Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.13 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 2765 189102 172467 2026-07-29T20:52:50Z Motoranger 10577 formitez, +kart 189102 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Narimanov<br />Нариманов | Lidnanznam = | Flag = | Lidnanznam text = | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 11,104 | Voz' = 2021 | Pind = 27.62 | Fail = Транзитом по Нариманову.jpg | Pämez' = Vladimir Nazarov<br/>(reduku 2019—) | Telefonkod = +7-85171-xx-xxx | Avtokod = 30 | Aigvö = [[UTC]]+4 ([[MSK]]+1) }} '''Narimanov''' ({{lang-ru|Нарима́нов}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnankund [[Astrahanin agj]]an suvipalas. Se om [[Narimanovan rajon]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1963 21. päiväl sulakud kuti ''Vododelitel' ''-žilo otmaha kävutamižhe Volgan suhišton oiktad randpol't. Vn 1973 sügüz'kul vezijagajan padoseinän sauvond tuli lophu i laivoiden likund zavodihe sen kal't. Saudihe šlüzad vodele 1975. Udesnimitihe ''Nižnevolžskii''-žilod nügüdläižikš Venäman kirjutajan da Azerbaidžanan NST:n Nariman Narimanov-pämehen (1870−1925) oiktastuseks da anttihe lidnan statusad vn 1984 19. päiväl redukud. Narimanov šingotase laivansauvomižen «Lotos»-tegimel, geotekstilin «Geksa-Lotos» kompanijal, kalankazvatusen da melioracijan edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Astrakhanskaya oblast Narimanovskiy rayon.jpg|thumb|left|200px|Narimanovan rajonan sijaduz agjas vn 2014 kartal]] Lidn sijadase rajonan pohjoižpäivnouzmas, [[Volg]]-jogen korktal oiktal randal, valdmeren tazopindan (0 m) keskmäižel korktusel. Matkad [[Astrahan'|Astrahanihesai]] om nell'kümne viž kilometrad suvhe «Kaspii»-avtotedme (M6), ümbärdab lidnad päivlaskmaspäi. Kivivoinvalamižport om saudud lidnas. == Tobmuz == Narimanov om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Nevondkundan ezimez'. Edeline Nevondkundan ezimez' om Aleksandr Nikitin (reduku 2016 — sügüz'ku 2019). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 11,521 ristitud, rajonan nelländez, vn 2021 — 11,104 ristitud. Kaik 11,118 ristitud elihe lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 12,300 eläjad vl 1998. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 69,1 %, [[kazahlaižed]] — 11,4 %, [[turkad-meshetilaižed]] — 3,2 %, [[totarlaižed]] — 2,0 %, [[turkad]] — 1,2 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,9 %, [[kalmikalaižed]] — 0,8 %, [[čečenalaižed]] — 0,6 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,5 %, rahvahuden ozutandata — 7,9 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] Pühän Jumalanmaman Blagoveščenjan jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/13317 Narimanovan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om saudud vozil 2001−2012. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, keskškol (om ühtištadud severziš-se aluzkundoišpäi), rajonan lapsiden sädamižen pert', lidnan čomamahtoiden škol, rajonan lapsiden da norišton sportškol. Astrahanin proftehnologijoiden valdkundaližen kolledžan filial om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Здание в Нариманове.jpg|Kontor (2012) Строящийся храм в городе Нариманов.jpg|Pühän Jumalanmaman Blagoveščenjan jumalanpert' sauvomižes, vn 2009 nägu Город Нариманов (2).jpg|Äižiruižes pertištos (2009) Нариманов. Указатель.jpg|Znam lidnan röunal vl 2009 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://adm-narimanov.ru/ Lidnankundan tobmuden sait (''adm-narimanov.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Narimanov}} {{Astrahanin agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Astrahanin agjan lidnad]] [[Kategorii:Narimanovan rajon|*]] 9v0wijl7llzrh3sz6t801rmey694rzc 189103 189102 2026-07-29T20:53:51Z Motoranger 10577 189103 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Narimanov<br />Нариманов | Lidnanznam = | Flag = | Lidnanznam text = | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 11,104 | Voz' = 2021 | Pind = 27.62 | Fail = Транзитом по Нариманову.jpg | Pämez' = Vladimir Nazarov<br/>(reduku 2019—) | Telefonkod = +7-85171-xx-xxx | Avtokod = 30 | Aigvö = [[UTC]]+4 ([[MSK]]+1) }} '''Narimanov''' ({{lang-ru|Нарима́нов}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnankund [[Astrahanin agj]]an suvipalas. Se om [[Narimanovan rajon]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1963 21. päiväl sulakud kuti ''Vododelitel' ''-žilo otmaha kävutamižhe Volgan suhišton oiktad randpol't. Vn 1973 sügüz'kul vezijagajan padoseinän sauvond tuli lophu i laivoiden likund zavodihe sen kal't. Saudihe šlüzad vodele 1975. Udesnimitihe ''Nižnevolžskii''-žilod nügüdläižikš Venäman kirjutajan da Azerbaidžanan NST:n Nariman Narimanov-pämehen (1870−1925) oiktastuseks da anttihe lidnan statusad vn 1984 19. päiväl redukud. Narimanov šingotase laivansauvomižen «Lotos»-tegimel, geotekstilin «Geksa-Lotos» kompanijal, kalankazvatusen da melioracijan edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Astrakhanskaya oblast Narimanovskiy rayon.svg|thumb|left|200px|Narimanovan rajonan sijaduz agjas vn 2014 kartal]] Lidn sijadase rajonan pohjoižpäivnouzmas, [[Volg]]-jogen korktal oiktal randal, valdmeren tazopindan (0 m) keskmäižel korktusel. Matkad [[Astrahan'|Astrahanihesai]] om nell'kümne viž kilometrad suvhe «Kaspii»-avtotedme (M6), ümbärdab lidnad päivlaskmaspäi. Kivivoinvalamižport om saudud lidnas. == Tobmuz == Narimanov om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Nevondkundan ezimez'. Edeline Nevondkundan ezimez' om Aleksandr Nikitin (reduku 2016 — sügüz'ku 2019). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 11,521 ristitud, rajonan nelländez, vn 2021 — 11,104 ristitud. Kaik 11,118 ristitud elihe lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 12,300 eläjad vl 1998. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 69,1 %, [[kazahlaižed]] — 11,4 %, [[turkad-meshetilaižed]] — 3,2 %, [[totarlaižed]] — 2,0 %, [[turkad]] — 1,2 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,9 %, [[kalmikalaižed]] — 0,8 %, [[čečenalaižed]] — 0,6 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,5 %, rahvahuden ozutandata — 7,9 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] Pühän Jumalanmaman Blagoveščenjan jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/13317 Narimanovan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om saudud vozil 2001−2012. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, keskškol (om ühtištadud severziš-se aluzkundoišpäi), rajonan lapsiden sädamižen pert', lidnan čomamahtoiden škol, rajonan lapsiden da norišton sportškol. Astrahanin proftehnologijoiden valdkundaližen kolledžan filial om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Здание в Нариманове.jpg|Kontor (2012) Строящийся храм в городе Нариманов.jpg|Pühän Jumalanmaman Blagoveščenjan jumalanpert' sauvomižes, vn 2009 nägu Город Нариманов (2).jpg|Äižiruižes pertištos (2009) Нариманов. Указатель.jpg|Znam lidnan röunal vl 2009 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://adm-narimanov.ru/ Lidnankundan tobmuden sait (''adm-narimanov.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Narimanov}} {{Astrahanin agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Astrahanin agjan lidnad]] [[Kategorii:Narimanovan rajon|*]] ievgn76rcxa3x951iu7w2qv2e0fxi4a 0 9219 189109 178462 2026-07-30T06:58:35Z Motoranger 10577 formitez 189109 wikitext text/x-wiki {{A10000}} {{Taxobox | name = Järgeline pölvaz | image title = Järgeline pölvaz | image file = Linum usitatissimum 001.JPG | image descr = Järgeline pölvaz | regnum = Kazmused | divisio = [[Änikkazmused]] (''Magnoliophyta'') | classis = [[Kaksidülehtesižed]] (''Magnoliopsida'') | ordo = [[Mal'pigiiänikoižed]] (''Malpighiales'') | familia = [[Pölvhanvuiččed]] (''Linaceae'') | genus = [[Pölvhad]] (''Linum'') | species = '''Järgeline pölvaz''' | latin = {{btname|Línum usitatíssimum |[[L.]] (1753)}} | wikispecies = Linum usitatissimum | commons = Category:Linum usitatissimum | itis = 29226 | ncbi = 4006 | range map = }} '''Järgeline pölvaz''' ({{lang-la|Linum usitatissimum}}) vai muite '''Pölvaz''' om [[üks'voččed kazmused|üks'voččen]] [[heinäsižed kazmused|heinäsižen]] kazmusen erik. Kazvatad'he pölvast [[Jerihon]]-rajonal [[neolit]]an aigan völ, ka se om kaikiš amuižemb [[voikul'turad|voisine kul'tur]]. Egiptalaižed oliba kazvatunuded pölvast amussai, hö oliba tehnuded kaikiš hoikembid [[pölvazkangaz|kanghid]]. [[Venäma]]s pölvaz kazvab [[keväz'ližed da voz'kul'turad|keväz'ližeks]] kul'turaks. == Pölvhaze sidodud vepsän tärtused == * ''Karbe'' — pölvhan harjatusen jändused. * ''Kaukol'' — pölvhan (linan) semnikaz pähut. * ''Kožal'rihm'' — rihm pölvasižiš nitišpäi, kudamb kingitab kožal'päd. * ''Kumud'' — pölvhan (linan) semnitomad (kumutadud) pähuded. * ''Ligo'', ''pölvazligo'' — taho pölvast kastamha (ligotamha). * ''Pal'čuz'' — jändused kahtenden pölvhan harjatusen (pal'čustusen) jäl'ghe. * ''Rohtin'' — jändused ezmäižen pölvhan harjatusen (rohtištusen) jäl'ghe. * ''Roivaz'' — pölvhan snap. * ''Siroslan''' — pölvhan ol'g ligol. * ''Slanc'' — must pölvazkangaz vai männu ülensätön pölvaz. === Instrumentad === * ''Harj'' — kalu pölvast vai villad harjamha. * ''Kelik'' — kalu kelenke pölvasen seikhid mäžotamha (kelikoičemha). * ''Palik'' — kurik pölvhan semnid tapta. * ''Ribilaud'' — puine sugu pölvhan (linan) kaukloid ribimha. * ''Vizuim'' — kalu pölvast vidomha. == Ümbrikirjutand == [[Fail:Linum usitatissimum - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-088.jpg|thumb|left|250px|Pölvhan ümbrikirjutand]] Värtmusenvuitte pä[[jur']] om lühüdahk da vauktahk. Siš om severz'-se järedoid sarakoid, penid jurid niil om äi. Jur' kazvab seikhen pol'pidushesai (50..70 sm), sen tagut se voib sada vet süviš mahuden šoiduišpäi. [[Seikh]] om 60..120 sm ülütte. Se om seižui da oiged, hoik da cilindranvuitte, paksumba üks'jäine sarakoittud ladvanke, vauhvihand, [[vaha]]n hoikan kerthenke. [[Lehtez|Lehtesed]] oma äiluguižed, sijadasoiš harvoin spiralidme, kahten..koumen santimetran pitte da koumen..nellän millimetran levette, nügud agjas, hahksinižen polhe [[vaha]]n kerthen tagut (sidä voib heitta kebnašti), siledad röunal, koumesonižed. Kazmuz änikoičeb kezakuspäi heinkuhusai. [[Änikuz]] om rohl kover, ližaänikoidenke. [[Änik]]od eile äiluguižed, 1,5..2,4 sm diametral, kesksuruižed vai pened, seištas pit'kil [[änikjaug]]oil. [[Mall'anlehtez|Mall'anlehtesed]] oma 5..6 mm pitte, heinäsižed nügud, kaks'..viž soned. [[Äniklehtez|Äniklehtesed]] oma 12..15 mm pitte, langetas maha aigašti, tilgunvuiččed, tüpäkod agjal da levedad, siledad vai gofriruidud vähäižen. Änikon muju om sinivauvaz vai sinine, no oleleb vauged, ruskedvauvaz, ruskedsinine. Äniklehtesen soned oma muzahkod. [[Pölük]]äd oma vauktoiden nitidenke, pölükiden turu om lühüd renghanvuitte; [[tomunik]]ad oma pit'käčud sinižed. [[Kandoine]] om munanvuitte da vihand; [[seibhut]] om muzasinine tilgunvuiččiž-pirdakahižiden [[kehnanaluine (botanik)|kehnanaluižidenke]]. Kauklon [[konorüt (botanik)|konorüt]] om 5,7..6,8 mm diametral, lačak da šurunvuitte, pakuižetab da čirotatoi, penenke nülakusenke päl, mallüt jäb senke. [[Semen|Semnid]] kauklos om kümne da sen vähemb tobjimalaz. Pölvazsemned oma 3,3..5 mm pitte, ned oma vauhpakuižed vai koričman polhe, ani siledad, loštajad da pit'kahkod. Pölvaz kandab madalad lämut ülemba noläd, no keväz'ližed da elokuižed [[hala]]d surmitadas pölvast. Aigaližiden homendezhaloiden tagut pölvaz voib sünduda semnitomaks. Ühthine päividen lämuden summ pidab olda 1850 C°, miše pölvaz ehtiži lophusai. == Leviganduz == [[Indii|Indijan]], [[Kitai]]n vai [[Keskmeri|Keskmeren]] mägirajonad oma järgeližen pölvhan voimusižed kodimad. Pölvhan kazmused tuliba [[Venäma]]n territorijha Azijaspäi. Nügüd'aigan kazvatadas pölvast Evropan, Azijan da Pohjoižamerikan [[ven vö|venon klimatan zonal]], mugažo Pohjoižafrikal. == Himine mülünd == Seikhed da lehtesed mülütadas linamarin-[[glikozid]] da läz kaks'kümned fenolhil'muiktusid. Semniš nened substancijad oma: [[pölvazvoi|voi]] (30..48 %), se kuivab heredas, [[vauktuš]]ed, [[hil'vezik]]od, [[nälöm]] (12 procenthasai), [[organižed muiktused]], [[sterinad]], [[linocinamarin]]. Pölvazvoi mülütab muiktusiden [[gliceridad|gliceridoid]]: linolenine (35..45 %), linoline (25..35 %), oleinine (15..20 %), pal'mitinine da stearinine. Semniden koriš löutas: linokofein, linocinamarin, linamarin-glikozid da P-oksi-p-metilglutarižen muiktusen metilakaz efir<ref>Лекарственные свойства сельскохозяйственных растений (Maižanduzkazmusiden zell'ičendad) /M.I. Borisovan redakcijan al. — Minsk: Uradžai, 1974. — Lp. 161. {{ref-ru}}</ref>. Pölvaz mülütab [[omega-3 küllästamatomad razvmuiktused|omega-3]]-razvoiden rekordišt lugumärad, sen ühtes semniš om vähä [[omega-6]]-razvoid. == Kazvatuz == Paremba kaiked pölvaz sündub udel mal (haumhen vai palon jäl'ghe). Tarbiž valita letkekahan mahusen, sen ühtes savekahan alamahusen, muga vezirežim linneb optimaližeks eskai kuivaigan. Man pidadas puhthaks rujoheinišpäi, sen tagut [[mustma]] sättub vähän pölvhan kazvatandale. [[Kas'k]]ol ezmäižiden voziden aigan om vähä rujoheinid, naku ei pida erilišt manümbriradmišt. Kündandmaiš, vastkarin, pidab rata mad süväs lujas, tarkašti da henošti, tariž leta mad sügüzel. Ottas kaks'-koumevoččid semnid da sen vanhemba, mugažo heitmaha rujoheinid, ved' idämižmahtuz pölvhansemniš ei kado aigan mändes. Vajehtadas semnid udhe reprodukcijha kahtenden-koumanden semendan jäl'ghe. Semendan sageduz om rippuiš kazvatusen süspäi — kuiduks vai semnikš. Semend tehtas širi-šari, ei rivihe kaikiden toižiden kazmusiden erineden. Kuidhu tarbiž hoik seikh, rivisemendan jäl'ghe seikhed sangištudas da sarakoitas lujas. Äjikš semnikš semetas penemb semnid muite. Kazvatusen aigan erasti pölvaz küt'ktäs, no kactas, miše kazmused lendižiba sen jäl'ghe (ei linniži lujad vihmad). Ehtmižen aigan ottas pölvazkacleižid. Ehtnu pölvazma [[Bel'gii|Bel'gijas]] muga mödas-ki ümbriradajile. Pölvhan jäl'ghe semetas [[imičaine|imičašt]] täutamha [[azot]]an kadondad mahuses. === Travijad da läžundad === * [[maine sonzar']] — penikaižed bumbakod ''[[Halticidae]]''-sugukundaspäi. * [[pölvhaine mado]] — ''[[Plusia gamma]]''-lipkaižen vihandad 12-jaugaižed gaved'madod. * [[pölvhaine madokaivatesentegii]] — lehtesenkertajan ''[[Conchydis epilinana]]''-lipkaižen pened pakuižetabad 12-jaugaižed gaved'madod. * pölvhaine roste (''Lein-Rost'') — om läžund, kudambad parazitine ''[[Melampsora Lini]]''-senüt tegeb. * rujoheinäd: [[kertihein]] (''Cuscuta epilinium''), [[toričhein]] (''Spergula arvensis''), [[kastar']] (''Lolium arvense''). * maižanduzživatad. == Ümbriradmine Venämas amussai == [[Fail:Лён (виды издедий и старинные инструменты).JPG|thumb|350px|Vanhad kalud pölvhan da linan ümbriradmaha, pölvaztegesed: 1 — [[vizuim]]; 2,3,4 — kuid 1,2,3 harjatusen jäl'ghe; 5 — [[kožal']]pä; 6,7 — [[paltin]]; 8,9 — harj; 10 — [[ribilaud]]; 11 — tölang; 12 — [[korväzne]].]] Kazvatihe pölvast [[Venä]]n sündundan aigan völ, ezmässai [[Pskov]]an rajonal, i möhemba — [[Sur' Uz'lidn|Uz'lidnan]], [[Suzdal'|Suzdalin]] da [[Vologd]]an lähevenuil mail. Pölvaz om äjan tahtoimatoi kazmuz. Hätkeline päivänvauktuz — da i kaik, mi tarbiž pölvhan täht. Pölvaz mäneb ülensätön vilus säspäi erašti. Hüväladuližen kanghan sädand sišpäi eile kebn rad. Voz'sadoiden aigan pölvhan ümbriradmižen tehnologii oli vajehtamatoi. Ku kuidad ei tari, no vaiše semnid, ka rahnmine tehtas [[vikateh]]el. Ku kuid om tariž, ka vadudas pölvast ezmäi kaiked — rästtas sidä maspäi lühüdoidenke jüridenke pijoil da rihmdäs roivhiže. Sid' roivhad seištas kaks'tahkoižen katusen kartte ocati riviš dai jättas muga, vai pandas niid penil röukil da kuidas. Tarbiž, miše semned ehtižiba, i seikh kuivehtuiži. Erasid nepsoid sijidme kuidas pölvast katusekahil arzil pöudröunal vai [[aid]]oil. Muga südäimespäi kuides pölvazkuid tegese voikahaks, se sab enamba sitkust, varmdust da čomad loštad, erigoičese kebnemb. Sid' vedas pölvast [[gomin|gomnähä]] vai [[sarai|sarajha]]. Sen jäl'ghe ribdäs: seikhišpäi erigoittas ehttüd pakuižid kaukloid [[kurik]]ol vai [[vill'|villän]] kartte čapil da katkoil. Mugažo ribdäs [[ribilaud]]al (sen sijas kävutadas raudharjad erasti) piidenke 15..20 sm pitte. Erigoittud kaukloid kuidas penes lämäs [[rih]]es vai [[villänkuidim]]el, i jo sen jäl'ghe kumutadas. Ülemba kirjutadud proceduriden lähttes, levitadas pölvast heinädme (pölvazligole) seikhid turptmaha kastkespäi. Kaste heraštoitab olijoid bakterijoiden aktivižut pölvhan seikhiš. Nene pened organizmad muretas klejindsubstancijoid kazmusen südäimes, se azj abutab erigoitta kuidud seikhan pukasižes palaspäi. Mugoine process, pölvhan ligotamine kastkel, voib jätkatas severz' nedalid, sähä kacten. Aigoitel'di pölvhan seikhid pidab käta tarkašti, miše kuidun ehtmine oliži ühtejiččen. Erasiš küliš ligotihe pölvast joges. Sadud piikoikahad kuidud letas da kuidas, sid' kelikoitas da vidodas pästrišpäi (pudui seikhen pala) erigoitten. Harjatas vidodud pölvast koume kerdad (rohtištadas, pal'čustadas da lopuks kuidustadas), ka muga vedadas sišpäi puhtast kuidud — kebnašti kerttud hoikad lentad. Kuiduspäi voib jo kezerta, kertta [[nit'|nitid]]. Nitišpäi kudodas [[kangaz|kanghid]] da sidodas [[kružav]]ad. == Kävutand == Seikhišpäi sadas pölvaz[[kuid]]ud. Semnišpäi sadas [[pölvazvoi]]d vilul pressuindal. === Sömhä === Sömhä kävutadas [[pölvazvoi]]d. === Sauvomha === Sauvomha kävutadas [[kuid]]ud (sauvondlämänpidaimaterialad), karpked (santehnine kingitaimaterial), void ([[lak]]ad, [[olif]]ad, [[emaližed mujud]]). === Tekstilihe === Tekstil'tegimištho ottas [[kuid]]ud tehmaha [[nit'|nitid]], [[pölvazkangaz|pölvazkanghid]] da [[kastumatomad kanghad|kastumatomid kanghid]], sid' [[sobad|sobid]]-ki, [[vahapühkim]]id da toižid tegesid ([[pühkiruz]]ud, [[hurst'|hurstid]], [[uudin|uudimed]]). === Pirdandas === [[Keskaig]]aižed evropižed pirdajad panihe void kuvile hoštamha. === Kosmetikaks === Kosmetikas sötmižmaskad pölvhaspäi abutadas siledoitta nahkan. Pidab otta varunmujandad, sikš miše pölvazvoin sur' lugumär toksine om. === Zelläks === [[Amuine Grekanma|Amuižgrekalaižed]] teziba pölvhan semniden spravitajid ičendoid. [[Gippokrat]] rekomendui kävutada sidä nälömakahiden koriden palatusen aigan. Keratas ehttüd täuzin polvhan semnid ({{lang-la|Semen Lini}}) zelläks kävutamha<ref>[http://herba.msu.ru/shipunov/school/books/botaniko-farmakognost_slovar1990.djvu Blinova K.F. da tž. Ботанико-фармакогностический словарь (Botaniž-farmakognostine vajehnik): Tedonadndmižkirj /K.F. Blinovan, G.P. Jakovlevan redakcijan al. — M.: Visšaja škola, 1990. — Lp. 205 (''herba.msu.ru''-saital).] ISBN 5-06-000085-0. {{ref-ru}}</ref>. Semned hulas vedes kätas sanktaks nälömaks, se segoituz kävutase [[söndkurk]]un da [[südäikohtun südäisatatez|südäikohtun südäisatatesen]] spravitamha i andab kebn utai, pehmitai, palatusenvastaine, heitai kibud effekt. Pölvazvoi ({{lang-la|Oleum lini}}) tervehtoitab [[holecistit]]oid kuti utai da kuzenajai zell'abutuz. Farmaceftine tegimišt pästab «Linetol»-zelläd, sadas sidä pölvazvoišpäi. Nece zell' ottase südäimehe [[ateroskleroz]]an spravitamižen da profilaktikan täht, mugažo voitas nahkan himiž- da termižid poltatesid da sädegsatatesid. === Sötkeks živatoile === Pölvaz[[kabud]] oma hüväks suruseks maidokahan [[kabjživatišt]]on täht. Jädud pičkäitud kaukloišpäi pölvazhel'pked kävutasoiš sötlemha [[siga|sigoid]]. == Galerei == <center><gallery> Flax seeds.jpg|Pölvhan semned Flax field.JPG|Pölvazpöud heidičeb<br />([[Pohjoiždakot]]an lodeh, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]) Linum usitatissimum (OliBac).jpg|Pölvhan änik Linum usitatissimum capsules, vlas zaadbollen.jpg|Pölvhan kauklod Adinkerke Garbe1.jpg|Pölvhan roivhad </gallery></center> == Kacu mugažo == * [[Kägoinpölvaz]] (''Marchantia'') == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == ;Vepsän kelen korpus * [http://vepsian.krc.karelia.ru/text/?text_id=59 Kut pölvhan kazvatimei // Vepsän kelen korpus. — #59.] * [http://vepsian.krc.karelia.ru/text/?text_id=171 Semenzin' mä pöuväst // Vepsän kelen korpus. — #167.] ;Tedo * [http://vniiml.ru/ Nin'kul'turoiden Venäman Federaline tedokeskuz (''vniiml.ru'')] [[Tver'|Tveriš]]. {{ref-ru}} * [http://vniil.narod.ru/ Pölvhan Venäman tedoinstitut (''vniil.narod.ru'')] [[Toržok]]-lidnas, [[Tverin agj]]. {{ref-ru}} * [http://www.vniilk.ru/ Nin'kul'turoiden ümbriradmižen Venäman tedoinstitut (''vniilk.ru'')] [[Kostrom]]-lidnas. ;GOST<nowiki>:</nowiki>ad * [http://protect.gost.ru/document.aspx?control=7&id=173206 ГОСТ Р 52784-2007. Лен-долгунец. Термины и определения (Pölvaz. Terminad da märhapanendad) ''protect.gost.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://protect.gost.ru/document.aspx?control=7&id=175400 ГОСТ Р 53484-2009. Лен трепаный. Технические условия (Vidodud pölvaz. Tehnižed arvoimižed).] {{ref-ru}} * [http://protect.gost.ru/document.aspx?control=7&id=175861 ГОСТ Р 53549-2009. Лен чесаный. Технические требования (Harjatud pölvaz. Tehnižed tarbhaičendad).] {{ref-ru}} * [http://protect.gost.ru/document.aspx?control=7&id=179520 ГОСТ Р 54590-2011. Лен чесаный в ленте. Технические условия (Harjatud pölvaz lental. Tehnižed arvoimižed).] {{ref-ru}} {{Commons|Linum usitatissimum}} [[Kategorii:Pölvaz| ]] [[Kategorii:Maižanduzkul'turad kirjamišton mödhe|P]] [[Kategorii:Kazmused kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Pölvhanvuiččed]] [[Kategorii:Kezerduzkul'turad]] [[Kategorii:Sötmižkazmused]] [[Kategorii:Zell'kazmused]] [[Kategorii:Voikazmused]] hhfygxrg3xtcai2f2oy5jf9cuwu3c3m 0 9363 189104 154811 2026-07-29T21:03:46Z Motoranger 10577 189104 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Taxobox | name = Garbol | image title = Järgeline garbol | image file = Сranberries Mogilev Belarus.jpg | image descr = [[#oxycoccos|Järgeline garbol (''Vaccinium oxycoccos'')]] ploduidenke sol, ''[[Sphagnum rubellum]]''-[[samal|samlol]]. [[Mogilövan agj]], [[Vaugedvenäma]] | regnum = Kazmused | divisio = [[Änikkazmused]] (''Magnoliophyta'') | classis = [[Kaksidülehtesižed]] (''Magnoliopsida'') | ordo = [[Kanabr'änikoižed]] (''Ericales'') | familia = [[Kanabränvuiččed]] (''Ericaceae'') | genus = ''[[Vaccinium]]'' | subgenus = '''Garbol''' | latin = {{btname|Vaccinium subgen. Oxycóccus |([[Hill Džon|Hill]]) [[Grei Eisa|A.Gray]], 1848}} | wikispecies = Vaccinium sect. Oxycoccus | commons = Category:Cranberries | itis = 505635 | ncbi = 13749 | range map = Cranberrymap.jpg | range legend ={{legend|#b40b5c| — järgeline garbol (''oxycoccos'')}}{{legend|#ee8216| — henploduine garbol (''microcarpum'')}}{{legend|#13e515| — sur'ploduine garbol (''macrocarpon'')}} }} '''Garbol''' vai '''Garič''' ({{lang-la|Oxycoccus}}) om [[Kanabränvuiččed]]-sugukundan [[takson]]. Se ühtenzoitab märitud [[igähižvihandad kazmused|igähižvihandoid]] ujelijoid [[penzhaine|penzhaižid]], kudambid kazdas [[Pohjoine mapolišk|Pohjoižen mapoliškon]] soidme. Kaik garblon erikoiden marjad oma södabad. ''Oxycoccus''-taksonad el'getas erazvuiččikš purtkidme: * kuti erine ''Oxycoccus''-heim (Hill, 1756) (mugoine kaceg om levitadud kodimaižiš purtkiš nügüd'-ki<ref name="kazmär">Иллюстрированный определитель растений Ленинградской области (Leningradan agjan kazmusiden kuvatadud märhapanii kirj) /Под ред. А.Л. Буданцева и Г.П. Яковлева. — М.: Товарищество научных изданий КМК, 2006. — Lpp. 178, 180-181. ISBN 5-87317-260-9. {{ref-ru}}</ref>); * kuti ''Vaccinium''-heimon [[alaheim]] — ''Vaccinium'' subgen. ''Oxycoccus'' (Hill) A. Gray (1848)<ref>[http://books.google.ru/books?id=DnvFjXCBuMcC#search_anchor ''Thomas Gaskell Tutin, V.H. Heywood, N.A. Burges, D.H. Valentine, Stuart Max Walters, D.A. Webb''. Flora Europaea (Evropan flor). Cambridge University Press, 1972. — 3nz' tom. — Lp. 399.] ISBN 978-0-521-08489-5. {{ref-en}}</ref>; * i mugažo kut necen-žo heimon [[sekcii (rang)|sekcii]] — ''Vaccinium'' sect. ''Oxycoccus'' (Hill) W.D.J. Koch (1837). == Garbloho sidodud vepsän tärtused == * ''Garbolnik'' — garblon poimii ristit. == Etimologii == [[Latinan kel'|Latinine]] ''oxycoccos''-sana om saudud [[grekan kel'|grekižes]] ὀξύς (''oksus'' «muiged») da {{lang-el|κόκκος}} (''kokkos'' «marj») sanoišpäi, ploduiden magun mödhe. Nenid sanoid ei sa segoitada: «oxycoccos» — ''Vaccinium oxycoccos''-heimon ümbrikirjutai adjektiv erikoiden täht, i «Oxycoccus» om alaheimon da sekcijan nimituz. == Ümbrikirjutand == [[Fail:Vaccinium oxycoccos Ypey28.jpg|thumb|left|200px|Garblon ümbrikirjutand]] Kaik garblon erikod oma ujelijad igähižvihandad penzhaižed, niil novelad nitinvuiččed jurdujad varded oma 15..30 sm pitte<ref>[http://www.bibliotekar.ru/lekarstvennye/4/18.htm Клюква (Garbol) //Махлаюк В.П. Лекарственные растения в народной медицине. Буква К. (Zell'kazmused rahvahanmedicinas. K-kirjam) — Саратов: Приволж. кн. изд-во, 1993.] ISBN 5-7633-0743-7. {{ref-ru}}</ref>. Jurišt om värtmenvuitte. [[Sened da babukad|Sen']] eläb garblon [[jur'|juril]], senen nitid ühtenzoittas juren [[stai (biologii)|stajidenke]] tihedašti da sädas [[mikoriz]]ad. Senen-žo nitid ottas [[mahuz|mahusespäi]] mineraližid segoitesid da oigetas niid jurihe. [[Lehtez|Lehtesed]] sijadasoiš järgendusen mödhe, ned oma 3..15 mm pitte, üks'..kuz' millimetrad levette<ref name="kazmär"/>, munanvuiččed vai pit'kačud lühüdanke vardenke. Lehtesen plat om muzavihandan mujun ülähänpäi da tuhkhahkan (vauktan) mujun alahanpäi, se om jänu tal'veks kazmuz. [[Vaha]] om lehtesen alahal, se telustab vedele valada lehtest. [[Änik]]od oma purpuran polhe vai ruskedvauvhad, oiktanke formanke, kehnanaluiženke alahaks, išttas [[änikjaug]]al. Nece änikjaug voib olda pit'kaks (järgeližel garblol — vidhe santimetrhasai<ref name="kazmär"/>). Mallüdes om nell' palad. Vencut om nell'palaine süväs, no änikod oleldas videnke-ki lehtesenke<ref>Клюква (Garbol) //Энциклопедический словарь Брокгауза и Ефрона (Brokgauzan i Efronan enciklopedine vajehnik): 86 tomad (82 t. i nell' ližadust). — Piter, 1890−1907. {{ref-ru}}</ref>; äniklehtesiden agjad käroudud irdpolele. Änikos om kahesa pölükäd. [[Petkloine]] om üks'jäine. [[Kandoine]] om alahaine. Garbol änikoičeb semendkul-kezakul Venäman evropižen palan arvoimižiš. Üks' järgeližen garblon änik eläb 18 päiväd. [[Plod]] om šurunvuitte, ellipsanvuitte vai munanvuitte marj rustan mujun. Sügüz'kul garblon marjad oleskeldas küpsnuzikš. Sol kazvanuden marjan suruz om 16 millimetrhasai. [[Ornitohorii]] harakterizuib garblon äikerdoičendad: [[lindud]] södas ploduid da vedadas niiden semnid pit'kali. Kaikuččes vodes üks' kazmuz sündub severz'-se sadad marjoid<ref name="šipunov">Шипунов А.Б. Клюква (Garbol) //Биология: Школьная энциклопедия (Biologii: enciklopedii školan täht) /Отв. Белякова Г. и др. — М.: БРЭ, 2004. ISBN 5-85270-213-7. {{ref-ru}}</ref>. == Leviganduz == Garblon erikod kazdas [[Pohjoine mapolišk|Pohjoižen mapoliškon]] [[ven vö|venol vönel]] da sen pohjoižemb, mougotil kontinentil. Londuses kaik garblod kazdas närakoid tahoidme: [[so]]il, [[kavag'mec]]oiš, mugažo sodunuzid järvenrandoidme<ref name="kazmär"/>. == Marjoiden himine mülünd == Garblon ploduiš om äi [[askorbinmuiktuz|C-vitaminad]] [[apel'sin]]iden, [[limon]]oiden, [[greipfrut]]oiden da [[sadmanzikaine|sadmanzikaižen]] kartte. Vitaminoiden mülünd<ref name="usda">[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/2269?qlookup=09078&format=Full Nutrient data for 09078, Cranberries, raw (Mülündan andmused garblon täht). //''National Nutrient Database for Standard Reference (ndb.nal.usda.gov)''. Beltsville Human Nutrition Research Center of the Agricultural Research Service.] {{ref-en}}</ref> (mkg/100 g): [[A (vitamin)|A]] — 3, [[B1 (vitamin)|B₁]] — 12, [[B2 (vitamin)|B₂]] — 20, [[B3 (vitamin)|B₃]] — 101, [[B6 (vitamin)|B₆]] — 57, [[B9 (vitamin)|B₉]] — 1, [[C (vitamin)|C]] — 13300, [[E (vitamin)|E]] — 1200, [[K (vitamin)|K]] — 5. Garbol om [[K1 (vitamin)|K₁-vitaminan]] ([[fillohinon]]an) arvokaz purde, ani kuti [[linmaine kapust]] da [[manzikaine]]. Ploduiš om toižid vitaminoid: [[B5 (vitamin)|B₅]], [[PP (vitamin)|PP]]. Muiktusiden keskes [[limonmuiktuz]] enambištub marjoiš, mugažo oma [[jablokmuiktuz|jablok-]], [[benzoine muiktuz|benzoine]] da toižed muiktused. Sahariden keskes om äi [[glükoz]]ad da [[fruktoz]]ad, no [[saharoz]]ad ei ole äi. [[Polisaharidad|Polisaharidoiden]] keskes om äi [[pektinad|pektinoid]], niil om sur' praktine znamoičend. Ploduiš om äi toižid tarbhaižid substancijoid ristitun täht: [[betain]] da bioflavonoidad ([[antocianad]], [[leikoantocianad]], [[katehinad]], [[flavonolad]], [[fenolmuiktused]]). [[Mikroelementad|Mikroelementoiden]] mülünd<ref name="usda"/> (mg/100 g): [[kal'cii]] — 8; [[raud]] — 0,25; [[magnii]] — 6; [[fosfor]] — 13; [[kalii]] — 85; [[natrii]] — 2; [[cink]] — 0,1; [[marganc]] — 0,36; [[vas'k]] — 0,06; [[selen]] — 0,0001; [[lütein]] + [[zeaksantin]] — 0,091. [[Energetine arvuz]]/100 g — 46 kkal (192 kDž)<ref name="usda"/>. [[Vezi]] — 87 g, [[vauktušed]] — 0,39 g, [[razvad]] — 0,13 g, [[hil'vezikod]] — 12,2 g. == Kazvatuz == Garbol lujas navedib päivänvauktad i sille ei tari hüväd minerališt sötmišt<ref name="šipunov"/>. Järedploduine vai amerikaine garbol ({{lang-la|Vaccinium macrocarpon}}) kazvatase luhtpöudoil. Necen garblon kaikiš suremb kazvatai om [[AÜV]], mugažo garblon pöudod oma [[Kanad]]as, [[Vaugedvenäma]]s, [[Skandinavii|Skandinavijan]] maiš. Il'mkamerad ploduiš om garblon eriližuz, se laskeb marjoile ujuda veden pindal i kebnendab marjoiden poimind mašinoil. Pöudho ehtnüziden marjoidenke valadas vet, sid' specialižed [[kombain]]ad lödas veden, sen aigan küpsad marjad joudutase da ujuškatas. Ajadas kaikid marjoid pöudon röunale ühthe sijha, amuntas puhtast da sel'ktad garblod möhembaižeks ümbriradmižeks<ref>[http://chem.kstu.ru/butlerov_comm/2003/1m/data/jchem&cs/russian/n1/appl1/2vr9/2vr9.pdf Черкасов А.Ф. Основы технологии и агротехники плантационного возделывания клюквы (Garblon kazvatusen plantacijoil tehnologijan da agrotehnikan alused)] ''chem.kstu.ru''-saital. {{ref-ru}}</ref>. == Kävutand == === Sömhä === Garblon marjad kävutadas [[sömtegimišt]]os, ližatas niiden südäimid [[likör]]ihe. Garblospäi voib vaumitada nenid produktoid: [[garbolvezi]], puzertud [[südäivezi (jom)|südäivezi]] saharanke, [[vas]], [[ekstrakt]], [[tisel']]. Valatadas garblon lehtesid [[čai|čajuks]]. Marjad kaitas veresil läz üht vot, nece om toine garblon eriližuz. Sen täht pidab kaita marjoid puižiš bučiš puhthanke vedenke<ref>[http://www.stgetman.narod.ru/klukva.html Станислав Гетман. Полезные свойства клюквы (Garblon ližakahad ičendad). — ''Stgetman.narod.ru''.] {{ref-ru}}</ref>. === Zelläks === Garblon marjoiš om äi vitaminoid, ka kävutadas niid [[cing]]ad vaste, [[avitaminoz]]iden aigan. Mugažo marjad abutadas kül'mehtuzläžundoiden aigan, [[revmatizm]]ad da [[angin]]ad vaste<ref name="šipunov"/>. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Vaccinum oxycoccos 120604.jpg|Järgeline garbol änikoil, [[Švabijan Al'b]]-mägimassiv, [[Germanii]] Owoce Żurawina.jpg|Garbol umbikoil da marjan südäin Ягоды клюквы диаметром 16 мм.JPG|Garblon plodud 16,2 mm diametral, [[Karjal]] Cranberries on palms.jpg|Kahmal garbloid Blueberry and cranberry pie, May 2009.jpg|Pirg garblonke da mustikaiženke Cranberry wine light.jpg|Vauvaz garbolvin </gallery> == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Kanabränvuiččed]] [[Kategorii:Maižanduzkul'turad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kazmused kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Penzhaižed]] [[Kategorii:Marjad]] [[Kategorii:Sokazmused]] [[Kategorii:Sömkazmused]] [[Kategorii:Zell'kazmused]] 966wh0w50h3l750jmeok3vr8q9p7g4k 0 23640 189107 117504 2026-07-30T06:51:29Z Motoranger 10577 +etimologii, +erikod 189107 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Jumalankäzi | image title = Jumalankäzi | image file = Helmknabenkraut Orchis militaris.JPG | image descr = ''Orchis militaris'' om Jumalankäzi-heimon tipine erik | regnum = Kazmused | divisio = [[Änikkazmused]] (''Magnoliophyta'') | classis = [[Üksidülehtesižed]] (''Monocotyledoneae'') | ordo = [[Asparagusänikoižed]] (''Asparagales'') | familia = [[Orhidejižed]] (''Orchidaceae'') | genus = '''Jumalankäzi''' | latin = {{btname|Órchis |[[Linnei Karl|L.]]}} | wikispecies = Orchis | commons = Category:Orchis | itis = 894598 | ncbi = 59331 | range map = }} '''Jumalankäzi''' ({{lang-la|Orchis}}) om [[äivoččed kazmused|äivoččiden]] mugulakahiden [[heinäsižed kazmused|heinäsižiden]] kazmusiden heim. Se om [[Orhidejižed]]-sugukundan tipine. Kaik om 21 erikod i 37 erikoidenkeskešt gibridad heimos (vn 2014 kezakun andmused). Luja gibridizacii ozutab, miše erikoiden sädamine jätkustub<ref>''Gaponenko N. B.'' Таксономическая структура рода Оrchis L. (Orchidaceae Juss.) флоры Украины (Ukrainan kazmusišton Orchis-heimon taksonomine struktur) // Охрана и культивирование орхидей : материалы Х Международной научно-практической конференции (Orhidejiden kaičend da kul'tiviruind : 10. Rahvahidenkeskeižen tedoliž-praktižen konferencijan materialad). — 2015. {{ref-ru}}</ref>. == Etimologii == Latinan nimi libub grekan kelen ὄρχις ''orksis''-sanaspäi «munaižed», kazmusen juren kaks' mugulad oma niiden pojavad. == Leviganduz == Kazdas vilus, venos i subtropižes vöiš. Voib vastata Evropan keskuses da suves, Kavkazan i Kriman mägil, Azijas (Tibet, Mongolii, Sin'czän), Afrikan pohjoižes, erased erikod oma olmas Pohjoižamerikas. Äjad erikod oma kaičendan al. Jumalankäden erikoiden tobj pala navedib nepsad mahust mouckivenke, lankteb unhe kuivan kezaräkän pordol, kazvab sijil hüvänke päivänvauktusenke (nit, mecanröun, harv mec). Subtropižed erikod oma lämudennavedijad. == Ümbrikirjutand == Seikh oleleb 10..50 sm kortte. Kaks' mugulad oma jurel. Lehtesed oma levedad lancetanvuiččed, sebaitas seikhed. Penen änikon muju oleskeleb lilaiž-ruskedpakuižen i muzavišnän keskes. Änikuz om tähkanvuitte, seičemen..ühesan, erasti vižtoštkümnen santimetran pitte. Änik om verez seičeme..kümne päiväd ku ei olend pölüstoitandad, no ku oli, ka näidub teravas. Jumalankäzi änikoičeb sulakus-elokus. Äikerdoičese vaiše semnil, no erased-se erikod voidas äikerdoitas mugažo muguloiden jagundal. == Erikod == * {{btname|Orchis adenocheila|[[Czerniak.]], 1924}} * {{btname|Orchis anatolica|[[Boiss.]], 1844}} — Anatoline jumalankäzi * {{btname|Orchis anthropophora|([[L.]]) [[All.]], 1785}} — Figurine jumalankäzi * {{btname|Orchis brancifortii|[[Biv.]], 1813}} * {{btname|Orchis galilaea|([[Bornm.]] & [[M.Schulze]]) [[Schltr.]], 1923}} * {{btname|Orchis italica|[[Poir.]], 1798}} — Italine jumalankäzi * {{btname|Orchis laeta|[[Steinh.]], 1838}} * {{btname|Orchis mascula|[[L.]], 1755}} — Mužikan jumalankäzi * {{btname|Orchis militaris|[[L.]], 1753}} — Šlömanvuitte jumalankäzi * {{btname|Orchis olbiensis|[[Reut.]] ex [[Gren.]], 1859}} * {{btname|Orchis pallens|[[L.]], 1771}} — Vauvaz jumalankäzi * {{btname|Orchis patens|[[Desf.]], 1799}} * {{btname|Orchis pauciflora|[[Ten.]], 1812}} * {{btname|Orchis provincialis|[[Balb.]], 1809}} — Provansan jumalankäzi * {{btname|Orchis punctulata|[[Steven]] ex [[Lindl.]], 1835}} — Henčokkoimekaz jumalankäzi * {{btname|Orchis purpurea|[[Huds.]], 1762}} — Purpurine jumalankäzi * {{btname|Orchis quadripunctata|[[Cirillo]] ex [[Ten.]], 1812}} * {{btname|Orchis simia|[[Lam.]], 1779}} — Oblezjanan jumalankäzi * {{btname|Orchis sitiaca|(Renz) [[P.Delforge]], 1990}} * {{btname|Orchis spitzelii|[[Saut.]] ex [[W.D.J.Koch]], 1837}} — Špitcelän jumalankäzi * {{btname|Orchis troodi|(Renz) [[P.Delforge]], 1990}} == Homaičendad == <references /> {{Commons|Orchis}} [[Kategorii:Orhidejižed]] [[Kategorii:Kazmused kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Heinäsižed kazmused]] [[Kategorii:Dekorativižed kazmused]] [[Kategorii:Zell'kazmused]] dakr03p5xxecrqvgdgozjerot4e2tx5 189108 189107 2026-07-30T06:52:01Z Motoranger 10577 189108 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Jumalankäzi | image title = Jumalankäzi | image file = Helmknabenkraut Orchis militaris.JPG | image descr = ''Orchis militaris'' om Jumalankäzi-heimon tipine erik | regnum = Kazmused | divisio = [[Änikkazmused]] (''Magnoliophyta'') | classis = [[Üksidülehtesižed]] (''Monocotyledoneae'') | ordo = [[Asparagusänikoižed]] (''Asparagales'') | familia = [[Orhidejižed]] (''Orchidaceae'') | genus = '''Jumalankäzi''' | latin = {{btname|Órchis |[[Linnei Karl|L.]]}} | wikispecies = Orchis | commons = Category:Orchis | itis = 894598 | ncbi = 59331 | range map = }} '''Jumalankäzi''' ({{lang-la|Orchis}}) om [[äivoččed kazmused|äivoččiden]] mugulakahiden [[heinäsižed kazmused|heinäsižiden]] kazmusiden heim. Se om [[Orhidejižed]]-sugukundan tipine. Kaik om 21 erikod i 37 erikoidenkeskešt gibridad heimos (vn 2014 kezakun andmused). Luja gibridizacii ozutab, miše erikoiden sädamine jätkustub<ref>''Gaponenko N. B.'' Таксономическая структура рода Оrchis L. (Orchidaceae Juss.) флоры Украины (Ukrainan kazmusišton Orchis-heimon taksonomine struktur) // Охрана и культивирование орхидей : материалы Х Международной научно-практической конференции (Orhidejiden kaičend da kul'tiviruind : 10. Rahvahidenkeskeižen tedoliž-praktižen konferencijan materialad). — 2015. {{ref-ru}}</ref>. == Etimologii == Latinan nimi libub grekan kelen ὄρχις ''orksis''-sanaspäi «munaižed», kazmusen juren kaks' mugulad oma niiden pojavad. == Leviganduz == Kazdas vilus, venos i subtropižes vöiš. Voib vastata Evropan keskuses da suves, Kavkazan i Kriman mägil, Azijas (Tibet, Mongolii, Sin'czän), Afrikan pohjoižes, erased erikod oma olmas Pohjoižamerikas. Äjad erikod oma kaičendan al. Jumalankäden erikoiden tobj pala navedib nepsad mahust mouckivenke, lankteb unhe kuivan kezaräkän pordol, kazvab sijil hüvänke päivänvauktusenke (nit, mecanröun, harv mec). Subtropižed erikod oma lämudennavedijad. == Ümbrikirjutand == Seikh oleleb 10..50 sm kortte. Kaks' mugulad oma jurel. Lehtesed oma levedad lancetanvuiččed, sebaitas seikhed. Penen änikon muju oleskeleb lilaiž-ruskedpakuižen i muzavišnän keskes. Änikuz om tähkanvuitte, seičemen..ühesan, erasti vižtoštkümnen santimetran pitte. Änik om verez seičeme..kümne päiväd ku ei olend pölüstoitandad, no ku oli, ka näidub teravas. Jumalankäzi änikoičeb sulakus-elokus. Äikerdoičese vaiše semnil, no erased-se erikod voidas äikerdoitas mugažo muguloiden jagundal. == Erikod == * {{btname|Orchis adenocheila|[[Czerniak.]], 1924}} * {{btname|Orchis anatolica|[[Boiss.]], 1844}} — Anatoline jumalankäzi * {{btname|Orchis anthropophora|([[L.]]) [[All.]], 1785}} — Figurine jumalankäzi * {{btname|Orchis brancifortii|[[Biv.]], 1813}} * {{btname|Orchis galilaea|([[Bornm.]] & [[M.Schulze]]) [[Schltr.]], 1923}} * {{btname|Orchis italica|[[Poir.]], 1798}} — Italine jumalankäzi * {{btname|Orchis laeta|[[Steinh.]], 1838}} * {{btname|Orchis mascula|[[L.]], 1755}} — Mužikan jumalankäzi * {{btname|Orchis militaris|[[L.]], 1753}} — Šlömanvuitte jumalankäzi (heimon tipine erik) * {{btname|Orchis olbiensis|[[Reut.]] ex [[Gren.]], 1859}} * {{btname|Orchis pallens|[[L.]], 1771}} — Vauvaz jumalankäzi * {{btname|Orchis patens|[[Desf.]], 1799}} * {{btname|Orchis pauciflora|[[Ten.]], 1812}} * {{btname|Orchis provincialis|[[Balb.]], 1809}} — Provansan jumalankäzi * {{btname|Orchis punctulata|[[Steven]] ex [[Lindl.]], 1835}} — Henčokkoimekaz jumalankäzi * {{btname|Orchis purpurea|[[Huds.]], 1762}} — Purpurine jumalankäzi * {{btname|Orchis quadripunctata|[[Cirillo]] ex [[Ten.]], 1812}} * {{btname|Orchis simia|[[Lam.]], 1779}} — Oblezjanan jumalankäzi * {{btname|Orchis sitiaca|(Renz) [[P.Delforge]], 1990}} * {{btname|Orchis spitzelii|[[Saut.]] ex [[W.D.J.Koch]], 1837}} — Špitcelän jumalankäzi * {{btname|Orchis troodi|(Renz) [[P.Delforge]], 1990}} == Homaičendad == <references /> {{Commons|Orchis}} [[Kategorii:Orhidejižed]] [[Kategorii:Kazmused kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Heinäsižed kazmused]] [[Kategorii:Dekorativižed kazmused]] [[Kategorii:Zell'kazmused]] 5iyrhbmbwbmdy8ti5rsr6xrj1gsqemn 0 36984 189105 181185 2026-07-30T04:21:47Z CommonsDelinker 4665 Removing [[:c:File:Parliament_Of_Georgia_(17368471).jpeg|Parliament_Of_Georgia_(17368471).jpeg]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:Krd|Krd]] because: [[:c:Commons:Deletion requests/File:Parliament Of Georgia (17368471).jpeg|]]. 189105 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kutaisi<br />ქუთაისი <small>''(Kutaisi)''</small> | Lidnanznam = COA of Kutaisi.svg | Flag = Flag of Kutaisi, Georgia.svg | Lidnanznam text = Kutaisin lidnanznam | Flag text = Kutaisin flag | Valdkund = Gruzii | Eläjiden lugu = 130,411 | Voz' = 2023 | Pind = 67.7 | Fail = Downtown Kutaisi & White Bridge as seen from Mt Gora (August 2011)-cropped.jpg | Pämez' = Ioseb Hahaleišvili<br/>(reduku 2021—) | Telefonkod = +995-431 | Aigvö = [[UTC]]+4 }} [[Fail:Kutaisi Bypass Road overview map.jpg|thumb|left|250px|Kutaisin uz' avtoümbärte (2014)]] '''Kutaisi''' ({{lang-ka|ქუთაისი}} [kʰutʰaisi]) om [[Gruzii|Gruzijan]] koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om [[Imereti]]-agjan administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 6.-5. voz'sadoil EME arheologižiden kaivandusiden andmusiden mödhe. Se mainitase dokumentoiš 3. voz'sadaspäi EME, amuižed nimed: ''Aja'', ''Kutaja'', ''Koitaja'', ''Kotiaion'', ''Kvatatisi''. Ezmäine ümbrikirjutand om anttud Apollonii Rodosalaižen «Argonavtik»-poemas (3. voz'sadan EME zavodind, kirj 2, 398−402). Ezimeletadud Kolhidan car'kundan (oli aigemba mi 164. voz' EME) ezmäižed carid oliba neciš lidnaspäi, kudamb oli car'kundan ühteks pälidnoišpäi. Abhazijan car'kundan pälidn vll 806−1008. Gruzijan ühtenzoittud car'kundan pälidn vll 1008−1122. Lidn oli Imeretin car'kundan pälidnaks 15. voz'sadaspäi vhesai 1810. Vspäi 1810 lidn oli mülünu [[Venäman imperii|Venäman imperijha]], edel 1936. vot lidnan oficialine venäkel'ne nimi oli ''Kutais''. Se oli Imeretin agjan keskuseks vll 1811−1840, sid' Kutaisin gubernijan administrativižeks keskuseks vll 1846−1917. Nevondkundaližen aigan nened tegimed oliba saudud: «Kolhida»-jüguavtoiden, traktortegim, vauktan litopon-pigmentan, elektromehanine tegim. Vll 2008−2012 saudihe pertid Gruzijan parlamentan i ohjastusen täht. Vll 2012−2018 Gruzijan parlamentan päsijaduz oli lidnas. Lidnan päivän nimi om ''kutaisoba'', se oigendase 2. semendkud hätkemb mi sada vot. Kutaisi šingotase kahtel joudjal tegimištzonal: Kutaisi vspäi 2009 (elektroladimed kodin täht) i Hualin' vspäi 2015 (mecan i kiven ümbriradmine, meblin i metalližkonstrukcijoiden pästand). Saksanman ''AE Solar''-kompanii avaiži kaikiš surembad Evropas päiväižpaneliden tegint vl 2019. Avtotegim jätksi radod kut avtomehanine tegim, pästab avtodetalid. == Geografijan andmused == Lidn sijadase agjan i valdkundan päivlaskmaižes palas, [[Rioni]]-jogen molembil randoil (lankteb Mustmerhe), Kolhidan alangišton röunanno (levitase suvhe i päivlaskmha), 125..300 metrad korktusil, 200 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Tbilis]]-pälidnhasai om 220 km päivnouzmha, [[Poti]]-meriporthasai om sada kilometrad päivlaskmha. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] neps. Voden keskmäine lämuz om +15,4 C°, kezakun-sügüz'kun +21,6..+24,8 C°, tal'vkun-uhokun +6,1..+8,0 C°. Ekstremumad oma −9,8 C° (uhoku) i +43,1 C° (heinku). Paneb sadegid 1358 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sügüz'kus-keväz'kus (116..145 mm kus), vähemba elokus (78 mm). Tal'vaigan voib panda lunt 30 santimetrhasai kerdalaz. Lumi voib katta mad ei hätkemb mi nedalikš, sid' sulab. Kezaaigan oleleb lujid tulleid lähižiden mägiden pautkilpäi. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 69..75 % röunoiš voden aigan. == Tobmuz == [[Fail:Kutaisi S 1.JPG|thumb|left|250px|Kutaisin kart (2010)]] Kutaisi jagase 13 nimitadud administrativižeks ühtnikaks. Edeline lidnan pämez' om Giorgi Čigvaria ({{lang-ka|გიორგი ჭიღვარია}}, kül'mku 2017 — reduku 2020). == Eläjad == Vn 2014 Gruzijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 147 635 ristitud, vn 2020 — 135 201 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 237 870 eläjad vl 1989, se poleni znamasižešti vodele 2002 (185 965 rist.). Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2014): [[gruzijalaižed]] ([[imeretilaižed]]) — 99,0 %, [[venänikad]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 0,6 %. == Transport == Avtobusad, maršruttaksid i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Edel 2009. vot trolleibusad ajeliba mugažo. Kaks' päraudtestancijad ratas lidnas, jonused ühtenzoittas valdkundan suridenke lidnoidenke. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Kutaisi''-lendimport<ref>[http://kutaisi.aero/ Rahvahidenkeskeižen Kutaisi-lendimportan sait (''kutaisi.aero'').] {{ref-ka}} {{ref-en}}</ref> (ende ''Kopitnari'', ''KUT / UGKO'', 1,7 mln passažiroid vl 2023) sijadase 14 kilometras päivlaskmha lidnaspäi. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Gelati galleryfull1.jpg|Gelatin Jumalanmaman jumalankodi (ortodoksine hristanuskond), nägu edel 2008. vot TBC Bank Kutaisi.jpg|TBC Bank vl 2011 2014 Kutaisi, Państwowy Teatr Dramatyczny (01).jpg|Dramteatr Lado Meshišvilin nimed (2014) Kutaisi-2 Train Station.jpg|Kutaisin penen raudtestancijan sauvuz vl 2006 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://kutaisi.gov.ge/ Lidnan oficialine sait (''kutaisi.gov.ge'').] {{ref-ka}} {{ref-en}} {{Commons|Kutaisi}} [[Kategorii:Gruzijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Imereti|*]] ntyw9lookyatnq106kyhokfbae56gev 189106 189105 2026-07-30T06:13:01Z Motoranger 10577 +galerei 189106 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kutaisi<br />ქუთაისი <small>''(Kutaisi)''</small> | Lidnanznam = COA of Kutaisi.svg | Flag = Flag of Kutaisi, Georgia.svg | Lidnanznam text = Kutaisin lidnanznam | Flag text = Kutaisin flag | Valdkund = Gruzii | Eläjiden lugu = 130,411 | Voz' = 2023 | Pind = 67.7 | Fail = Downtown Kutaisi & White Bridge as seen from Mt Gora (August 2011)-cropped.jpg | Pämez' = Ioseb Hahaleišvili<br/>(reduku 2021—) | Telefonkod = +995-431 | Aigvö = [[UTC]]+4 }} [[Fail:Kutaisi Bypass Road overview map.jpg|thumb|left|250px|Kutaisin uz' avtoümbärte (2014)]] '''Kutaisi''' ({{lang-ka|ქუთაისი}} [kʰutʰaisi]) om [[Gruzii|Gruzijan]] koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om [[Imereti]]-agjan administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 6.-5. voz'sadoil EME arheologižiden kaivandusiden andmusiden mödhe. Se mainitase dokumentoiš 3. voz'sadaspäi EME, amuižed nimed: ''Aja'', ''Kutaja'', ''Koitaja'', ''Kotiaion'', ''Kvatatisi''. Ezmäine ümbrikirjutand om anttud Apollonii Rodosalaižen «Argonavtik»-poemas (3. voz'sadan EME zavodind, kirj 2, 398−402). Ezimeletadud Kolhidan car'kundan (oli aigemba mi 164. voz' EME) ezmäižed carid oliba neciš lidnaspäi, kudamb oli car'kundan ühteks pälidnoišpäi. Abhazijan car'kundan pälidn vll 806−1008. Gruzijan ühtenzoittud car'kundan pälidn vll 1008−1122. Lidn oli Imeretin car'kundan pälidnaks 15. voz'sadaspäi vhesai 1810. Vspäi 1810 lidn oli mülünu [[Venäman imperii|Venäman imperijha]], edel 1936. vot lidnan oficialine venäkel'ne nimi oli ''Kutais''. Se oli Imeretin agjan keskuseks vll 1811−1840, sid' Kutaisin gubernijan administrativižeks keskuseks vll 1846−1917. Nevondkundaližen aigan nened tegimed oliba saudud: «Kolhida»-jüguavtoiden, traktortegim, vauktan litopon-pigmentan, elektromehanine tegim. Vll 2008−2012 saudihe pertid Gruzijan parlamentan i ohjastusen täht. Vll 2012−2018 Gruzijan parlamentan päsijaduz oli lidnas. Lidnan päivän nimi om ''kutaisoba'', se oigendase 2. semendkud hätkemb mi sada vot. Kutaisi šingotase kahtel joudjal tegimištzonal: Kutaisi vspäi 2009 (elektroladimed kodin täht) i Hualin' vspäi 2015 (mecan i kiven ümbriradmine, meblin i metalližkonstrukcijoiden pästand). Saksanman ''AE Solar''-kompanii avaiži kaikiš surembad Evropas päiväižpaneliden tegint vl 2019. Avtotegim jätksi radod kut avtomehanine tegim, pästab avtodetalid. == Geografijan andmused == [[Fail:Rioni Region.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2019 kartal]] Lidn sijadase agjan i valdkundan päivlaskmaižes palas, [[Rioni]]-jogen molembil randoil (lankteb Mustmerhe), Kolhidan alangišton röunanno (levitase suvhe i päivlaskmha), 125..300 metrad korktusil, 200 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Tbilis]]-pälidnhasai om 220 km päivnouzmha, [[Poti]]-meriporthasai om sada kilometrad päivlaskmha. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] neps. Voden keskmäine lämuz om +15,4 C°, kezakun-sügüz'kun +21,6..+24,8 C°, tal'vkun-uhokun +6,1..+8,0 C°. Ekstremumad oma −9,8 C° (uhoku) i +43,1 C° (heinku). Paneb sadegid 1358 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sügüz'kus-keväz'kus (116..145 mm kus), vähemba elokus (78 mm). Tal'vaigan voib panda lunt 30 santimetrhasai kerdalaz. Lumi voib katta mad ei hätkemb mi nedalikš, sid' sulab. Kezaaigan oleleb lujid tulleid lähižiden mägiden pautkilpäi. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 69..75 % röunoiš voden aigan. == Tobmuz == [[Fail:Kutaisi S 1.JPG|thumb|left|250px|Kutaisin kart (2010)]] Kutaisi jagase koumetoštkümneks nimitadud administrativižeks ühtnikaks. Edeline lidnan pämez' om Giorgi Čigvaria ({{lang-ka|გიორგი ჭიღვარია}}, kül'mku 2017 — reduku 2020). == Eläjad == Vn 2014 Gruzijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 147,635 ristitud, vn 2020 — 135,201 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 237,870 eläjad vl 1989, se poleni znamasižešti vodele 2002 (185,965 rist.). Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2014): [[gruzijalaižed]] ([[imeretilaižed]]) — 99,0 %, [[venänikad]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 0,6 %. == Transport == Avtobusad, maršruttaksid i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Edel 2009. vot trolleibusad ajeliba mugažo. Kaks' päraudtestancijad ratas lidnas, jonused ühtenzoittas valdkundan suridenke lidnoidenke. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Kutaisi''-lendimport<ref>[http://kutaisi.aero/ Rahvahidenkeskeižen Kutaisi-lendimportan sait (''kutaisi.aero'').] {{ref-ka}} {{ref-en}}</ref> (ende ''Kopitnari'', ''KUT / UGKO'', 1,7 mln passažiroid vl 2023) sijadase nell'toštkümnes kilometras päivlaskmha lidnaspäi. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Kutaisi city hall.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (merii, reduku 2009) Gelati galleryfull1.jpg|Gelatin Jumalanmaman jumalankodi (ortodoksine hristanuskond), nägu edel 2008. vot TBC Bank Kutaisi.jpg|TBC Bank vl 2011 2014 Kutaisi, Państwowy Teatr Dramatyczny (01).jpg|Dramteatr Lado Meshišvilin nimed (2014) Kutaisi State Opera.jpg|Kutaisin valdkundaline operteatr (olend vn 2011 tal'vkus) Kutaisi-2 Train Station.jpg|Kutaisin penen raudtestancijan sauvuz vl 2006 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://kutaisi.gov.ge/ Lidnan oficialine sait (''kutaisi.gov.ge'').] {{ref-ka}} {{ref-en}} {{Commons|Kutaisi}} [[Kategorii:Gruzijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Imereti|*]] cysf21mmz261tqffaoly1pnux4ivj3p 10 41016 189098 189017 2026-07-29T13:24:36Z Motoranger 10577 fail om löutud Vikiaitas 189098 wikitext text/x-wiki Чепура велика на льоду.webm jb3oisz0rhyi4nvgiud39vci3p8cl3o 10 41017 189099 189018 2026-07-29T13:37:56Z Motoranger 10577 vajehtadud videon ümbrikirjutand 189099 wikitext text/x-wiki Sur' vauged [[sokurg]] ({{lang-la|Ardea alba}}) tegeb haškud tarkašti jän pindaspäi vedhe Čistilivskii-kel'dtahos ({{lang-uk|«Чистилiвський»}}), [[Ternopol'|Ternopolin]] agjan Ternopolin rajon, [[Ukrain]]an päivlaskm, 1. uhoku 2023. Videon hätkeližuz om 55 sekundad, tegi ''Матвіїв Любомир''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> kg99tu4iqpe0n34wmpj8ecfvqrmt42u 10 41048 189094 2026-07-29T12:17:20Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189094 wikitext text/x-wiki «Toiv taivhanröunal»-video. Murendajad [[naine|naižsuguorganoid]] operacijad tegesoiš süiden mödhe medicinan irdpolel. Mirun läz 200 millionad naižid i neiččid koumekümnes valdkundas oliba alištunuded niiden operacijoiden formale, sen aigan [[Somali]]lendas niiden leviganduz om kaikiš surembišpäi: 98 % 15..49 vot igänke. Rahvahidenkeskeižen ''IPPF''-organizacijan ({{lang-en|International Planned Parenthood Federation}}, Rahvahidenkeskeine planiruidud kazvatandan federacii) ühtnii Somalilendas — SOPHA (Somalilendan kanzaližen tervhuden organizacii) tegeb kingitadud radod sijaližes ühthižkundas vajehtamha veroližid melid, miše loptä murendajid operacijoid. Niiden pidand vajehtase vitkos, no rattemata. Videon hätkeližuz om 5 min 27 s, 14. semendku 2018, anglijan kelel, om ottud [[Vimeo]]-videohostingaspäi, tegi rahvahidenkeskeine ''IPPF''-organizacii.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 00flgop9u2p2ti6ar2zx71zoybj00ey 189095 189094 2026-07-29T12:18:27Z Motoranger 10577 189095 wikitext text/x-wiki «Toiv taivhanröunal»-video. Murendajad [[naine|naižsuguorganoid]] operacijad tegesoiš süiden mödhe medicinan irdpolel. Mirun läz 200 millionad naižid i neiččid koumekümnes valdkundas oliba alištunuded niiden operacijoiden formale, sen aigan [[Somali]]lendas niiden leviganduz om kaikiš surembišpäi: 98 % 15..49 vot igänke. Rahvahidenkeskeižen ''IPPF''-organizacijan ({{lang-en|International Planned Parenthood Federation}}, Rahvahidenkeskeine planiruidud kazvatandan federacii) ühtnii Somalilendas — SOFHA (Somalilendan kanzaližen tervhuden organizacii) tegeb kingitadud radod sijaližes ühthižkundas vajehtamha veroližid melid, miše loptä murendajid operacijoid. Niiden pidand vajehtase vitkos, no rattemata. Videon hätkeližuz om 5 min 27 s, 14. semendku 2018, anglijan kelel, om ottud [[Vimeo]]-videohostingaspäi, tegi rahvahidenkeskeine ''IPPF''-organizacii.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> lit8y3hchv0mdb185yy834617ity2l7 10 41049 189096 2026-07-29T13:19:58Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189096 wikitext text/x-wiki Päčin zalan ({{lang-it|Sala della Stufa}}) [[lagi|lagen]] čomitesed, Palatinan galerei, Pittin pert'kulu, [[Florencii]], [[Italii]], 18. sügüz'ku 2022. Honuz om sätud voziden 1627 i 1641 keskes, i se oli avoinudeks galereikš eziauguižešti, no möhemba sil-žo 17. voz'sadal, se oli sauptud lagel ülähäs i kätud «päčin» honuseks — vannhonuseks, kudambad lämbitadihe Riman kül'betiden kartte. Honuz oli personaline Suren Gercogan täht, hänen magaduzsija oli lähižes honuses ezimaletaden. Čomamahtoine formitez, freskad i dekorativine čokoturind eriližešti, oma tehtud Suren [[Ferdinand II Mediči]]-gercogan ezipakičendan mödhe, sädiba Mikelandželo Činganelli (''Michelangelo Cinganelli'', 1558−1635), Matteo Rosselli (1578−1650) i Ottavio Vannini (1585−1643).<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> tbcgz5ff4px6jt443s5wamoknvxyhmk 189097 189096 2026-07-29T13:20:50Z Motoranger 10577 orfo 189097 wikitext text/x-wiki Päčin zalan ({{lang-it|Sala della Stufa}}) [[lagi|lagen]] čomitesed, Palatinan galerei, Pittin pert'kulu, [[Florencii]], [[Italii]], 18. sügüz'ku 2022. Honuz om sätud voziden 1627 i 1641 keskes, i se oli avoinudeks galereikš eziauguižešti, no möhemba sil-žo 17. voz'sadal, se oli sauptud lagel ülähäs i kätud «päčin» honuseks — vannhonuseks, kudambad lämbitadihe Riman kül'betiden kartte. Honuz oli personaline Suren Gercogan täht, hänen magaduzsija oli lähižes honuses ezimeletaden. Čomamahtoine formitez, freskad i dekorativine čokoturind eriližešti, oma tehtud Suren [[Ferdinand II Mediči]]-gercogan ezipakičendan mödhe, sädiba Mikelandželo Činganelli (''Michelangelo Cinganelli'', 1558−1635), Matteo Rosselli (1578−1650) i Ottavio Vannini (1585−1643).<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> trx51f49wn0q4pkf4mvvbmnntlbd8ms 10 41050 189100 2026-07-29T13:38:48Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Чепура велика на льоду.webm" 189100 wikitext text/x-wiki Чепура велика на льоду.webm jb3oisz0rhyi4nvgiud39vci3p8cl3o 10 41051 189101 2026-07-29T13:39:29Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand edel failan vajehtust 189101 wikitext text/x-wiki Sur' vauged [[sokurg]] ({{lang-la|Ardea alba}}) tegeb haškud tarkašti jän pindaspäi vedhe Čistilivskii-kel'dtahos ({{lang-uk|«Чистилiвський»}}), [[Ternopol'|Ternopolin]] agjan Ternopolin rajon, [[Ukrain]]an päivlaskm, 1. uhoku 2023. Videon hätkeližuz om 55 sekundad, tegi ''Матвіїв Любомир''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> kg99tu4iqpe0n34wmpj8ecfvqrmt42u 10 41052 189110 2026-07-30T08:18:43Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189110 wikitext text/x-wiki Ratud Panikser-järv ({{lang-de|Panixersee}}, {{lang-rm|Lag da Pigniu}}) läz Pinju-küläd ({{lang-de|Panix}}) [[Graubünden]]-kantonan lodehen pohjoižes, [[Ilanc/Glion]]-kund, [[Šveicarii|Šveicarijan]] suvipäivnouzm, 26. sügüz'ku 2025. Kall'oiden nägu vezivaradimen päl.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> i2nn7ub0xazhuahflrd2ggu5bbax2v7 189111 189110 2026-07-30T08:20:57Z Motoranger 10577 formitez 189111 wikitext text/x-wiki Ratud Panikser-järv ({{lang-de|Panixersee}}, {{lang-rm|Lag da Pigniu}}) läz Pinju-küläd ({{lang-de|Panix}}) [[Graubünden]]-kantonan lodehen pohjoižes, [[Ilanc/Glion]]-kund, [[Šveicarii|Šveicarijan]] päivnouzm, 26. sügüz'ku 2025. Kall'oiden nägu [[vezivaradim]]en päl.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> gpi4p7m5ismjga9n8w39ozr0dszrn5h 10 41053 189112 2026-07-30T08:32:50Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189112 wikitext text/x-wiki Endemine [[giacintine ara]] ({{lang-la|Anodorhynchus hyacinthinus}}) lendusen aigan valdkundaližes Enkontro-das-Aguas-puištos ({{lang-pt|Parque Estadual Encontro das Águas}} 1089,6 nellikkilometrad pindal) [[Pantanal]]an territorijal, [[Matu Grosu]]-štat, [[Brazilii]], 10. eloku 2024<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> lichvyd0hzukzs4r4p5gfjdpc33gtf1 10 41054 189113 2026-07-30T08:48:35Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189113 wikitext text/x-wiki [[Paraplanerizm]]an jogavoččen ''Acro Show''-aigtegon ühtnii ozutab kaikiš čomembad üläpilotažan manövrad — «lopmätoi koveroičend», [[Vil'növ (Šveicarii)|Vil'növ]]-kurort da kund [[Ženevan järv]]enno, [[Vo (kanton)|Vo]]-kanton, [[Šveicarii|Šveicarijan]] suvipäivlaskm, 21. eloku 2022. Aigtego om sen sportansugun üks'jäižeks voibištelendaks mirus.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> q366u5p84gj1g9i8b025ev8pk1uq3af 189114 189113 2026-07-30T08:55:19Z Motoranger 10577 orfo 189114 wikitext text/x-wiki [[Paraplanerizm]]an jogavoččen ''Acro Show''-aigtegon ühtnii ozutab kaikiš čomhembad üläpilotažan manövrad — «lopmätomäd bäkälikod (kukiriškod)», [[Vil'növ (Šveicarii)|Vil'növ]]-kurort da kund [[Ženevan järv]]enno, [[Vo (kanton)|Vo]]-kanton, [[Šveicarii|Šveicarijan]] suvipäivlaskm, 21. eloku 2022. Aigtego om sen sportansugun üks'jäižeks voibištelendaks mirus.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 3uccgshzf1z5vd3asqrnh6gf0oncf44 189115 189114 2026-07-30T08:55:46Z Motoranger 10577 189115 wikitext text/x-wiki [[Paraplanerizm]]an jogavoččen ''Acro Show''-aigtegon ühtnii ozutab kaikiš čomhembad üläpilotažan manövrad — «lopmätomäd bäkäliköd (kukiriškod)», [[Vil'növ (Šveicarii)|Vil'növ]]-kurort da kund [[Ženevan järv]]enno, [[Vo (kanton)|Vo]]-kanton, [[Šveicarii|Šveicarijan]] suvipäivlaskm, 21. eloku 2022. Aigtego om sen sportansugun üks'jäižeks voibištelendaks mirus.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 8s0emd5jufey0fkhdfj4rvgqmkkohso