiki/>[[nopolo e tlhokega]]]</sup> Kago eno e tshwana ka boagi le difikantswe tsa Yuropa tse di jaaka [[Dôme des Invalides]] kwa Fora le [[Völkerschlachtdenkmal]] kwa [[Jeremane]], mme gape e na le ditlhotlheletso tsa Aforika.<ref>Grundlingh, Albert (2009). "A Cultural Conundrum? Old Monuments and New Regimes: The Voortrekker Monument as Symbol of Afrikaner Power in a Postapartheid South Africa". In Walkowitz, Daniel J.; Knauer, Lisa Maya (eds.). ''Contested Histories in Public Space: Memory, Race, and Nation''. New York: Duke University Press. p. 159. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8223-4217-5|978-0-8223-4217-5]]</bdi>.</ref> Dintlha tse pedi tse dikgolo tse di kgatlhang mo teng ga kago ke Frieze ya Hisitori le Cenotaph.
[[Setshwantsho:Inside the Voortrekker Monument.JPG|thumb|Seokomelabagwe sa kwa borwa le frieze]]
=== Frieze ya ditso ===
Mojako o mogolo wa kago o tsena mo Holong ya Bagaka e e nang le dikhubu. Lebala le le legolo, le potapotilwe ke diokomelabagwe tse nne tse dikgolo tse di dirilweng ka galase e tshetlha ya Belgium, se na le Frieze ya ditso e ikgethileng ya mmabole e e leng karolo e e fa gare ya moralo wa sefikantswe. Ke frieze e kgolo go gaisa tsotlhe ya mmabole mo lefatsheng.<ref>Brockman, Norbert C. (2011). [https://books.google.com/books?id=ZNZ15Oow8XcC&q=biggest+marble+frieze+in+the+world&pg=PA594 "Voortrekker Monument, Pretoria, South Africa"]. ''Encyclopedia of Sacred Places''. Vol. 2: N-Z (2nd ed.). Santa Barbara, California: ABC-Clio. pp. 593–594. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-59884-655-3|978-1-59884-655-3]]</bdi>.</ref> Frieze e na le diphanele di le masome a mabedi le bosupa tsa bas-relief tse di bontshang ditso tsa [[Great Trek]], fela di akaretsa ditshupiso tsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, mekgwa ya tiro le ditumelo tsa bodumedi tsa Voortrekker. Setlhopha sa diphanele se bontsha ditiragalo tsa botlhokwa tsa ditso go simolola ka voortrekkers ya ntlha ya 1835, go fitlha ka go saeniwa ga [[Tumalano ya Noka ya Sand]] ka 1852. Setshwantsho se se fa gare se bontsha [[polao ya Piet Retief Delegation]]. Mo gare ga bodilo jwa Holo ya Bagaka go na le phatlha e kgolo e e sediko e ka yone go ka bonwang Cenotaph e e mo Holong ya Cenotaph.
== Metswedi ==
hd3lns0xxgr9wzqunu5ecyy3e8wvbd7
54528
54527
2026-09-07T09:58:05Z
KatieKea
10150
/* Diponagalokgolo */ Ke okeditse tlhanolo
54528
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Diponagalokgolo ==
Sefikantswe sa Voortrekker se bogodimo jwa dimitara di le masome a marataro le bobedi, ka motheo wa dimitara di le masome a mane ka dimitara di le masome a mane.<sup>[<nowiki/>[[nopolo e tlhokega]]]</sup> Kago eno e tshwana ka boagi le difikantswe tsa Yuropa tse di jaaka [[Dôme des Invalides]] kwa Fora le [[Völkerschlachtdenkmal]] kwa [[Jeremane]], mme gape e na le ditlhotlheletso tsa Aforika.<ref>Grundlingh, Albert (2009). "A Cultural Conundrum? Old Monuments and New Regimes: The Voortrekker Monument as Symbol of Afrikaner Power in a Postapartheid South Africa". In Walkowitz, Daniel J.; Knauer, Lisa Maya (eds.). ''Contested Histories in Public Space: Memory, Race, and Nation''. New York: Duke University Press. p. 159. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8223-4217-5|978-0-8223-4217-5]]</bdi>.</ref> Dintlha tse pedi tse dikgolo tse di kgatlhang mo teng ga kago ke Frieze ya Hisitori le Cenotaph.
[[Setshwantsho:Inside the Voortrekker Monument.JPG|thumb|Seokomelabagwe sa kwa borwa le frieze]]
=== Frieze ya ditso ===
Mojako o mogolo wa kago o tsena mo Holong ya Bagaka e e nang le dikhubu. Lebala le le legolo, le potapotilwe ke diokomelabagwe tse nne tse dikgolo tse di dirilweng ka galase e tshetlha ya Belgium, se na le Frieze ya ditso e ikgethileng ya mmabole e e leng karolo e e fa gare ya moralo wa sefikantswe. Ke frieze e kgolo go gaisa tsotlhe ya mmabole mo lefatsheng.<ref>Brockman, Norbert C. (2011). [https://books.google.com/books?id=ZNZ15Oow8XcC&q=biggest+marble+frieze+in+the+world&pg=PA594 "Voortrekker Monument, Pretoria, South Africa"]. ''Encyclopedia of Sacred Places''. Vol. 2: N-Z (2nd ed.). Santa Barbara, California: ABC-Clio. pp. 593–594. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-59884-655-3|978-1-59884-655-3]]</bdi>.</ref> Frieze e na le diphanele di le masome a mabedi le bosupa tsa bas-relief tse di bontshang ditso tsa [[Great Trek]], fela di akaretsa ditshupiso tsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, mekgwa ya tiro le ditumelo tsa bodumedi tsa Voortrekker. Setlhopha sa diphanele se bontsha ditiragalo tsa botlhokwa tsa ditso go simolola ka voortrekkers ya ntlha ya 1835, go fitlha ka go saeniwa ga [[Tumalano ya Noka ya Sand]] ka 1852. Setshwantsho se se fa gare se bontsha [[polao ya Piet Retief Delegation]]. Mo gare ga bodilo jwa Holo ya Bagaka go na le phatlha e kgolo e e sediko e ka yone go ka bonwang Cenotaph e e mo Holong ya Cenotaph.
[[Setshwantsho:Voortrekker Cenotaph.jpg|left|thumb|Cenotaph]]
=== Cenotaph ===
Cenotaph, e e mo gare ga Holo ya Cenotaph, ke yone e e botlhokwa thata mo sefikantswe seno. Mo godimo ga gore e ka bonwa go tswa mo Holong ya Bagaka e ka bonwa gape go tswa mo domeng e e kwa godimo ga kago, go tswa kwa bontsi jwa bokagare jwa sefikantswe bo ka bonwang teng. Ka go bulega (oculus) mo domeng eno marang a lesedi la letsatsi le phatsima ka oura ya bolesome le bobedi ka Sedimonthole a le lesome le borataro ngwaga le ngwaga, le wela mo bogareng jwa Cenotaph, le itaya mafoko a a reng ‘Ons vir Jou, Suid-Afrika’ ([[Seburu]] se kaya ‘Rona ka Wena, Aforika Borwa’), puo go tswa mo ‘[[Die-A Stem Suid-Afrika|Die-A Stem]] [[Die-A Stem Suid-Afrika|Suid-Afrika]]’. Marang a lesedi a tshwantshetsa tshegofatso ya Modimo mo matshelong le mo maitekong a ba-Voortrekker. Sedimonthole 1838 e ne e le letsatsi la [[Ntwa ya Noka ya Madi]], e e neng e gopolwa mo Aforika Borwa pele ga 1994 jaaka [[Letsatsi la Maikano]].
Holo ya Cenotaph e kgabisitswe ka difolaga tsa [[Direphaboliki tse di farologaneng tsa Voortrekker]] mme e na le ditshwantsho tsa mo maboteng tse di bontshang Voortrekkers mmogo le dikgetsi di le mmalwa tsa pontsho tse di nang le dilo tsa botaki go tswa kwa Great Trek. Kgatlhanong le lebota le le kwa bokone la holo go na le lefelo le le nang le lebone le mo go lone kgabo e ntseng e tuka fa e sale ka 1938. E ne e le ka ngwaga oo fa [[Symbolic Ox Wagon Trek]], e e neng ya simolola kwa [[Cape Town]] mme ya felela kwa Monument Hill kwa letlapa la motheo la Sefikantswe le neng la bewa teng, e neng ya diragala.
== Metswedi ==
dtjjlf9raoirihqcr4gx670dcissisy
54529
54528
2026-09-07T10:13:16Z
KatieKea
10150
/* Diponagalokgolo */ Ke okeditse tlhanolo
54529
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Diponagalokgolo ==
Sefikantswe sa Voortrekker se bogodimo jwa dimitara di le masome a marataro le bobedi, ka motheo wa dimitara di le masome a mane ka dimitara di le masome a mane.<sup>[<nowiki/>[[nopolo e tlhokega]]]</sup> Kago eno e tshwana ka boagi le difikantswe tsa Yuropa tse di jaaka [[Dôme des Invalides]] kwa Fora le [[Völkerschlachtdenkmal]] kwa [[Jeremane]], mme gape e na le ditlhotlheletso tsa Aforika.<ref>Grundlingh, Albert (2009). "A Cultural Conundrum? Old Monuments and New Regimes: The Voortrekker Monument as Symbol of Afrikaner Power in a Postapartheid South Africa". In Walkowitz, Daniel J.; Knauer, Lisa Maya (eds.). ''Contested Histories in Public Space: Memory, Race, and Nation''. New York: Duke University Press. p. 159. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8223-4217-5|978-0-8223-4217-5]]</bdi>.</ref> Dintlha tse pedi tse dikgolo tse di kgatlhang mo teng ga kago ke Frieze ya Hisitori le Cenotaph.
[[Setshwantsho:Inside the Voortrekker Monument.JPG|thumb|Seokomelabagwe sa kwa borwa le frieze]]
=== Frieze ya ditso ===
Mojako o mogolo wa kago o tsena mo Holong ya Bagaka e e nang le dikhubu. Lebala le le legolo, le potapotilwe ke diokomelabagwe tse nne tse dikgolo tse di dirilweng ka galase e tshetlha ya Belgium, se na le Frieze ya ditso e ikgethileng ya mmabole e e leng karolo e e fa gare ya moralo wa sefikantswe. Ke frieze e kgolo go gaisa tsotlhe ya mmabole mo lefatsheng.<ref>Brockman, Norbert C. (2011). [https://books.google.com/books?id=ZNZ15Oow8XcC&q=biggest+marble+frieze+in+the+world&pg=PA594 "Voortrekker Monument, Pretoria, South Africa"]. ''Encyclopedia of Sacred Places''. Vol. 2: N-Z (2nd ed.). Santa Barbara, California: ABC-Clio. pp. 593–594. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-59884-655-3|978-1-59884-655-3]]</bdi>.</ref> Frieze e na le diphanele di le masome a mabedi le bosupa tsa bas-relief tse di bontshang ditso tsa [[Great Trek]], fela di akaretsa ditshupiso tsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, mekgwa ya tiro le ditumelo tsa bodumedi tsa Voortrekker. Setlhopha sa diphanele se bontsha ditiragalo tsa botlhokwa tsa ditso go simolola ka voortrekkers ya ntlha ya 1835, go fitlha ka go saeniwa ga [[Tumalano ya Noka ya Sand]] ka 1852. Setshwantsho se se fa gare se bontsha [[polao ya Piet Retief Delegation]]. Mo gare ga bodilo jwa Holo ya Bagaka go na le phatlha e kgolo e e sediko e ka yone go ka bonwang Cenotaph e e mo Holong ya Cenotaph.
[[Setshwantsho:Voortrekker Cenotaph.jpg|left|thumb|Cenotaph]]
=== Cenotaph ===
Cenotaph, e e mo gare ga Holo ya Cenotaph, ke yone e e botlhokwa thata mo sefikantswe seno. Mo godimo ga gore e ka bonwa go tswa mo Holong ya Bagaka e ka bonwa gape go tswa mo domeng e e kwa godimo ga kago, go tswa kwa bontsi jwa bokagare jwa sefikantswe bo ka bonwang teng. Ka go bulega (oculus) mo domeng eno marang a lesedi la letsatsi le phatsima ka oura ya bolesome le bobedi ka Sedimonthole a le lesome le borataro ngwaga le ngwaga, le wela mo bogareng jwa Cenotaph, le itaya mafoko a a reng ‘Ons vir Jou, Suid-Afrika’ ([[Seburu]] se kaya ‘Rona ka Wena, Aforika Borwa’), puo go tswa mo ‘[[Die-A Stem Suid-Afrika|Die-A Stem]] [[Die-A Stem Suid-Afrika|Suid-Afrika]]’. Marang a lesedi a tshwantshetsa tshegofatso ya Modimo mo matshelong le mo maitekong a ba-Voortrekker. Sedimonthole 1838 e ne e le letsatsi la [[Ntwa ya Noka ya Madi]], e e neng e gopolwa mo Aforika Borwa pele ga 1994 jaaka [[Letsatsi la Maikano]].
Holo ya Cenotaph e kgabisitswe ka difolaga tsa [[Direphaboliki tse di farologaneng tsa Voortrekker]] mme e na le ditshwantsho tsa mo maboteng tse di bontshang Voortrekkers mmogo le dikgetsi di le mmalwa tsa pontsho tse di nang le dilo tsa botaki go tswa kwa Great Trek. Kgatlhanong le lebota le le kwa bokone la holo go na le lefelo le le nang le lebone le mo go lone kgabo e ntseng e tuka fa e sale ka 1938. E ne e le ka ngwaga oo fa [[Symbolic Ox Wagon Trek]], e e neng ya simolola kwa [[Cape Town]] mme ya felela kwa Monument Hill kwa letlapa la motheo la Sefikantswe le neng la bewa teng, e neng ya diragala.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument Laager.JPG|thumb|160x160px|Lebota la lefelo la go baya dikolotsana le na le dikolotsana di le masome a marataro le bone]]
=== Dikarolo tse dingwe ===
Baeti ba sefikantswe seno ba tsena ka kgoro e ntsho ya tshipi e e betlilweng e e nang le setshwantsho sa ''assegai'' (segai).
Fa motho a sena go feta ka kgoro o iphitlhela a le mo teng ga ntlo e kgolo e e nang le [[dikolotsana tsa dikgomo]] di le masome a marataro le bone tse di dirilweng ka granite e e kgabisitsweng.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Go ne ga dirisiwa palo e e tshwanang ya dikolotsana kwa [[Ntweng ya Noka ya Madi]] go bopa ntlo.<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Vrou Statue.JPG|left|thumb|253x253px|Mosadi wa Voortrekker le bana ka Anton van Wouw]]
[[Setshwantsho:Voortrekker Statue.JPG|thumb|240x240px|Sefikantswe sa ga Piet Retief]]
Kwa tlase ga sefikantswe go eme setshwantsho se se setilweng sa boronse sa ga [[Anton van Wouw]] sa mosadi wa Voortrekker le bana ba gagwe ba babedi, se tlotla maatla le bopelokgale jwa basadi ba Voortrekker.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Mo matlhakoreng oomabedi a sefikantswe seno go betlilwe [[dikgokong]] tse dintsho mo maboteng a sefikantswe. Kgokong e bontsha ka tshwantshetso dikotsi tsa Aforika mme go fofa ga tsone ka tshwantshetso go bolela gore mosadi, mojaki wa tlhabologo ya Bophirima, o fentse.
Mo sekhutlong sengwe le sengwe se se kwa ntle sa sefikantswe go na le sefikantswe, ka go latelana se se emelang [[Piet Retief]], [[Andries Pretorius]], [[Hendrik Potgieter]] le moeteledipele yo o "sa itsiweng" (moemedi wa baeteledipele ba bangwe botlhe ba Voortrekker).<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Sefikantswe sengwe le sengwe se bokete ja ditone di ka nna thataro.<sup>[''[[go tlhokega nopolo]]'']</sup>
Kwa sekhutlong sa botlhaba jwa sefikantswe, mo maemong a a tshwanang le kgoro ya sone, ke letlapa la motheo, le ka fa tlase ga lone go fitlhilweng moriti wa Maikano a Trekker a Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1838, moriti wa pina ya "Die Stem", le moriti wa tumalano ya lefatshe magareng ga Trekkers ka fa tlase ga Piet Retief le maZulu ka fa tlase ga ga [[Kgosi Dingane]].
== Metswedi ==
4ug0pxr2fhetu17coj602acrxwwrimc
54542
54529
2026-09-07T11:34:01Z
KatieKea
10150
/* Diponagalokgolo */ Ke okeditse tlhanolo le metswedi.
54542
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Diponagalokgolo ==
Sefikantswe sa Voortrekker se bogodimo jwa dimitara di le masome a marataro le bobedi, ka motheo wa dimitara di le masome a mane ka dimitara di le masome a mane.<sup>[<nowiki/>[[nopolo e tlhokega]]]</sup> Kago eno e tshwana ka boagi le difikantswe tsa Yuropa tse di jaaka [[Dôme des Invalides]] kwa Fora le [[Völkerschlachtdenkmal]] kwa [[Jeremane]], mme gape e na le ditlhotlheletso tsa Aforika.<ref>Grundlingh, Albert (2009). "A Cultural Conundrum? Old Monuments and New Regimes: The Voortrekker Monument as Symbol of Afrikaner Power in a Postapartheid South Africa". In Walkowitz, Daniel J.; Knauer, Lisa Maya (eds.). ''Contested Histories in Public Space: Memory, Race, and Nation''. New York: Duke University Press. p. 159. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8223-4217-5|978-0-8223-4217-5]]</bdi>.</ref> Dintlha tse pedi tse dikgolo tse di kgatlhang mo teng ga kago ke Frieze ya Hisitori le Cenotaph.
[[Setshwantsho:Inside the Voortrekker Monument.JPG|thumb|Seokomelabagwe sa kwa borwa le frieze]]
=== Frieze ya ditso ===
Mojako o mogolo wa kago o tsena mo Holong ya Bagaka e e nang le dikhubu. Lebala le le legolo, le potapotilwe ke diokomelabagwe tse nne tse dikgolo tse di dirilweng ka galase e tshetlha ya Belgium, se na le Frieze ya ditso e ikgethileng ya mmabole e e leng karolo e e fa gare ya moralo wa sefikantswe. Ke frieze e kgolo go gaisa tsotlhe ya mmabole mo lefatsheng.<ref>Brockman, Norbert C. (2011). [https://books.google.com/books?id=ZNZ15Oow8XcC&q=biggest+marble+frieze+in+the+world&pg=PA594 "Voortrekker Monument, Pretoria, South Africa"]. ''Encyclopedia of Sacred Places''. Vol. 2: N-Z (2nd ed.). Santa Barbara, California: ABC-Clio. pp. 593–594. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-59884-655-3|978-1-59884-655-3]]</bdi>.</ref> Frieze e na le diphanele di le masome a mabedi le bosupa tsa bas-relief tse di bontshang ditso tsa [[Great Trek]], fela di akaretsa ditshupiso tsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, mekgwa ya tiro le ditumelo tsa bodumedi tsa Voortrekker. Setlhopha sa diphanele se bontsha ditiragalo tsa botlhokwa tsa ditso go simolola ka voortrekkers ya ntlha ya 1835, go fitlha ka go saeniwa ga [[Tumalano ya Noka ya Sand]] ka 1852. Setshwantsho se se fa gare se bontsha [[polao ya Piet Retief Delegation]]. Mo gare ga bodilo jwa Holo ya Bagaka go na le phatlha e kgolo e e sediko e ka yone go ka bonwang Cenotaph e e mo Holong ya Cenotaph.
[[Setshwantsho:Voortrekker Cenotaph.jpg|left|thumb|Cenotaph]]
=== Cenotaph ===
Cenotaph, e e mo gare ga Holo ya Cenotaph, ke yone e e botlhokwa thata mo sefikantswe seno. Mo godimo ga gore e ka bonwa go tswa mo Holong ya Bagaka e ka bonwa gape go tswa mo domeng e e kwa godimo ga kago, go tswa kwa bontsi jwa bokagare jwa sefikantswe bo ka bonwang teng. Ka go bulega (oculus) mo domeng eno marang a lesedi la letsatsi le phatsima ka oura ya bolesome le bobedi ka Sedimonthole a le lesome le borataro ngwaga le ngwaga, le wela mo bogareng jwa Cenotaph, le itaya mafoko a a reng ‘Ons vir Jou, Suid-Afrika’ ([[Seburu]] se kaya ‘Rona ka Wena, Aforika Borwa’), puo go tswa mo ‘[[Die-A Stem Suid-Afrika|Die-A Stem]] [[Die-A Stem Suid-Afrika|Suid-Afrika]]’. Marang a lesedi a tshwantshetsa tshegofatso ya Modimo mo matshelong le mo maitekong a ba-Voortrekker. Sedimonthole 1838 e ne e le letsatsi la [[Ntwa ya Noka ya Madi]], e e neng e gopolwa mo Aforika Borwa pele ga 1994 jaaka [[Letsatsi la Maikano]].
Holo ya Cenotaph e kgabisitswe ka difolaga tsa [[Direphaboliki tse di farologaneng tsa Voortrekker]] mme e na le ditshwantsho tsa mo maboteng tse di bontshang Voortrekkers mmogo le dikgetsi di le mmalwa tsa pontsho tse di nang le dilo tsa botaki go tswa kwa Great Trek. Kgatlhanong le lebota le le kwa bokone la holo go na le lefelo le le nang le lebone le mo go lone kgabo e ntseng e tuka fa e sale ka 1938. E ne e le ka ngwaga oo fa [[Symbolic Ox Wagon Trek]], e e neng ya simolola kwa [[Cape Town]] mme ya felela kwa Monument Hill kwa letlapa la motheo la Sefikantswe le neng la bewa teng, e neng ya diragala.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument Laager.JPG|thumb|160x160px|Lebota la lefelo la go baya dikolotsana le na le dikolotsana di le masome a marataro le bone]]
=== Dikarolo tse dingwe ===
Baeti ba sefikantswe seno ba tsena ka kgoro e ntsho ya tshipi e e betlilweng e e nang le setshwantsho sa ''assegai'' (segai).
Fa motho a sena go feta ka kgoro o iphitlhela a le mo teng ga ntlo e kgolo e e nang le [[dikolotsana tsa dikgomo]] di le masome a marataro le bone tse di dirilweng ka granite e e kgabisitsweng.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Go ne ga dirisiwa palo e e tshwanang ya dikolotsana kwa [[Ntweng ya Noka ya Madi]] go bopa ntlo.<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Vrou Statue.JPG|left|thumb|253x253px|Mosadi wa Voortrekker le bana ka Anton van Wouw]]
[[Setshwantsho:Voortrekker Statue.JPG|thumb|240x240px|Sefikantswe sa ga Piet Retief]]
Kwa tlase ga sefikantswe go eme setshwantsho se se setilweng sa boronse sa ga [[Anton van Wouw]] sa mosadi wa Voortrekker le bana ba gagwe ba babedi, se tlotla maatla le bopelokgale jwa basadi ba Voortrekker.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Mo matlhakoreng oomabedi a sefikantswe seno go betlilwe [[dikgokong]] tse dintsho mo maboteng a sefikantswe. Kgokong e bontsha ka tshwantshetso dikotsi tsa Aforika mme go fofa ga tsone ka tshwantshetso go bolela gore mosadi, mojaki wa tlhabologo ya Bophirima, o fentse.
Mo sekhutlong sengwe le sengwe se se kwa ntle sa sefikantswe go na le sefikantswe, ka go latelana se se emelang [[Piet Retief]], [[Andries Pretorius]], [[Hendrik Potgieter]] le moeteledipele yo o "sa itsiweng" (moemedi wa baeteledipele ba bangwe botlhe ba Voortrekker).<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Sefikantswe sengwe le sengwe se bokete ja ditone di ka nna thataro.<sup>[''[[go tlhokega nopolo]]'']</sup>
Kwa sekhutlong sa botlhaba jwa sefikantswe, mo maemong a a tshwanang le kgoro ya sone, ke letlapa la motheo, le ka fa tlase ga lone go fitlhilweng moriti wa Maikano a Trekker a Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1838, moriti wa pina ya "Die Stem", le moriti wa tumalano ya lefatshe magareng ga Trekkers ka fa tlase ga Piet Retief le maZulu ka fa tlase ga ga [[Kgosi Dingane]].
=== Dikgokagano tsa Sejeremane ===
Go ya ka Alta Steenkamp, setlhogo se se kwa tlase sa [[Sefikantswe sa Ntwa ya Ditšhaba]] (''Völkerschlachtdenkmal'') kwa [[Leipzig]], kwa Jeremane, se bonala mo Sefikantsweng sa ga Voortrekker ka gonne moagi wa tsone, e bong [[Gerard Moerdijk]], o ne a dirisitse thulaganyo ya dipalp le dilekanyo tsa sebaka sa Völkerschlachtdenkmal.<ref name=":1">Steenkamp, Alta (2009). "A Shared Spatial Symbolism: The Voortrekker Monument, the Völkerslachtdenkmal and Freemasonry". ''South African Journal of Art History''. '''24''' (1): 150–160. [[:en:Hdl_(identifier)|hdl]]:[[hdl:2263/13998|2263/13998]].</ref> Go dira Sejeremane mono ga Sefikantswe sa Voortrekker go diragetse morago ga gore kakanyetso ya ntlha ya ga Moerdijk o bake selelo sa batho mo bobegadikgannyeng jwa Aforika Borwa ka ntlha ya go tshwana ga sone le [[tempele ya Egepeto]].<ref name=":2">Vermeulen, Irma (1999). ''Man en Monument: Die Lewe en Werk van Gerard Moerdijk'' (in Afrikaans). Pretoria: J. L. van Schaik. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-627-02446-7|0-627-02446-7]].</bdi></ref><sup>: 128</sup> Mo kakanyetsong ya ntlha ya ga Moerdijk, sefikantswe se se neng se na le ditsela tse pedi tsa Egepeto tsa di-[[obelisk]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><sup>: 128</sup>
Fa Moerdijk a ne a feleletsa go dira polane ya gagwe ya Sefikantswe sa Voortrekker, o ne a etela kwa [[Egepeto]] ka 1936, go akaretsa le Tempele ya [[Karnak]] kwa [[Thebes]].<ref name=":2" /><sup>: 105</sup> Kwa Thebes, faro [[Akhenaten]], monna wa ga [[Nefertiti]], o ne a agile mafelo a mararo a boitshepo a letsatsi, go akaretsa le Hwt-benben (‘ntlo e kgolo ya Ba-[[Benben]]’). Ntlha e e tlhageletseng thata ya sefikantswe sa ga Moerdijk ke go bonesiwa ga letsatsi ga ngwaga le ngwaga mo gare ga sethoboloko ga letlapa la Benben, cenotaph e e tsenngwang.
[[Setshwantsho:Sun on stone.JPG|thumb|Cenotaph ke lebitla la tshwantshetso la ga Piet Retief le baemedi ba gagwe.]]
Mo dingwageng tse di tlang pele ga Ntwa ya Lefatshe ya bobedi, barati ba bosetšhaba ba le mmalwa ba [[Afrikaner]] ba ne ba tsaya loeto go ya kwa Jeremane go ya go ithuta thuto, sepolotiki le setso. Ka 1928 Moerdijk o ne a etela Jeremane, mme a leba setshwantsho sa Amarna sa ga [[Nefertiti]] se se neng se bontshiwa phatlalatsa kwa Berlin. Ka 1934 Mokhanselara [[Hitler]] o ne a dirile tshwetso ya gore Jeremane ga e kitla e busetsa setshwantsho sa ga [[Nefertiti]] sa Amarna kwa [[Egepeto]]. Go na le moo o ne a itsise maikaelelo a go dirisa setshwantsho sa ga Amarna jaaka karolo e e botlhokwa ya pontsho ya dingwaga di le sekete tsa [[Third Reich]], kwa Berlin e e tsosolositsweng e e neng e tla bidiwa [[Germania]].<ref>Connolly, Kate (7 May 2009). [https://www.theguardian.com/artanddesign/2009/may/07/nefertiti-bust-berlin-egypt-authenticity "Is this Nefertiti – or a 100-year-old fake?"]. ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20210424013058/https://www.theguardian.com/artanddesign/2009/may/07/nefertiti-bust-berlin-egypt-authenticity Archived] from the original on 24 April 2021.</ref> Fela jalo sefikantswe sa dingwaga di le sekete sa Moerdijk se se nang le letshwao la letsatsi la Amarna mo gare ga sona, se ne sa nna karolo ya pontsho ya setheo sa bosetšhaba sa Afrikaner sa motsemogolo wa bone Pretoria.
=== Phatlha e e sediko ya bodilo ===
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument, interior from above.jpg|thumb|Fa o leba go tswa mo domeng ya loapi go ya kwa tlase, go ka balwa marang a letsatsi a le masome a mararo le bobedi, a a bontshang tlhotlheletso ya masonic ya boagi .]]
Fa o leba go tswa mo domeng ya loapi go ya kwa tlase, pattern ya chevron mo fatshe ga Holo ya Bagaka, e phatsimela kwa ntle jaaka marang a letsatsi a le masome a mararo le bobedi. Mo kagong ya ga Moerdijk, [[letsatsi]] la tlholego le bopa lerang la bomasome a mararo le boraro ka go bulega ga fa fatshe. Moerdijk o rile pattern ya [[chevron]] e e fa fatshe e bontsha metsi,<ref>Official Opening Program of the Voortrekker Monument 1949</ref> fela jaaka [[hieroglyph ya chevron]] e e gabedi go tswa mo [[Tlhabologo|tlhabologong]] ya [[Egepeto]] wa bogologolo. Moerdijk o boletse gore ditsela tsotlhe mo lefelong la botaki jwa go aga di boela kwa [[Egepeto]] wa bogologolo.<ref name=":2" /><sup>: 47</sup> Go ikaegilwe ka tshupiso ya ga Moerdijk ya bodilo jwa metsi jwa Ntlolehalahala ya Bagaka, mmogo le dipolelo tsa gagwe ka ga [[Egepeto]] wa bogologolo, go bulega ga bodilo go ka supiwa ka molete wa metsi, jaaka thuto ya tlholego ya tlhabologo ya Aforika wa bogologolo. Go tlhatloga go tswa mo moleteng ono o o metsi, e ne e le thota ya ntlhantlha, letlapa la [[Benben]], go tshwantshetsa popo e ntsha.
== Metswedi ==
0w046ml9g5gcuximc7lqh2gwgipg3o9
54543
54542
2026-09-07T11:46:59Z
KatieKea
10150
/* Diponagalokgolo */ Ke okeditse tlhanolo
54543
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Diponagalokgolo ==
Sefikantswe sa Voortrekker se bogodimo jwa dimitara di le masome a marataro le bobedi, ka motheo wa dimitara di le masome a mane ka dimitara di le masome a mane.<sup>[<nowiki/>[[nopolo e tlhokega]]]</sup> Kago eno e tshwana ka boagi le difikantswe tsa Yuropa tse di jaaka [[Dôme des Invalides]] kwa Fora le [[Völkerschlachtdenkmal]] kwa [[Jeremane]], mme gape e na le ditlhotlheletso tsa Aforika.<ref>Grundlingh, Albert (2009). "A Cultural Conundrum? Old Monuments and New Regimes: The Voortrekker Monument as Symbol of Afrikaner Power in a Postapartheid South Africa". In Walkowitz, Daniel J.; Knauer, Lisa Maya (eds.). ''Contested Histories in Public Space: Memory, Race, and Nation''. New York: Duke University Press. p. 159. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8223-4217-5|978-0-8223-4217-5]]</bdi>.</ref> Dintlha tse pedi tse dikgolo tse di kgatlhang mo teng ga kago ke Frieze ya Hisitori le Cenotaph.
[[Setshwantsho:Inside the Voortrekker Monument.JPG|thumb|Seokomelabagwe sa kwa borwa le frieze]]
=== Frieze ya ditso ===
Mojako o mogolo wa kago o tsena mo Holong ya Bagaka e e nang le dikhubu. Lebala le le legolo, le potapotilwe ke diokomelabagwe tse nne tse dikgolo tse di dirilweng ka galase e tshetlha ya Belgium, se na le Frieze ya ditso e ikgethileng ya mmabole e e leng karolo e e fa gare ya moralo wa sefikantswe. Ke frieze e kgolo go gaisa tsotlhe ya mmabole mo lefatsheng.<ref>Brockman, Norbert C. (2011). [https://books.google.com/books?id=ZNZ15Oow8XcC&q=biggest+marble+frieze+in+the+world&pg=PA594 "Voortrekker Monument, Pretoria, South Africa"]. ''Encyclopedia of Sacred Places''. Vol. 2: N-Z (2nd ed.). Santa Barbara, California: ABC-Clio. pp. 593–594. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-59884-655-3|978-1-59884-655-3]]</bdi>.</ref> Frieze e na le diphanele di le masome a mabedi le bosupa tsa bas-relief tse di bontshang ditso tsa [[Great Trek]], fela di akaretsa ditshupiso tsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, mekgwa ya tiro le ditumelo tsa bodumedi tsa Voortrekker. Setlhopha sa diphanele se bontsha ditiragalo tsa botlhokwa tsa ditso go simolola ka voortrekkers ya ntlha ya 1835, go fitlha ka go saeniwa ga [[Tumalano ya Noka ya Sand]] ka 1852. Setshwantsho se se fa gare se bontsha [[polao ya Piet Retief Delegation]]. Mo gare ga bodilo jwa Holo ya Bagaka go na le phatlha e kgolo e e sediko e ka yone go ka bonwang Cenotaph e e mo Holong ya Cenotaph.
[[Setshwantsho:Voortrekker Cenotaph.jpg|left|thumb|Cenotaph]]
=== Cenotaph ===
Cenotaph, e e mo gare ga Holo ya Cenotaph, ke yone e e botlhokwa thata mo sefikantswe seno. Mo godimo ga gore e ka bonwa go tswa mo Holong ya Bagaka e ka bonwa gape go tswa mo domeng e e kwa godimo ga kago, go tswa kwa bontsi jwa bokagare jwa sefikantswe bo ka bonwang teng. Ka go bulega (oculus) mo domeng eno marang a lesedi la letsatsi le phatsima ka oura ya bolesome le bobedi ka Sedimonthole a le lesome le borataro ngwaga le ngwaga, le wela mo bogareng jwa Cenotaph, le itaya mafoko a a reng ‘Ons vir Jou, Suid-Afrika’ ([[Seburu]] se kaya ‘Rona ka Wena, Aforika Borwa’), puo go tswa mo ‘[[Die-A Stem Suid-Afrika|Die-A Stem]] [[Die-A Stem Suid-Afrika|Suid-Afrika]]’. Marang a lesedi a tshwantshetsa tshegofatso ya Modimo mo matshelong le mo maitekong a ba-Voortrekker. Sedimonthole 1838 e ne e le letsatsi la [[Ntwa ya Noka ya Madi]], e e neng e gopolwa mo Aforika Borwa pele ga 1994 jaaka [[Letsatsi la Maikano]].
Holo ya Cenotaph e kgabisitswe ka difolaga tsa [[Direphaboliki tse di farologaneng tsa Voortrekker]] mme e na le ditshwantsho tsa mo maboteng tse di bontshang Voortrekkers mmogo le dikgetsi di le mmalwa tsa pontsho tse di nang le dilo tsa botaki go tswa kwa Great Trek. Kgatlhanong le lebota le le kwa bokone la holo go na le lefelo le le nang le lebone le mo go lone kgabo e ntseng e tuka fa e sale ka 1938. E ne e le ka ngwaga oo fa [[Symbolic Ox Wagon Trek]], e e neng ya simolola kwa [[Cape Town]] mme ya felela kwa Monument Hill kwa letlapa la motheo la Sefikantswe le neng la bewa teng, e neng ya diragala.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument Laager.JPG|thumb|160x160px|Lebota la lefelo la go baya dikolotsana le na le dikolotsana di le masome a marataro le bone]]
=== Dikarolo tse dingwe ===
Baeti ba sefikantswe seno ba tsena ka kgoro e ntsho ya tshipi e e betlilweng e e nang le setshwantsho sa ''assegai'' (segai).
Fa motho a sena go feta ka kgoro o iphitlhela a le mo teng ga ntlo e kgolo e e nang le [[dikolotsana tsa dikgomo]] di le masome a marataro le bone tse di dirilweng ka granite e e kgabisitsweng.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Go ne ga dirisiwa palo e e tshwanang ya dikolotsana kwa [[Ntweng ya Noka ya Madi]] go bopa ntlo.<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Vrou Statue.JPG|left|thumb|253x253px|Mosadi wa Voortrekker le bana ka Anton van Wouw]]
[[Setshwantsho:Voortrekker Statue.JPG|thumb|240x240px|Sefikantswe sa ga Piet Retief]]
Kwa tlase ga sefikantswe go eme setshwantsho se se setilweng sa boronse sa ga [[Anton van Wouw]] sa mosadi wa Voortrekker le bana ba gagwe ba babedi, se tlotla maatla le bopelokgale jwa basadi ba Voortrekker.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Mo matlhakoreng oomabedi a sefikantswe seno go betlilwe [[dikgokong]] tse dintsho mo maboteng a sefikantswe. Kgokong e bontsha ka tshwantshetso dikotsi tsa Aforika mme go fofa ga tsone ka tshwantshetso go bolela gore mosadi, mojaki wa tlhabologo ya Bophirima, o fentse.
Mo sekhutlong sengwe le sengwe se se kwa ntle sa sefikantswe go na le sefikantswe, ka go latelana se se emelang [[Piet Retief]], [[Andries Pretorius]], [[Hendrik Potgieter]] le moeteledipele yo o "sa itsiweng" (moemedi wa baeteledipele ba bangwe botlhe ba Voortrekker).<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Sefikantswe sengwe le sengwe se bokete ja ditone di ka nna thataro.<sup>[''[[go tlhokega nopolo]]'']</sup>
Kwa sekhutlong sa botlhaba jwa sefikantswe, mo maemong a a tshwanang le kgoro ya sone, ke letlapa la motheo, le ka fa tlase ga lone go fitlhilweng moriti wa Maikano a Trekker a Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1838, moriti wa pina ya "Die Stem", le moriti wa tumalano ya lefatshe magareng ga Trekkers ka fa tlase ga Piet Retief le maZulu ka fa tlase ga ga [[Kgosi Dingane]].
=== Dikgokagano tsa Sejeremane ===
Go ya ka Alta Steenkamp, setlhogo se se kwa tlase sa [[Sefikantswe sa Ntwa ya Ditšhaba]] (''Völkerschlachtdenkmal'') kwa [[Leipzig]], kwa Jeremane, se bonala mo Sefikantsweng sa ga Voortrekker ka gonne moagi wa tsone, e bong [[Gerard Moerdijk]], o ne a dirisitse thulaganyo ya dipalp le dilekanyo tsa sebaka sa Völkerschlachtdenkmal.<ref name=":1">Steenkamp, Alta (2009). "A Shared Spatial Symbolism: The Voortrekker Monument, the Völkerslachtdenkmal and Freemasonry". ''South African Journal of Art History''. '''24''' (1): 150–160. [[:en:Hdl_(identifier)|hdl]]:[[hdl:2263/13998|2263/13998]].</ref> Go dira Sejeremane mono ga Sefikantswe sa Voortrekker go diragetse morago ga gore kakanyetso ya ntlha ya ga Moerdijk o bake selelo sa batho mo bobegadikgannyeng jwa Aforika Borwa ka ntlha ya go tshwana ga sone le [[tempele ya Egepeto]].<ref name=":2">Vermeulen, Irma (1999). ''Man en Monument: Die Lewe en Werk van Gerard Moerdijk'' (in Afrikaans). Pretoria: J. L. van Schaik. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-627-02446-7|0-627-02446-7]].</bdi></ref><sup>: 128</sup> Mo kakanyetsong ya ntlha ya ga Moerdijk, sefikantswe se se neng se na le ditsela tse pedi tsa Egepeto tsa di-[[obelisk]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><sup>: 128</sup>
Fa Moerdijk a ne a feleletsa go dira polane ya gagwe ya Sefikantswe sa Voortrekker, o ne a etela kwa [[Egepeto]] ka 1936, go akaretsa le Tempele ya [[Karnak]] kwa [[Thebes]].<ref name=":2" /><sup>: 105</sup> Kwa Thebes, faro [[Akhenaten]], monna wa ga [[Nefertiti]], o ne a agile mafelo a mararo a boitshepo a letsatsi, go akaretsa le Hwt-benben (‘ntlo e kgolo ya Ba-[[Benben]]’). Ntlha e e tlhageletseng thata ya sefikantswe sa ga Moerdijk ke go bonesiwa ga letsatsi ga ngwaga le ngwaga mo gare ga sethoboloko ga letlapa la Benben, cenotaph e e tsenngwang.
[[Setshwantsho:Sun on stone.JPG|thumb|Cenotaph ke lebitla la tshwantshetso la ga Piet Retief le baemedi ba gagwe.]]
Mo dingwageng tse di tlang pele ga Ntwa ya Lefatshe ya bobedi, barati ba bosetšhaba ba le mmalwa ba [[Afrikaner]] ba ne ba tsaya loeto go ya kwa Jeremane go ya go ithuta thuto, sepolotiki le setso. Ka 1928 Moerdijk o ne a etela Jeremane, mme a leba setshwantsho sa Amarna sa ga [[Nefertiti]] se se neng se bontshiwa phatlalatsa kwa Berlin. Ka 1934 Mokhanselara [[Hitler]] o ne a dirile tshwetso ya gore Jeremane ga e kitla e busetsa setshwantsho sa ga [[Nefertiti]] sa Amarna kwa [[Egepeto]]. Go na le moo o ne a itsise maikaelelo a go dirisa setshwantsho sa ga Amarna jaaka karolo e e botlhokwa ya pontsho ya dingwaga di le sekete tsa [[Third Reich]], kwa Berlin e e tsosolositsweng e e neng e tla bidiwa [[Germania]].<ref>Connolly, Kate (7 May 2009). [https://www.theguardian.com/artanddesign/2009/may/07/nefertiti-bust-berlin-egypt-authenticity "Is this Nefertiti – or a 100-year-old fake?"]. ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20210424013058/https://www.theguardian.com/artanddesign/2009/may/07/nefertiti-bust-berlin-egypt-authenticity Archived] from the original on 24 April 2021.</ref> Fela jalo sefikantswe sa dingwaga di le sekete sa Moerdijk se se nang le letshwao la letsatsi la Amarna mo gare ga sona, se ne sa nna karolo ya pontsho ya setheo sa bosetšhaba sa Afrikaner sa motsemogolo wa bone Pretoria.
=== Phatlha e e sediko ya bodilo ===
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument, interior from above.jpg|thumb|Fa o leba go tswa mo domeng ya loapi go ya kwa tlase, go ka balwa marang a letsatsi a le masome a mararo le bobedi, a a bontshang tlhotlheletso ya masonic ya boagi .]]
Fa o leba go tswa mo domeng ya loapi go ya kwa tlase, pattern ya chevron mo fatshe ga Holo ya Bagaka, e phatsimela kwa ntle jaaka marang a letsatsi a le masome a mararo le bobedi. Mo kagong ya ga Moerdijk, [[letsatsi]] la tlholego le bopa lerang la bomasome a mararo le boraro ka go bulega ga fa fatshe. Moerdijk o rile pattern ya [[chevron]] e e fa fatshe e bontsha metsi,<ref>Official Opening Program of the Voortrekker Monument 1949</ref> fela jaaka [[hieroglyph ya chevron]] e e gabedi go tswa mo [[Tlhabologo|tlhabologong]] ya [[Egepeto]] wa bogologolo. Moerdijk o boletse gore ditsela tsotlhe mo lefelong la botaki jwa go aga di boela kwa [[Egepeto]] wa bogologolo.<ref name=":2" /><sup>: 47</sup> Go ikaegilwe ka tshupiso ya ga Moerdijk ya bodilo jwa metsi jwa Ntlolehalahala ya Bagaka, mmogo le dipolelo tsa gagwe ka ga [[Egepeto]] wa bogologolo, go bulega ga bodilo go ka supiwa ka molete wa metsi, jaaka thuto ya tlholego ya tlhabologo ya Aforika wa bogologolo. Go tlhatloga go tswa mo moleteng ono o o metsi, e ne e le thota ya ntlhantlha, letlapa la [[Benben]], go tshwantshetsa popo e ntsha.
=== Marang a letsatsi a bodumedi ===
[[Gerard Moerdijk]] e ne e le moagi yo mogolo wa dikereke di le masome a ferabobedi tsa Porotesetanta kwa [[Aforika Borwa]]. Moerdijk o ne a ngaparela ngwao ya kereke ya [[Reformed]] mme ka jalo letshwao la gagwe la kgwebo la [[Renaissance]], polane ya fa fatshe ya sefapaano sa Segerika, ka metlha le ne le tlhomile mogopolo mo sefaleng le moreri. Mo thutabomodimong ya Boporotesetanta, lefoko la Modimo ke lone le le botlhokwa.<ref name=":2" /><sup>: 39, 122</sup> Moerdijk o ne a tlhama tsepamisomogopolo e e tshwanang ya botlhokwa mo Sefikantsweng sa Voortrekker, mme ka sefofane se se emeng go na le se se rapaletseng, le ka motlhale wa Seaforika go na le wa Yuropa.
Dome e kgolo e e kwa godimo ya sefikantswe e na le lesedi la kwa morago la Egepeto<ref name=":2" /><sup>: 133</sup> go etsisa loapi, bonno jwa selegodimo jwa Modimo. Ka dome marang a letsatsi a tsenelela kwa tlase, a tlhomolola mafoko ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka nako ya sethoboloko.
Mafoko a a lebaganeng le loapi: "RONA KA WENA, AFORIKA BORWA", ke ntlha ya tsepamisomogopolo ya ga Moerdijk. Mafoko a a tserwe mo pineng, Die Stem: "Re tla tshela, re tla swa, re go direla Aforika Borwa". Pina eo e felela jaana: "Go tla nna sentle, Modimo o a busa."
Ka jalo marang a letsatsi a etsisa kgolagano magareng ga mafoko a a mo [[Cenotaph]] le bonno jwa selegodimo jo bo kwa godimo, puisano magareng ga Modimo le motho.
Marang a letsatsi a mmatota ka boone a bopa lerang la letsatsi la bo masome a mararo le boraro a a phatsimang mo letlapeng le le fa gare ga go bulega ga fa fatshe.
=== Maikano a selegodimo ===
Mo thutabomodimong ya baebele ya ga Moerdijk, Modimo o buisana ka ditsela tse pedi: ka lokwalo le tlholego.<ref>[[:en:Heidelberg_Catechism|Heidelberg Catechism]]</ref> Moerdijk o kopanya mekgwa eno ka bobedi, ka go dirisa letsatsi mo go etsiseng ga gagwe.
[[Setshwantsho:Relief of an ox-wagon, Voortrekker Monument.jpg|thumb|Setshwantsho sa kolotsana ya kgomo mo leboteng la ntlo]]
Maikano a Batsamai a ne a gopolwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro jaaka [[Letsatsi la Maikano]]. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro, go bonala ga popego ya [[letsatsi]] e e bonesang mo mafokong a letlapa la [[Cenotaph]], go fetola bokao jwa tsone go ya ka [[Leje la Bafilosofi]] la baitseanape ba alchemy.
Mo boemong jwa gore motho yo o kwa tlase a dire maikano a selefatshe, letsatsi le sutisetsa tsepamisomogopolo kwa godimo kwa modimong wa borarobongwe wa Trekkers, jaaka e le Modimo o o buisanang ka boagi jwa letsatsi jwa ga Moerdijk, a itira maikano a selegodimo ka mafoko a a reng: RONA – jaaka mo go MODIMO – GO GO TLHOKOMELA LONA.
Ka jalo Modimo mo ngwaong ya tharonngwe ya Trekkers, o bua maikano mo teng ga popo ya letsatsi e e bonesang mafoko a a mo Cenotaph.
Tumelo ya Trekker ya gore Modimo o ne o le wa [[Aforika Borwa]] e simolotse go tswa mo maikanong a boferabongwe–lesome le borataro Sedimonthole 1838 a moeteledipele wa Trekker [[Andries Pretorius]] kwa Blood River, yo ka nako e le nngwe a neng a dira dikgolagano tsa sesole le tsa sepolotiki le Bakeresete ba [[maZulu]] jaaka kgosana [[Mpande]].
== Metswedi ==
h6w30k4sqepmbtlbz224veicgn2biv2
54544
54543
2026-09-07T11:57:55Z
KatieKea
10150
/* Diponagalokgolo */ Ke okeditse tlhanolo
54544
wikitext
text/x-wiki
'''Sefikantswe sa Voortrekker''' se kwa borwa jwa [[Pretoria (Pitori)|Pretoria]] kwa [[Aforika Borwa]]. Sebopego se sa [[granite]] se beilwe mo godimo ga thaba, mme se ne sa tlhatlosiwa go gopola ba-[[Voortrekker]] ba ba neng ba tswa kwa [[Cape Colony]] magareng ga 1835 le 1854. Se tlhamilwe ke moagi [[Gerard Moerdijk]].
Ka Phukwi a ferabobedi ka 2011, Sefikantswe sa Voortrekker se ne sa itsisiwe jaaka [[Lefelo la Boswa jwa Bosetšhaba]] ke [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforika]] [[Setheo sa Didirisiwa tsa Boswa sa Aforikaborwa|Borwa]].<ref>[[:en:South_African_Heritage_Resource_Agency|South African Heritage Resource Agency]] (29 July 2011). [https://web.archive.org/web/20120426005052/http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf "Voortrekker Monument Declared a National Heritage"] (PDF) (Press release). Archived from [http://www.sahra.org.za/voortrekkermonument.pdf the original] (PDF) on 26 April 2012. Retrieved Lwetse a le malatsi a supa, 2026.</ref>
== Ditso ==
Kgopolo ya go aga sefikantswe go tlotla ba Voortrekker e ne ya buiwa la ntlha ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1888, fa Tautona [[Paul Kruger]] wa [[REPHABOLIKI YA AFORIKA BORWA|Rephaboliki ya Aforika Borwa]] a ne a tseneletse meletlo ya [[Letsatsi la Kgolagano]] kwa [[Danskraal]] kwa [[KwaZulu-Natal|Natale]]. Le fa go ntse jalo, mokgatlho wa go aga sefikantswe se se ntseng jalo tota o ne wa simolola fela ka Moranang a le malatsi a mane ka 1931 fa go ne go tlhamiwa ''Sentrale Volksmonumentekomitee'' (SVK; Komiti ya Bogare ya Difikantswe tsa Batho) go dira gore kgopolo eno e nne le matswela.<ref name=":0">[[iarchive:sim_south-african-panorama_1974-12_19_12|"South African Panorama 1974-12: Vol 19 Iss 12"]]. ''South African Panorama''. Vol. 19, no. 12. December 1974 – via Internet Archive.</ref><sup>: 13</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument May 2006, IMG 3008.jpg|left|thumb|Voortrekker yo o gobetseng kwa Vegkop, dintlha tsa setshwantsho sa ditso]]
Kago e ne ya simolola ka Phukwi a le lesome le boraro ka 1937 ka moletlo wa go fetola mmu o o neng wa dirwa ke modulasetilo wa SVK, Mmueledi [[Ernest George Jansen]], mo go se moragonyana se neng sa itsege jaaka Monument Hill. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1938 leje la motheo le ne la bewa<ref name=":0" /> ke ditlogolwana tse tharo tsa bangwe ba baeteledipele ba Voortrekker: Mme J.C. Muller (ngwana wa ngwana wa ga [[Andries Pretorius]]), Mme K.F. Ackerman (kokomane ya ga [[Hendrik Potgieter]]) le Mohumagatsana J.C. Peller (kokomane ya ga [[Piet Retief]])
Sefikantswe se ne sa tlhongwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro 1949 ke Tonakgolo [[D. F. Malan]].<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup> Ditshenyegelo tsotlhe tsa kago ya sefikantswe e ne e le Diponto tse 360,000, bontsi jwa tsone bo ne jwa ntshiwa ke puso ya Aforika Borwa.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument By Sara Buijskes 1949.jpg|thumb|"Sefikantswe Voortrekker 1949" ka Sara Buijskes]]
Lefelo le legolo la bobogelo, le le neng le ka tsenya batho ba ka nna dikete tse masome mabedi, le ne la agiwa kwa bokonebotlhaba jwa sefikantswe se ka 1949.
== Diponagalokgolo ==
Sefikantswe sa Voortrekker se bogodimo jwa dimitara di le masome a marataro le bobedi, ka motheo wa dimitara di le masome a mane ka dimitara di le masome a mane.<sup>[<nowiki/>[[nopolo e tlhokega]]]</sup> Kago eno e tshwana ka boagi le difikantswe tsa Yuropa tse di jaaka [[Dôme des Invalides]] kwa Fora le [[Völkerschlachtdenkmal]] kwa [[Jeremane]], mme gape e na le ditlhotlheletso tsa Aforika.<ref>Grundlingh, Albert (2009). "A Cultural Conundrum? Old Monuments and New Regimes: The Voortrekker Monument as Symbol of Afrikaner Power in a Postapartheid South Africa". In Walkowitz, Daniel J.; Knauer, Lisa Maya (eds.). ''Contested Histories in Public Space: Memory, Race, and Nation''. New York: Duke University Press. p. 159. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-8223-4217-5|978-0-8223-4217-5]]</bdi>.</ref> Dintlha tse pedi tse dikgolo tse di kgatlhang mo teng ga kago ke Frieze ya Hisitori le Cenotaph.
[[Setshwantsho:Inside the Voortrekker Monument.JPG|thumb|Seokomelabagwe sa kwa borwa le frieze]]
=== Frieze ya ditso ===
Mojako o mogolo wa kago o tsena mo Holong ya Bagaka e e nang le dikhubu. Lebala le le legolo, le potapotilwe ke diokomelabagwe tse nne tse dikgolo tse di dirilweng ka galase e tshetlha ya Belgium, se na le Frieze ya ditso e ikgethileng ya mmabole e e leng karolo e e fa gare ya moralo wa sefikantswe. Ke frieze e kgolo go gaisa tsotlhe ya mmabole mo lefatsheng.<ref>Brockman, Norbert C. (2011). [https://books.google.com/books?id=ZNZ15Oow8XcC&q=biggest+marble+frieze+in+the+world&pg=PA594 "Voortrekker Monument, Pretoria, South Africa"]. ''Encyclopedia of Sacred Places''. Vol. 2: N-Z (2nd ed.). Santa Barbara, California: ABC-Clio. pp. 593–594. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-1-59884-655-3|978-1-59884-655-3]]</bdi>.</ref> Frieze e na le diphanele di le masome a mabedi le bosupa tsa bas-relief tse di bontshang ditso tsa [[Great Trek]], fela di akaretsa ditshupiso tsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, mekgwa ya tiro le ditumelo tsa bodumedi tsa Voortrekker. Setlhopha sa diphanele se bontsha ditiragalo tsa botlhokwa tsa ditso go simolola ka voortrekkers ya ntlha ya 1835, go fitlha ka go saeniwa ga [[Tumalano ya Noka ya Sand]] ka 1852. Setshwantsho se se fa gare se bontsha [[polao ya Piet Retief Delegation]]. Mo gare ga bodilo jwa Holo ya Bagaka go na le phatlha e kgolo e e sediko e ka yone go ka bonwang Cenotaph e e mo Holong ya Cenotaph.
[[Setshwantsho:Voortrekker Cenotaph.jpg|left|thumb|Cenotaph]]
=== Cenotaph ===
Cenotaph, e e mo gare ga Holo ya Cenotaph, ke yone e e botlhokwa thata mo sefikantswe seno. Mo godimo ga gore e ka bonwa go tswa mo Holong ya Bagaka e ka bonwa gape go tswa mo domeng e e kwa godimo ga kago, go tswa kwa bontsi jwa bokagare jwa sefikantswe bo ka bonwang teng. Ka go bulega (oculus) mo domeng eno marang a lesedi la letsatsi le phatsima ka oura ya bolesome le bobedi ka Sedimonthole a le lesome le borataro ngwaga le ngwaga, le wela mo bogareng jwa Cenotaph, le itaya mafoko a a reng ‘Ons vir Jou, Suid-Afrika’ ([[Seburu]] se kaya ‘Rona ka Wena, Aforika Borwa’), puo go tswa mo ‘[[Die-A Stem Suid-Afrika|Die-A Stem]] [[Die-A Stem Suid-Afrika|Suid-Afrika]]’. Marang a lesedi a tshwantshetsa tshegofatso ya Modimo mo matshelong le mo maitekong a ba-Voortrekker. Sedimonthole 1838 e ne e le letsatsi la [[Ntwa ya Noka ya Madi]], e e neng e gopolwa mo Aforika Borwa pele ga 1994 jaaka [[Letsatsi la Maikano]].
Holo ya Cenotaph e kgabisitswe ka difolaga tsa [[Direphaboliki tse di farologaneng tsa Voortrekker]] mme e na le ditshwantsho tsa mo maboteng tse di bontshang Voortrekkers mmogo le dikgetsi di le mmalwa tsa pontsho tse di nang le dilo tsa botaki go tswa kwa Great Trek. Kgatlhanong le lebota le le kwa bokone la holo go na le lefelo le le nang le lebone le mo go lone kgabo e ntseng e tuka fa e sale ka 1938. E ne e le ka ngwaga oo fa [[Symbolic Ox Wagon Trek]], e e neng ya simolola kwa [[Cape Town]] mme ya felela kwa Monument Hill kwa letlapa la motheo la Sefikantswe le neng la bewa teng, e neng ya diragala.
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument Laager.JPG|thumb|160x160px|Lebota la lefelo la go baya dikolotsana le na le dikolotsana di le masome a marataro le bone]]
=== Dikarolo tse dingwe ===
Baeti ba sefikantswe seno ba tsena ka kgoro e ntsho ya tshipi e e betlilweng e e nang le setshwantsho sa ''assegai'' (segai).
Fa motho a sena go feta ka kgoro o iphitlhela a le mo teng ga ntlo e kgolo e e nang le [[dikolotsana tsa dikgomo]] di le masome a marataro le bone tse di dirilweng ka granite e e kgabisitsweng.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Go ne ga dirisiwa palo e e tshwanang ya dikolotsana kwa [[Ntweng ya Noka ya Madi]] go bopa ntlo.<sup>[</sup><sup>[[go tlhokega nopolo]]]</sup>
[[Setshwantsho:Voortrekker Vrou Statue.JPG|left|thumb|253x253px|Mosadi wa Voortrekker le bana ka Anton van Wouw]]
[[Setshwantsho:Voortrekker Statue.JPG|thumb|240x240px|Sefikantswe sa ga Piet Retief]]
Kwa tlase ga sefikantswe go eme setshwantsho se se setilweng sa boronse sa ga [[Anton van Wouw]] sa mosadi wa Voortrekker le bana ba gagwe ba babedi, se tlotla maatla le bopelokgale jwa basadi ba Voortrekker.<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Mo matlhakoreng oomabedi a sefikantswe seno go betlilwe [[dikgokong]] tse dintsho mo maboteng a sefikantswe. Kgokong e bontsha ka tshwantshetso dikotsi tsa Aforika mme go fofa ga tsone ka tshwantshetso go bolela gore mosadi, mojaki wa tlhabologo ya Bophirima, o fentse.
Mo sekhutlong sengwe le sengwe se se kwa ntle sa sefikantswe go na le sefikantswe, ka go latelana se se emelang [[Piet Retief]], [[Andries Pretorius]], [[Hendrik Potgieter]] le moeteledipele yo o "sa itsiweng" (moemedi wa baeteledipele ba bangwe botlhe ba Voortrekker).<ref name=":0" /><sup>: 15</sup> Sefikantswe sengwe le sengwe se bokete ja ditone di ka nna thataro.<sup>[''[[go tlhokega nopolo]]'']</sup>
Kwa sekhutlong sa botlhaba jwa sefikantswe, mo maemong a a tshwanang le kgoro ya sone, ke letlapa la motheo, le ka fa tlase ga lone go fitlhilweng moriti wa Maikano a Trekker a Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1838, moriti wa pina ya "Die Stem", le moriti wa tumalano ya lefatshe magareng ga Trekkers ka fa tlase ga Piet Retief le maZulu ka fa tlase ga ga [[Kgosi Dingane]].
=== Dikgokagano tsa Sejeremane ===
Go ya ka Alta Steenkamp, setlhogo se se kwa tlase sa [[Sefikantswe sa Ntwa ya Ditšhaba]] (''Völkerschlachtdenkmal'') kwa [[Leipzig]], kwa Jeremane, se bonala mo Sefikantsweng sa ga Voortrekker ka gonne moagi wa tsone, e bong [[Gerard Moerdijk]], o ne a dirisitse thulaganyo ya dipalp le dilekanyo tsa sebaka sa Völkerschlachtdenkmal.<ref name=":1">Steenkamp, Alta (2009). "A Shared Spatial Symbolism: The Voortrekker Monument, the Völkerslachtdenkmal and Freemasonry". ''South African Journal of Art History''. '''24''' (1): 150–160. [[:en:Hdl_(identifier)|hdl]]:[[hdl:2263/13998|2263/13998]].</ref> Go dira Sejeremane mono ga Sefikantswe sa Voortrekker go diragetse morago ga gore kakanyetso ya ntlha ya ga Moerdijk o bake selelo sa batho mo bobegadikgannyeng jwa Aforika Borwa ka ntlha ya go tshwana ga sone le [[tempele ya Egepeto]].<ref name=":2">Vermeulen, Irma (1999). ''Man en Monument: Die Lewe en Werk van Gerard Moerdijk'' (in Afrikaans). Pretoria: J. L. van Schaik. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-627-02446-7|0-627-02446-7]].</bdi></ref><sup>: 128</sup> Mo kakanyetsong ya ntlha ya ga Moerdijk, sefikantswe se se neng se na le ditsela tse pedi tsa Egepeto tsa di-[[obelisk]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><sup>: 128</sup>
Fa Moerdijk a ne a feleletsa go dira polane ya gagwe ya Sefikantswe sa Voortrekker, o ne a etela kwa [[Egepeto]] ka 1936, go akaretsa le Tempele ya [[Karnak]] kwa [[Thebes]].<ref name=":2" /><sup>: 105</sup> Kwa Thebes, faro [[Akhenaten]], monna wa ga [[Nefertiti]], o ne a agile mafelo a mararo a boitshepo a letsatsi, go akaretsa le Hwt-benben (‘ntlo e kgolo ya Ba-[[Benben]]’). Ntlha e e tlhageletseng thata ya sefikantswe sa ga Moerdijk ke go bonesiwa ga letsatsi ga ngwaga le ngwaga mo gare ga sethoboloko ga letlapa la Benben, cenotaph e e tsenngwang.
[[Setshwantsho:Sun on stone.JPG|thumb|Cenotaph ke lebitla la tshwantshetso la ga Piet Retief le baemedi ba gagwe.]]
Mo dingwageng tse di tlang pele ga Ntwa ya Lefatshe ya bobedi, barati ba bosetšhaba ba le mmalwa ba [[Afrikaner]] ba ne ba tsaya loeto go ya kwa Jeremane go ya go ithuta thuto, sepolotiki le setso. Ka 1928 Moerdijk o ne a etela Jeremane, mme a leba setshwantsho sa Amarna sa ga [[Nefertiti]] se se neng se bontshiwa phatlalatsa kwa Berlin. Ka 1934 Mokhanselara [[Hitler]] o ne a dirile tshwetso ya gore Jeremane ga e kitla e busetsa setshwantsho sa ga [[Nefertiti]] sa Amarna kwa [[Egepeto]]. Go na le moo o ne a itsise maikaelelo a go dirisa setshwantsho sa ga Amarna jaaka karolo e e botlhokwa ya pontsho ya dingwaga di le sekete tsa [[Third Reich]], kwa Berlin e e tsosolositsweng e e neng e tla bidiwa [[Germania]].<ref>Connolly, Kate (7 May 2009). [https://www.theguardian.com/artanddesign/2009/may/07/nefertiti-bust-berlin-egypt-authenticity "Is this Nefertiti – or a 100-year-old fake?"]. ''The Guardian''. [https://web.archive.org/web/20210424013058/https://www.theguardian.com/artanddesign/2009/may/07/nefertiti-bust-berlin-egypt-authenticity Archived] from the original on 24 April 2021.</ref> Fela jalo sefikantswe sa dingwaga di le sekete sa Moerdijk se se nang le letshwao la letsatsi la Amarna mo gare ga sona, se ne sa nna karolo ya pontsho ya setheo sa bosetšhaba sa Afrikaner sa motsemogolo wa bone Pretoria.
=== Phatlha e e sediko ya bodilo ===
[[Setshwantsho:Voortrekker Monument, interior from above.jpg|thumb|Fa o leba go tswa mo domeng ya loapi go ya kwa tlase, go ka balwa marang a letsatsi a le masome a mararo le bobedi, a a bontshang tlhotlheletso ya masonic ya boagi .]]
Fa o leba go tswa mo domeng ya loapi go ya kwa tlase, pattern ya chevron mo fatshe ga Holo ya Bagaka, e phatsimela kwa ntle jaaka marang a letsatsi a le masome a mararo le bobedi. Mo kagong ya ga Moerdijk, [[letsatsi]] la tlholego le bopa lerang la bomasome a mararo le boraro ka go bulega ga fa fatshe. Moerdijk o rile pattern ya [[chevron]] e e fa fatshe e bontsha metsi,<ref name=":3">Official Opening Program of the Voortrekker Monument 1949</ref> fela jaaka [[hieroglyph ya chevron]] e e gabedi go tswa mo [[Tlhabologo|tlhabologong]] ya [[Egepeto]] wa bogologolo. Moerdijk o boletse gore ditsela tsotlhe mo lefelong la botaki jwa go aga di boela kwa [[Egepeto]] wa bogologolo.<ref name=":2" /><sup>: 47</sup> Go ikaegilwe ka tshupiso ya ga Moerdijk ya bodilo jwa metsi jwa Ntlolehalahala ya Bagaka, mmogo le dipolelo tsa gagwe ka ga [[Egepeto]] wa bogologolo, go bulega ga bodilo go ka supiwa ka molete wa metsi, jaaka thuto ya tlholego ya tlhabologo ya Aforika wa bogologolo. Go tlhatloga go tswa mo moleteng ono o o metsi, e ne e le thota ya ntlhantlha, letlapa la [[Benben]], go tshwantshetsa popo e ntsha.
=== Marang a letsatsi a bodumedi ===
[[Gerard Moerdijk]] e ne e le moagi yo mogolo wa dikereke di le masome a ferabobedi tsa Porotesetanta kwa [[Aforika Borwa]]. Moerdijk o ne a ngaparela ngwao ya kereke ya [[Reformed]] mme ka jalo letshwao la gagwe la kgwebo la [[Renaissance]], polane ya fa fatshe ya sefapaano sa Segerika, ka metlha le ne le tlhomile mogopolo mo sefaleng le moreri. Mo thutabomodimong ya Boporotesetanta, lefoko la Modimo ke lone le le botlhokwa.<ref name=":2" /><sup>: 39, 122</sup> Moerdijk o ne a tlhama tsepamisomogopolo e e tshwanang ya botlhokwa mo Sefikantsweng sa Voortrekker, mme ka sefofane se se emeng go na le se se rapaletseng, le ka motlhale wa Seaforika go na le wa Yuropa.
Dome e kgolo e e kwa godimo ya sefikantswe e na le lesedi la kwa morago la Egepeto<ref name=":2" /><sup>: 133</sup> go etsisa loapi, bonno jwa selegodimo jwa Modimo. Ka dome marang a letsatsi a tsenelela kwa tlase, a tlhomolola mafoko ka Sedimonthole a le lesome le borataro ka nako ya sethoboloko.
Mafoko a a lebaganeng le loapi: "RONA KA WENA, AFORIKA BORWA", ke ntlha ya tsepamisomogopolo ya ga Moerdijk. Mafoko a a tserwe mo pineng, Die Stem: "Re tla tshela, re tla swa, re go direla Aforika Borwa". Pina eo e felela jaana: "Go tla nna sentle, Modimo o a busa."
Ka jalo marang a letsatsi a etsisa kgolagano magareng ga mafoko a a mo [[Cenotaph]] le bonno jwa selegodimo jo bo kwa godimo, puisano magareng ga Modimo le motho.
Marang a letsatsi a mmatota ka boone a bopa lerang la letsatsi la bo masome a mararo le boraro a a phatsimang mo letlapeng le le fa gare ga go bulega ga fa fatshe.
=== Maikano a selegodimo ===
Mo thutabomodimong ya baebele ya ga Moerdijk, Modimo o buisana ka ditsela tse pedi: ka lokwalo le tlholego.<ref>[[:en:Heidelberg_Catechism|Heidelberg Catechism]]</ref> Moerdijk o kopanya mekgwa eno ka bobedi, ka go dirisa letsatsi mo go etsiseng ga gagwe.
[[Setshwantsho:Relief of an ox-wagon, Voortrekker Monument.jpg|thumb|Setshwantsho sa kolotsana ya kgomo mo leboteng la ntlo]]
Maikano a Batsamai a ne a gopolwa ka Sedimonthole a le lesome le borataro jaaka [[Letsatsi la Maikano]]. Ka Sedimonthole a le lesome le borataro, go bonala ga popego ya [[letsatsi]] e e bonesang mo mafokong a letlapa la [[Cenotaph]], go fetola bokao jwa tsone go ya ka [[Leje la Bafilosofi]] la baitseanape ba alchemy.
Mo boemong jwa gore motho yo o kwa tlase a dire maikano a selefatshe, letsatsi le sutisetsa tsepamisomogopolo kwa godimo kwa modimong wa borarobongwe wa Trekkers, jaaka e le Modimo o o buisanang ka boagi jwa letsatsi jwa ga Moerdijk, a itira maikano a selegodimo ka mafoko a a reng: RONA – jaaka mo go MODIMO – GO GO TLHOKOMELA LONA.
Ka jalo Modimo mo ngwaong ya tharonngwe ya Trekkers, o bua maikano mo teng ga popo ya letsatsi e e bonesang mafoko a a mo Cenotaph.
Tumelo ya Trekker ya gore Modimo o ne o le wa [[Aforika Borwa]] e simolotse go tswa mo maikanong a boferabongwe–lesome le borataro Sedimonthole 1838 a moeteledipele wa Trekker [[Andries Pretorius]] kwa Blood River, yo ka nako e le nngwe a neng a dira dikgolagano tsa sesole le tsa sepolotiki le Bakeresete ba [[maZulu]] jaaka kgosana [[Mpande]].
=== Tshimologo ya Egepeto ===
Moerdijk e ne e le motshegetsi yo o kanotseng sehuba wa boagi jwa bogologolo jwa Egepeto.<ref>Marschall, Sabine (2001). "The Search for Essence: 'Africanness' in 20th Century South African Architecture". ''Southern African Humanities''. '''13''': 139–154. [[:en:Hdl_(identifier)|hdl]]:[[hdl:10520/EJC84722|10520/EJC84722]].</ref>
Moerdijk o ne a bua ka bogolo jwa Aforika jaaka bo abetswe ke dikago tsa bogologolo tsa Egepeto kwa go tlhongweng ga Sefikantswe sa Voortrekker.<ref name=":3" />
Pele ga kakanyetso ya gagwe ya Sefikantswe sa Voortrekker e amogelwa, Moerdijk le [[Anton van Wouw]] ba ne ba ntse ba dira ka kgolagano dingwaga di le dintsi mo porojekeng ya bone ya "kago ya phemelo ya ditoro":<ref>Duffey, A. E. (2006). "'n Egte Lugkasteel: Moerdijk, Van Wouw en die Voortrekkermonument". ''South African Journal of Cultural History'' (in Afrikaans). '''20''' (2): 22–41. [[:en:Hdl_(identifier)|hdl]]:[[hdl:10520/EJC30675|10520/EJC30675]].</ref> Tempele ya segompieno ya Voortrekker ya Aforika-Egepeto mo Aforika Borwa. Van Wouw le Frans Soff pelenyana ba ne ba dirisitse [[obelisk]] ya Egepeto, marang a a fetogileng letlapa a [[Aten]] ya Aforika, jaaka setshwantsho se se botlhokwa sa [[Sefikantswe sa Bosetšhaba sa Basadi]] kwa [[Bloemfontein]], [[Aforika Borwa]], ka bosone se ne sa tlhongwa ka [[Letsatsi la Maikano]], Sedimonthole a le lesome le borataro ka 1913.
Fa a ntse a konotelela go tlhama Sefikantswe sa Voortrekker ka 1936,<ref name=":2" /><sup>: 105</sup> Moerdijk o ne a tsaya loeto lwa patlisiso kwa [[Egepeto]]. Koo o ne a etela Tempele ya [[Karnak]] kwa [[Thebes]],<ref name=":2" /><sup>: 106</sup> kwa [[Tsosoloso|Tsosolosong]] ya Aforika e neng e atlegile gone ka fa tlase ga ga [[Faro Akhenaten]], monna wa ga [[Nefertiti]].
Ditempele tse di bulegileng tsa [[Akhenaten]] go ya kwa [[Aten]] di ne di akaretsa ngwao ya Heliopolitan ya go dirisa marang a letsatsi mo go ageng, mmogo le ditshwantsho tsa sekammatota tse di takilweng mo maboteng kgotsa friezes.
Moerdijk o ne a etela gape le [[Motlobo wa ditso wa Cairo]], koo go bontshiwang moriti wa [[Sefela se Segolo sa Aten]] gone, e ditemana dingwe tsa yone di gopotsang [[Pesalema]] ya lekgolo le metso e mene gone.
Mosadi wa ga Moerdijk e bong Sylva o ne a bolela gore o ne a tlwaelane thata le boagi jwa bogologolo jwa Egepeto,<ref name=":2" /><sup>: 106</sup> mme o ne a tlhotlhelediwa thata ka boagi ke ketelo ya gagwe kwa Egepeto.<ref name=":2" /><sup>: 105</sup> .
== Metswedi ==
lmvjiiy2qdrv7nxfa6u3hrlc71vgxs4
Tiktok
0
14964
54530
2026-09-07T10:25:52Z
Skwelea
12487
Tiktok
54530
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:TikTok app.jpg|thumb|Tiktok]]
== TikTok mo Aforika Borwa ==
TikTok ke polateforomo ya media wa botsalano e e letlang badirisi go tlhama , go abelana le go lebelela dibidio(video) tsa sebopego se sekhutshwane. E setse e ratwa thata mo Aforika Borwa, bogolosegolo mo basweng. Ka 2024, TikTok e ne e na le badirisi ba ba fopholediwang go dimilione di le 17,6 ba dingwaga di le 18 le go feta mo Aforika Borwa.<ref>https://datareportal.com/reports/digital-2024-south-africa</ref>
TikTok e tlhotlheleditse boitlosobodutu le setso sa Aforika Borwa ka fa badirisi sebaka sa go abelana mmino , metlae , thuto le maitemogelo a letsatsi le letsatsi . Diopedi tsa Aforika Borwa le batlhami ba diteng le bona ba dirisitse serala seno go fitlhela bareetsi ba bantsi le go rotloetsa tiro ya bona <ref>https://newsroom.tiktok.com/yott-24-ssa</ref>
Le fa go ntse jalo , Tiktok gape e tlhagisitse matshwenyego ka tshedimosetso e e fosagetseng . Dipolateforomo tsa media wa botsalano , go akaretsa le TikTok, di dirisiwa thata go bona dikgang , mme seno se dira gore go nne thata gore badirisi bangwe ba kgone go farologanya tshedimosetso e e ikanyetseng le e e seng boammaruri.<ref>https://reutersinstitute.politics.ox.ac.uk/digital-news-report/2024/south-africa</ref>
== References ==
<references />
gokx5uqpkurfaceemsf4rg0lig9hhbf
Draft 11
0
14965
54531
2026-09-07T10:31:07Z
Lonkiey
12521
created a draft about insects
54531
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Guide to the study of insects (Pl. 3) BHL19784469.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa ditshenekegi tse di farologaneng.]]
'''Ditshenekegi''' ke diphologolo tse dinnye tse di leng mo setlhopheng se se bidiwang di-[[arthropod]]. Di na le maoto a le marataro mme mmele wa tsone o kgaogantswe ka dikarolo tse tharo. Gantsi di nale dinaka dile pedi mo tlhogong. Ditshenekegi dingwe di na le diphuka mme di kgona go fofa<ref>{{Cite web |title=What Is an Insect? {{!}} Smithsonian National Museum of Natural History |url=https://naturalhistory.si.edu/education/teaching-resources/life-science/what-insect |access-date=2026-09-07 |website=naturalhistory.si.edu |language=en}}</ref>. Dikao tsa ditshenekegi ke dirurubele, dinotshi, ditshoswane, dintsie le dikhukhwane jalo le jalo. Ditshenekegi di arolwa ka ditlhopha tse di farologaneng go ya popego ya mmele wa tsone, diphuka, dikarolo tsa molomo le tsela e di golang ka yone. <ref>{{Cite web |date=2026-07-30 |title=List of insects {{!}} Orders, Butterflies, Beetles, Flies, Ants, & Bees {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/animal/list-of-insects-2073946 |access-date=2026-09-07 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref>
Bontsi jwa ditshenekegi bo ikatisa ka go tlhakanela bong, fa ditshenekegi tsa tona le [[tshegadi]] do kopana. Tona e ntsha peo e e kopanang le mae a tshegadi mme e a nontsha. Morago ga moo tshegadi e beela mae, mme ditshenekegi tse di nnye di a tsalwa. Ditshenekegi dingwe jaaka dirurubele le dikhukhwane di feta mo dikgato tse nne tsa kgolo: lee, seboko. pupae le setshenekegi se se godileng. Tse dingwe jaaka bojang di nale dikgato tse tharo eleng lee, nymph le setshenekegi se se godileng.<ref>{{Cite web |title=CK12-Foundation |url=https://flexbooks.ck12.org/cbook/ck-12-middle-school-life-science-2.0/section/9.17/primary/lesson/insect-reproduction-and-life-cycle-ms-ls/ |access-date=2026-09-07 |website=flexbooks.ck12.org}}</ref>
Ditshenekegi di botlhokwa thata mo dijalong ka gonne di thusa mo go tsamaiseng peo ya molomo. Dinotshi, dirurubele le ditshenekegi tse dingwe di rwala mmudula go tswa mo lelomong le lengwe go ya go le lengwe, mme seno se thusa dijalo go tlhagisa maungo le dipeo. Ditshenekegi dingwe gape di thusa go laola disenyi ka go ja ditshenekegitse di senyang dijalo. Gape di thusago bola dilo tse di suleng tsa dimela le go busetsa dikotla mo mmung. Ka jalo, ditshenekegi di na le seabe se segolo mo go tlhokomeleng dijalo le tikologo e e itekanetseng.<ref>{{Cite web |date=2023-02-10 |title=Here's how insects help keep ecosystems in balance |url=https://www.worldwildlife.org/news/magazine/spring-2023/heres-how-insects-help-keep-ecosystems-in-balance/ |access-date=2026-09-07 |website=World Wildlife Fund |language=en-us}}</ref>
== Tshupetso ==
<references />
[[Karolo:Diphologolo]]
ap6sysb3an1oe34e3xyqrnxlfxfus97
Ditshenekegi
0
14966
54532
2026-09-07T10:32:15Z
Lonkiey
12521
Created page with "[[Setshwantsho:Guide to the study of insects (Pl. 3) BHL19784469.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa ditshenekegi tse di farologaneng.]] '''Ditshenekegi''' ke diphologolo tse dinnye tse di leng mo setlhopheng se se bidiwang di-[[arthropod]]. Di na le maoto a le marataro mme mmele wa tsone o kgaogantswe ka dikarolo tse tharo. Gantsi di nale dinaka dile pedi mo tlhogong. Ditshenekegi dingwe di na le diphuka mme di kgona go fofa<ref>{{Cite web |title=What Is an Insect? {{!}} Sm..."
54532
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Guide to the study of insects (Pl. 3) BHL19784469.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa ditshenekegi tse di farologaneng.]]
'''Ditshenekegi''' ke diphologolo tse dinnye tse di leng mo setlhopheng se se bidiwang di-[[arthropod]]. Di na le maoto a le marataro mme mmele wa tsone o kgaogantswe ka dikarolo tse tharo. Gantsi di nale dinaka dile pedi mo tlhogong. Ditshenekegi dingwe di na le diphuka mme di kgona go fofa<ref>{{Cite web |title=What Is an Insect? {{!}} Smithsonian National Museum of Natural History |url=https://naturalhistory.si.edu/education/teaching-resources/life-science/what-insect |access-date=2026-09-07 |website=naturalhistory.si.edu |language=en}}</ref>. Dikao tsa ditshenekegi ke dirurubele, dinotshi, ditshoswane, dintsie le dikhukhwane jalo le jalo. Ditshenekegi di arolwa ka ditlhopha tse di farologaneng go ya popego ya mmele wa tsone, diphuka, dikarolo tsa molomo le tsela e di golang ka yone. <ref>{{Cite web |date=2026-07-30 |title=List of insects {{!}} Orders, Butterflies, Beetles, Flies, Ants, & Bees {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/animal/list-of-insects-2073946 |access-date=2026-09-07 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref>
Bontsi jwa ditshenekegi bo ikatisa ka go tlhakanela bong, fa ditshenekegi tsa tona le [[tshegadi]] do kopana. Tona e ntsha peo e e kopanang le mae a tshegadi mme e a nontsha. Morago ga moo tshegadi e beela mae, mme ditshenekegi tse di nnye di a tsalwa. Ditshenekegi dingwe jaaka dirurubele le dikhukhwane di feta mo dikgato tse nne tsa kgolo: lee, seboko. pupae le setshenekegi se se godileng. Tse dingwe jaaka bojang di nale dikgato tse tharo eleng lee, nymph le setshenekegi se se godileng.<ref>{{Cite web |title=CK12-Foundation |url=https://flexbooks.ck12.org/cbook/ck-12-middle-school-life-science-2.0/section/9.17/primary/lesson/insect-reproduction-and-life-cycle-ms-ls/ |access-date=2026-09-07 |website=flexbooks.ck12.org}}</ref>
Ditshenekegi di botlhokwa thata mo dijalong ka gonne di thusa mo go tsamaiseng peo ya molomo. Dinotshi, dirurubele le ditshenekegi tse dingwe di rwala mmudula go tswa mo lelomong le lengwe go ya go le lengwe, mme seno se thusa dijalo go tlhagisa maungo le dipeo. Ditshenekegi dingwe gape di thusa go laola disenyi ka go ja ditshenekegitse di senyang dijalo. Gape di thusago bola dilo tse di suleng tsa dimela le go busetsa dikotla mo mmung. Ka jalo, ditshenekegi di na le seabe se segolo mo go tlhokomeleng dijalo le tikologo e e itekanetseng.<ref>{{Cite web |date=2023-02-10 |title=Here's how insects help keep ecosystems in balance |url=https://www.worldwildlife.org/news/magazine/spring-2023/heres-how-insects-help-keep-ecosystems-in-balance/ |access-date=2026-09-07 |website=World Wildlife Fund |language=en-us}}</ref>
== Tshupetso ==
<references />
[[Karolo:Diphologolo]]
ap6sysb3an1oe34e3xyqrnxlfxfus97
Seabe sa Baitseanape ba Puo mo AforikaBorwa e e Buang Dipuo di le Dintsi
0
14967
54537
2026-09-07T11:10:49Z
P'kaytee
12489
I'm done writing my article
54537
wikitext
text/x-wiki
Seabe sa Baitseanape ba Puo mo AforikaBorwa e e Buang Dipuo di le dintsi.<ref name=":0">https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.htm</ref>
Matseno
[[Setshwantsho:Interpreters (01113765) (9840848393).jpg|thumb|Seabe sa Baitsenape ba Puo mo Aforikaborwa e e Buang Dipuo tse Dintsi]]
Aforika Borwa ke naga e e nang le dipuo le ditso tse di farologaneng. Puo e botlhokwa mo botshelong jwa batho ka gonne e thusa batho go buisana, go tlhalogana le go abelana kitso. Ka ntlha ya go nna le dipuo tse dintsi, baitseanape ba puo ba na le seabe se segolo mo go thuseng batho ba ba buang dipuo tse di farologaneng. Molaotheo wa Aforika Borwa o tlotla dipuo tsa semmuso mme o batla gore dipuo tse di neng di sa dirisiwe ka tekatekano mo nakong e e fetileng di tswelediwe le go godisiwa. (Justice and Constitutional Dev.)<ref name=":0" />
Thanolo le Toloko
Nngwe ya ditiro tse di botlhokwa tsa baitseanape ba puo ke thanolo le toloko. Bafetoledi ba fetolela tshedimosetso e e kwadilweng go tswa mo puong nngwe go ya mo go e nngwe, fa batoloki ba thusa batho go tlhalogana puo e e buiwang. Ditiro tseno di botlhokwa mo dikolong, dikgotlatshekelo, dipetlele, puso le mo mafelong a mangwe a tirelo. Baitseanape ba puo gape ba ka dira ditiro tse di jaaka tseleganyo, mareo, thulaganyo ya puo le go kwala didikishinari. (SAFLII)<ref name=":1">https://www.gov.za/documents/use-official-languages-ac</ref>
Go Dira Gore Tshedimosetso e Fitlhelele Batho
Baitseanape ba puo ba thusa go dira gore tshedimosetso le ditirelo tsa puso di fitlhelele batho ba ba buang dipuo tse di farologaneng. Use of Official Languages Act e batla gore mafapha a puso a nne le maano a puo le mafapha a puo a a thusang mo tirisong ya dipuo tsa semmuso. Seno se thusa batho go amogela tshedimosetso le ditirelo ka puo e ba e tlhaloganyang. (Government of South Africa)<ref name=":2">https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/langpolicyfinal0.pdf</ref>
Go Tsweletsa Dipuo tsa Setso
Baitseanape ba puo ba na le seabe mo go tsweletseng le go sireletseng dipuo tsa setso tsa Aforika Borwa. Ba thusa ka go ranola ditokomane, go tlhama mareo a masha le go dira gore dipuo tsa selegae di dirisiwe mo mafapheng a a farologaneng. National Language Policy Framework e gatelela botlhokwa jwa go dirisa dipuo tsa selegae go rotloetsa kutlwano ya setšhaba, tekatekano le phitlhelelo e e lekanang ya ditirelo. (Government of South Africa)<ref name=":3">https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447/</ref>
Seabe mo Thutong
Baitseanape ba puo ba botlhokwa mo thutong ka gonne ba thusa gore tshedimosetso ya thuto e nne teng ka dipuo tse di farologaneng. Thanolo le tseleganyo ya dibuka le didiriswa tsa thuto di ka thusa baithuti go tlhaloganya dithuto botoka. Go dirisa dipuo tse dintsi mo thutong gape go thusa go tlotla dipuo le ditso tsa baithuti ba ba farologaneng.<ref name=":4">https://www.saflii.org/za/legis/num_act/psalba1995267//</ref>
Go Netefatsa Boleng jwa Tiro
Baitseanape ba puo ba tshwanetse go dira tiro ya bone ka botswerere le boikarabelo. South African Language Practitioners’ Council e tlhomilwe go laola tiro ya baitseanape ba puo, go akaretsa katiso, kwadiso le go amogelwa ga bone. Council gape e thusa go tlhoma maemo a tiro le maitsholo a baitseanape ba puo. (SAFLII)<ref name=":5">https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447/</ref>
Go Aga Kutlwano mo Setšhabeng
Puo e ka thusa batho ba ditso tse di farologaneng go tlhalogana le go tlotlana. Fa batho ba kgona go bona tshedimosetso ka puo e ba e tlhaloganyang, go nna bonolo gore ba nne karolo ya setšhaba. Ka jalo, baitseanape ba puo ba thusa go fokotsa dikgoreletsi tsa puo le go aga setšhaba se se nang le kutlwano le tekatekano. (Government of South Africa)<ref>https://www.gcis.gov.za/sites/www.gcis.gov.za/files/docs/resourcecentre/guidelines/40088_gen359.pdf</ref>
Ditshupiso
1. Republic of South Africa. Constitution of the Republic of South Africa, 1996 – Chapter 1: Founding Provisions.[https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.htm] (Justice and Constitutional Dev.)<ref name=":0" />
2. Republic of South Africa. Use of Official Languages Act 12 of 2012. [https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act https://www.gov.za/documents/use-official-languages-ac] (Government of South Africa)<ref name=":1" />
3. Republic of South Africa. National Language Policy Framework.https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/langpolicyfinal0.pdf (Government of South Africa)<ref name=":2" />
4. Republic of South Africa. South African Language Practitioners’ Council Act 8 of 2014. [https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447// https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447/] (SAFLII)<ref name=":3" />
5. Republic of South Africa. Pan South African Language Board Act 59 of 1995. [https://www.saflii.org/za/legis/num_act/psalba1995267// https://www.saflii.org/za/legis/num_act/psalba1995267/] (SAFLII)<ref name=":4" />
6. Government Communication and Information System. Use of Official Languages Act: Language Policy.https://www.gcis.gov.za/sites/www.gcis.gov.za/files/docs/resourcecentre/guidelines/40088_gen359.pdf<ref name=":5" />
bkzfn2w2wfzqwnqwer3tvrcat68mh01
54538
54537
2026-09-07T11:11:18Z
P'kaytee
12489
I'm done writing my article
54538
wikitext
text/x-wiki
Seabe sa Baitseanape ba Puo mo AforikaBorwa e e Buang Dipuo di le dintsi.<ref name=":0">https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.htm</ref>
Matseno
[[Setshwantsho:Interpreters (01113765) (9840848393).jpg|thumb|Seabe sa Baitsenape ba Puo mo Aforikaborwa e e Buang Dipuo tse Dintsi]]
Aforika Borwa ke naga e e nang le dipuo le ditso tse di farologaneng. Puo e botlhokwa mo botshelong jwa batho ka gonne e thusa batho go buisana, go tlhalogana le go abelana kitso. Ka ntlha ya go nna le dipuo tse dintsi, baitseanape ba puo ba na le seabe se segolo mo go thuseng batho ba ba buang dipuo tse di farologaneng. Molaotheo wa Aforika Borwa o tlotla dipuo tsa semmuso mme o batla gore dipuo tse di neng di sa dirisiwe ka tekatekano mo nakong e e fetileng di tswelediwe le go godisiwa. (Justice and Constitutional Dev.)<ref name=":0" />
Thanolo le Toloko
Nngwe ya ditiro tse di botlhokwa tsa baitseanape ba puo ke thanolo le toloko. Bafetoledi ba fetolela tshedimosetso e e kwadilweng go tswa mo puong nngwe go ya mo go e nngwe, fa batoloki ba thusa batho go tlhalogana puo e e buiwang. Ditiro tseno di botlhokwa mo dikolong, dikgotlatshekelo, dipetlele, puso le mo mafelong a mangwe a tirelo. Baitseanape ba puo gape ba ka dira ditiro tse di jaaka tseleganyo, mareo, thulaganyo ya puo le go kwala didikishinari. (SAFLII)<ref name=":1">https://www.gov.za/documents/use-official-languages-ac</ref>
Go Dira Gore Tshedimosetso e Fitlhelele Batho
Baitseanape ba puo ba thusa go dira gore tshedimosetso le ditirelo tsa puso di fitlhelele batho ba ba buang dipuo tse di farologaneng. Use of Official Languages Act e batla gore mafapha a puso a nne le maano a puo le mafapha a puo a a thusang mo tirisong ya dipuo tsa semmuso. Seno se thusa batho go amogela tshedimosetso le ditirelo ka puo e ba e tlhaloganyang. (Government of South Africa)<ref name=":2">https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/langpolicyfinal0.pdf</ref>
Go Tsweletsa Dipuo tsa Setso
Baitseanape ba puo ba na le seabe mo go tsweletseng le go sireletseng dipuo tsa setso tsa Aforika Borwa. Ba thusa ka go ranola ditokomane, go tlhama mareo a masha le go dira gore dipuo tsa selegae di dirisiwe mo mafapheng a a farologaneng. National Language Policy Framework e gatelela botlhokwa jwa go dirisa dipuo tsa selegae go rotloetsa kutlwano ya setšhaba, tekatekano le phitlhelelo e e lekanang ya ditirelo. (Government of South Africa)<ref name=":3">https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447/</ref>
Seabe mo Thutong
Baitseanape ba puo ba botlhokwa mo thutong ka gonne ba thusa gore tshedimosetso ya thuto e nne teng ka dipuo tse di farologaneng. Thanolo le tseleganyo ya dibuka le didiriswa tsa thuto di ka thusa baithuti go tlhaloganya dithuto botoka. Go dirisa dipuo tse dintsi mo thutong gape go thusa go tlotla dipuo le ditso tsa baithuti ba ba farologaneng.<ref name=":4">https://www.saflii.org/za/legis/num_act/psalba1995267//</ref>
Go Netefatsa Boleng jwa Tiro
Baitseanape ba puo ba tshwanetse go dira tiro ya bone ka botswerere le boikarabelo. South African Language Practitioners’ Council e tlhomilwe go laola tiro ya baitseanape ba puo, go akaretsa katiso, kwadiso le go amogelwa ga bone. Council gape e thusa go tlhoma maemo a tiro le maitsholo a baitseanape ba puo. (SAFLII)<ref name=":5">https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447/</ref>
Go Aga Kutlwano mo Setšhabeng
Puo e ka thusa batho ba ditso tse di farologaneng go tlhalogana le go tlotlana. Fa batho ba kgona go bona tshedimosetso ka puo e ba e tlhaloganyang, go nna bonolo gore ba nne karolo ya setšhaba. Ka jalo, baitseanape ba puo ba thusa go fokotsa dikgoreletsi tsa puo le go aga setšhaba se se nang le kutlwano le tekatekano. (Government of South Africa)<ref>https://www.gcis.gov.za/sites/www.gcis.gov.za/files/docs/resourcecentre/guidelines/40088_gen359.pdf</ref>
Ditshupiso
1. Republic of South Africa. Constitution of the Republic of South Africa, 1996 – Chapter 1: Founding Provisions.[https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.html https://www.justice.gov.za/constitution/chp01.htm] (Justice and Constitutional Dev.)<ref name=":0" />
2. Republic of South Africa. Use of Official Languages Act 12 of 2012. [https://www.gov.za/documents/use-official-languages-act https://www.gov.za/documents/use-official-languages-ac] (Government of South Africa)<ref name=":1" />
3. Republic of South Africa. National Language Policy Framework.https://www.gov.za/sites/default/files/gcis_document/201409/langpolicyfinal0.pdf (Government of South Africa)<ref name=":2" />
4. Republic of South Africa. South African Language Practitioners’ Council Act 8 of 2014. [https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447// https://www.saflii.org/za/legis/consol_act/salpca8o2014447/] (SAFLII)<ref name=":3" />
5. Republic of South Africa. Pan South African Language Board Act 59 of 1995. [https://www.saflii.org/za/legis/num_act/psalba1995267// https://www.saflii.org/za/legis/num_act/psalba1995267/] (SAFLII)<ref name=":4" />
6. Government Communication and Information System. Use of Official Languages Act: Language Policy.https://www.gcis.gov.za/sites/www.gcis.gov.za/files/docs/resourcecentre/guidelines/40088_gen359.pdf<ref name=":5" />
i0axi16uwxbj2f6llzreq94sv3exwfp
Draft 12
0
14968
54539
2026-09-07T11:11:57Z
Lonkiey
12521
Created page with "[[Setshwantsho:Winnie Mandela 190814.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa mme kgotsa mosadi a dirileng bonne ba gore mosadi le monna ba tshwariwa ka go lekana. Mme Winnie Madikizela Mandela.]] '''Letsatsi la basadi''' le ketekwa ngwaga mongwe le mongwe ka la 8 Mopitlwe. Ke letsatsi le le kgethegileng le re lemogang le go anaanelang basadi mo lefatsheng lotlhe. Re keteka diphitlhelelo le seabe sa basadi mo malapeng, mo dikolong, kwa mafelong a tiro le mo setšhabeng.<ref>{{Cit..."
54539
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Winnie Mandela 190814.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa mme kgotsa mosadi a dirileng bonne ba gore mosadi le monna ba tshwariwa ka go lekana. Mme Winnie Madikizela Mandela.]]
'''Letsatsi la basadi''' le ketekwa ngwaga mongwe le mongwe ka la 8 Mopitlwe. Ke letsatsi le le kgethegileng le re lemogang le go anaanelang basadi mo lefatsheng lotlhe. Re keteka diphitlhelelo le seabe sa basadi mo malapeng, mo dikolong, kwa mafelong a tiro le mo setšhabeng.<ref>{{Cite web |title=Women's Day 2026 {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/WomensDay |access-date=2026-09-07 |website=www.gov.za}}</ref> Re keteka letsatsi la basadi go tlotla seabe se segolo se basadi ba nang le sone mo setšhabeng. Gape letsatsi leno le re gakolola ka dikgwetlo tse basadi ba kileng ba lebana le tsone fa ba ne ba lwela [[ditshwanelo]] tse di lekaneng, ditšhono le tlotlo.
Letsatsi la nasadi ke nako ya go keteka diphitlhelelo tsa basadi. Basadi ba dirile ditiro tse di botlhoka mo mafapheng a a farologaneng jaaka thuto, saense, kgwebi ,metshameko, dipolotiki, le botswerere.<ref>{{Cite web |last=Day |first=International Women's |title=National Women's Day in South Africa is a powerful day for equal rights |url=https://www.internationalwomensday.com/Missions/15556/National-Women-s-Day-in-South-Africa-is-a-powerful-day-for-equal-rights |access-date=2026-09-07 |website=International Women's Day |language=en}}</ref> Letsatsi leno le rotloetsa mongwe le mongwe go tshegetsa tekatekano fa gare ga basadi le banna. Re ka dirisa letsatsi leno go leboga basadi ba ba re tlhotlheletsang le go re rotloetsa.
Ka letsatsi la basadi re tshwanetse go bontsha bo pelonolo, tlotlo le tebogo mo basading ba ba mo ma tshelong a rona. Re ka keteka ka go ba naya dikarata kgotsa malomo, go fetsa nako re nale bone kgotsa ka go ba raya gore "RE A LEBOGA". Se se botlhokwa thata ke gore letsatsi la basadi le re gakolola gore moadi mongwe le mongwe o tshwanetse go tseelwa ka godimo, go tlotliwa le go newa ditšhono tse di lekanang.<ref>{{Cite web |title=10 “Give To Gain” Ways to Celebrate International Women’s Day 2026 |url=https://www.kremp.com/blogs/the-kremp-florist-blog/10-give-to-gain-ways-to-celebrate-international-women-s-day-2027 |access-date=2026-09-07 |website=Kremp Florist |language=en}}</ref>
== Tshupetso ==
<references />
[[Karolo:Letsatsi la basadi]]
nzkm6qzrxh55qijfmef3e6gh9gmacrt
Letsatsi la basadi
0
14969
54540
2026-09-07T11:13:32Z
Lonkiey
12521
Created page with "[[Setshwantsho:Winnie Mandela 190814.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa mme kgotsa mosadi a dirileng bonne ba gore mosadi le monna ba tshwariwa ka go lekana. Mme Winnie Madikizela Mandela.]] '''Letsatsi la basadi''' le ketekwa ngwaga mongwe le mongwe ka la 8 Mopitlwe. Ke letsatsi le le kgethegileng le re lemogang le go anaanelang basadi mo lefatsheng lotlhe. Re keteka diphitlhelelo le seabe sa basadi mo malapeng, mo dikolong, kwa mafelong a tiro le mo setšhabeng.<ref>{{Cit..."
54540
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Winnie Mandela 190814.jpg|thumb|Se ke setshwantsho sa mme kgotsa mosadi a dirileng bonne ba gore mosadi le monna ba tshwariwa ka go lekana. Mme Winnie Madikizela Mandela.]]
'''Letsatsi la basadi''' le ketekwa ngwaga mongwe le mongwe ka la 8 Mopitlwe. Ke letsatsi le le kgethegileng le re lemogang le go anaanelang basadi mo lefatsheng lotlhe. Re keteka diphitlhelelo le seabe sa basadi mo malapeng, mo dikolong, kwa mafelong a tiro le mo setšhabeng.<ref>{{Cite web |title=Women's Day 2026 {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/WomensDay |access-date=2026-09-07 |website=www.gov.za}}</ref> Re keteka letsatsi la basadi go tlotla seabe se segolo se basadi ba nang le sone mo setšhabeng. Gape letsatsi leno le re gakolola ka dikgwetlo tse basadi ba kileng ba lebana le tsone fa ba ne ba lwela [[ditshwanelo]] tse di lekaneng, ditšhono le tlotlo.
Letsatsi la nasadi ke nako ya go keteka diphitlhelelo tsa basadi. Basadi ba dirile ditiro tse di botlhoka mo mafapheng a a farologaneng jaaka thuto, saense, kgwebi ,metshameko, dipolotiki, le botswerere.<ref>{{Cite web |last=Day |first=International Women's |title=National Women's Day in South Africa is a powerful day for equal rights |url=https://www.internationalwomensday.com/Missions/15556/National-Women-s-Day-in-South-Africa-is-a-powerful-day-for-equal-rights |access-date=2026-09-07 |website=International Women's Day |language=en}}</ref> Letsatsi leno le rotloetsa mongwe le mongwe go tshegetsa tekatekano fa gare ga basadi le banna. Re ka dirisa letsatsi leno go leboga basadi ba ba re tlhotlheletsang le go re rotloetsa.
Ka letsatsi la basadi re tshwanetse go bontsha bo pelonolo, tlotlo le tebogo mo basading ba ba mo ma tshelong a rona. Re ka keteka ka go ba naya dikarata kgotsa malomo, go fetsa nako re nale bone kgotsa ka go ba raya gore "RE A LEBOGA". Se se botlhokwa thata ke gore letsatsi la basadi le re gakolola gore moadi mongwe le mongwe o tshwanetse go tseelwa ka godimo, go tlotliwa le go newa ditšhono tse di lekanang.<ref>{{Cite web |title=10 “Give To Gain” Ways to Celebrate International Women’s Day 2026 |url=https://www.kremp.com/blogs/the-kremp-florist-blog/10-give-to-gain-ways-to-celebrate-international-women-s-day-2027 |access-date=2026-09-07 |website=Kremp Florist |language=en}}</ref>
== Tshupetso ==
<references />
[[Karolo:Letsatsi la basadi]]
nzkm6qzrxh55qijfmef3e6gh9gmacrt