Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 142 189640 189547 2026-08-23T15:22:59Z Motoranger 10577 потому что не было тебя 189640 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Elist<br />Элиста <small>(ven.)</small><br />Элст <small>(kalm.)</small> | Lidnanznam = Coat of Arms of Elista (Kalmykia) (2004).png | Flag = Flag of Elista (Kalmykia).svg | Lidnanznam text = Elistan lidnanznam | Flag text = Elistan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 103,219 | Voz' = 2024 | Pind = 92.36 | Fail = ElistaMontage.png | Pämez' = Nikolai Orzaev<br/>(reduku 2019—) | Telefonkod = +7-84722-xx-xxx | Avtokod = 08 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Elist''' ({{lang-ru|Элиста́}}, {{lang-xal|Элст}} — «letkesine») om lidn da lidnümbrik [[Venäma]]n suvipäivlaskmas. Se om [[Kalmikijan Tazovaldkund]]an administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Vl 1845 [[Nikolai I]]-imperator käski ištutada mecad kalmikan stepiš. Valitihe Elista-Sale-vanan sijad ezmäižeks ištutesiden täht. Vl 1865 pen' külä augoti eländpunktad. Elist om lidnan statusanke vspäi 1930. Vozil 1944−1957 nimitihe sidä ''Stepnoi'' [[kalmikalaižed|kalmikalaižiden]] deportacijan tagut. Elist šingotase kivivoin geotedištelendan da samižen «KalmTatneft»-kompanijal, londuseližen gazan transportiruindal (Gazprom), sauvondal, sömtegimištol, omblendan edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Elista (Kalmykia).svg|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz tazovaldkundas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase tazovaldkundan päivlaskmas, 120 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl, [[Ergeni]]-ülüden suvipäivnouzmas. Matkad [[Moskv]]hasai om 1250 km lodeheze orhal. Lähembaižed järedad lidnad oma [[Astrahan']] (300 km päivnouzmha avtotedme), [[Stavropol']] (260 km suvipäivlaskmha avtotedme), [[Volgodonsk]] (230 km lodeheze avtotedme) i [[Volgograd]] (260 km pohjoižhe avtotedme). ''Elist''-raudtestancii radab sarakon lopus Stavropolin randan [[Svetlograd]]-lidnaspäi, matkad sihesai om 184 km. Klimat om [[ven vö|ven]] terav kontinentaline, päipaštokaz (päiči tal'vaigas) da kuivahk. Kuivad päivnouzmaižed tulleid oma paksud. Voden keskmäine lämuz om +9,8 C°, kezakun-elokun +21,7..+24,9 C°, tal'vkun-uhokun −2,3..−4,1 C°. Ekstremumad oma −34,1 C° (viluku) i +44,0 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +5,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,0 C° (tal'vku, uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 349 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus-kezakus (43..50 mm kus), vähemba uhokus (20 mm). == Tobmuz == [[Fail:Elista location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2022)]] Kaik nell' žilod mülüdas lidnümbrikho Elist-lidnan ližaks: Aršan (3927 rist. vl 2010), pened Salin ({{lang-ru|Салын}}), Lol (''Лола'') i Maksimovk (''Максимовка''). Lidnümbrikon pind om 396,57 km². Lidnümbrikon tobmuden pämez' om Lidnan Suiman ezimez'. Edeline lidnümbrikon pämez' om Väčeslav Namruev (2010−2011, 2013 — reduku 2019). == Eläjad == Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 103 749 ristitud, lidnümbrikon — 108 289 ristitud. Sil aigalpäi niiden eläjiden lugu om stabiline da kaikiš suremb kaikes aigas (107 800 ristitud vl 2001). Vl 2017 lidnan eläjiden lugu oli 103 899 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 102 583 eläjad. Rahvahad (enamba 0,4 % lidnümbrikos vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe): [[kalmikalaižed]] — 66,1 %, [[venälaižed]] — 24,9 %, [[kazahlaižed]] — 0,6 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 3,2 %, rahvahuden ozutandata — 4,8 %. [[Buddizm]]an Säküsn-Süme-pühäpert' om letud vodele 1996, «Buddan kuldaine kodi»-keskuzhurul ({{lang-xal|Бурхн Багшин алтн сүме}}) om saudud vspäi 2004. Koume stupad sijadasoiš lidnan rajoniš. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] seičeme pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/4182 Elistan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma letud lidnas: kafedraline Jumalanmaman Kazanin jumalaižen (1990−1996) päjumalanpert', phh. Kirillan i Mefodijan päjumalanpert' (om sauvomas vspäi 2018), nell' jumalanpertid i ph. Sergii Radonežalaižen časoun'. [[Katoline jumalankodikund|Katoližen]] tulendan pühäpert' radab. [[Islam]]an üks'jäine mečet' paloi vl 2014. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Elista City Hall.jpg|Lidnan tobmuden pert' (merii, 2016) Golden Temple Elista.jpg|Altn Süme, vn 2007 nägu Shaxmaty2.jpg|Vänd [[šahmatad|šahmatoihe]] Leninan torgul läz «Seičeme päiväd»-pagodad, vn 2010 nägu Казанский Собор и Крестовоздвиженская церковь.jpg|Kazanin Jumalanmaman päjumalanpert' i Ristan Zdviženjan jumalanpert' (pen' huralpäi), vn 2017 nägu City Chess Elista Kalmykia.jpg|Siti-Čess vl 2009 Калмыцкий институт гуманитарных исследований.jpg|Kalmikijan gumanitarižiden tedoidusiden institut (Venäman Tedoakademii, 2014) Kalmykia State University main building.jpg|Kalmikijan valdkundaline universitet, päsauvuz (2007) Kalmyckijteatr.jpg|Kalmikijan valdkundaline dramteatr Baatr Basangovan nimed (2010) Элистинский вокзал.jpg|Lidnan vagzal (avtoten i raudten) vl 2015 </gallery> == Tetabad sündnuded == * [[Ilümžinov Kirsan|Kirsan Ilümžinov]] ({{lang-xal|Үлүмҗин Кирсан}}) (sünd. 1962) — Venäman valdkundan šingotai da politikanmez', edheotai, enzne Kalmikijan prezident (1993−2005) i pämez' (2005−2010). * [[Tarbajev Sangadži|Sangadži Tarbajev]] (kalm.: ''Тарбан Санһҗ'') (sünd. 1982) — Venäman eläi, kalmikine TV-prodüser, «Mail'mas ümbri»-programan TV-vedai. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.elista-gs.ru/ Lidnan Suiman oficialine sait (''elista-gs.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.gorod-elista.ru/ Lidnan administracijan oficialine sait (''gorod-elista.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Elista}} {{Kalmikijan Tazovaldkundan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad}} [[Kategorii:Elist| ]] [[Kategorii:Kalmikijan Tazovaldkundan lidnad|*]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kalmikijan Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Kalmikijan Tazovaldkundan lidnümbrikod]] apytdo2x82w2icxzdc8js44qneh2g8h 0 145 189643 189544 2026-08-23T15:26:49Z Motoranger 10577 spam link is deleted 189643 wikitext text/x-wiki '''Elonpu''' vai '''Elo-pu''' ({{lang-ru|Древо жизни}}) om [[vepsläižed|vepsän rahvahan]] jogavozne praznik. Tehtas kaičemha vepsän kul'turad da [[vepsän kel'|kel't]]. Praznikan simvol om pühä [[pu]]<ref>[http://etnocenter.ru/sobitia/5662/5544/5548/ Праздник вепсской культуры «Древо жизни» (с. Шелтозеро) (Vepsän kul'turan «Elon pu»-praznik, Šoutarv). — ''Etnocenter.ru''.] {{ref-ru}}</ref>, se znamoičeb sidod enččen, nügüdläižen i tulijan aigoiden keskes. Oigetas kezal vepsän rahvahan veroližiš eländtahoiš: [[Vingl]] (se-žo Vidl, Leningradan agjan päivnouzm), [[Šoutarv]] (Karjalan suvi), [[Vologdan agj]]an päivlaskm. Praznuitihe jäl'gmäižen kerdan vn 2019 13. päiväl heinkud Šoutarves. Regionidenkeskeižen praznikan sädajad saiba<ref>[http://rea-awards.ru/news/obyavleny-pobediteli-viii-nacionalnojj-premii-v-oblasti-sobytijjnogo-turizma-russian-event-awards-2019/ Объявлены победители VIII Национальной премии в области событийного туризма Russian Event Awards 2019 (8. nacionaližen «Russian Event Awards 2019»-arvlahjan aigtegoiden turizmas vägestajad oma tedotadud) // Uzištused 18.11.2019. — ''Rea-awards.ru''.] {{ref-ru}}</ref> 8. nacionaližen turistižen ''Russian Event Awards 2019''-arvlahjan speciališt diplomad. == Praznuičendan hronologii (palah'ne) == * 1987 — Šoutarv, ezmäine praznik siš * 1989 — Vingl, ezmäine praznik siš * 2002 — [[Pazjar (žilo)|Pazjar]] ([[Päžjärv]]) * 2005 — [[Kos'kenaluine]]<ref>[http://www.ng.ru/regions/2005-09-19/13_lifetree.html Бесик Пипия. ''Вепсы пили медовуху и плясали с губернатором'' (Vepsläižed joiba mezivasad i kargaidaba gubernatoranke). — Независимая газета (''ng.ru''). 19. sügüz'ku 2005.] {{ref-ru}}</ref> * 2012, 10. kezaku — Vingl * 2018, 11. kezaku — Vingl<ref>[http://kodima.rkperiodika.ru/photo/elonpu-vidl-kulas/ Elonpu Vidl-küläs. — Kodima, 2018.] {{ref-vep}}</ref> * 2019, 15. kezaku — Vingl<ref>[http://47channel.ru/event/Foto_selo_Vinnici_tradicionno_stalo_mestom_provedeniya_vepsskogo_prazdnika_Drevo_zhizni_/ Фото: село Винницы традиционно стало местом проведения вепсского праздника «Древо жизни» (Fotokuvad: Vidl-žilo kändihe vepsän «Elonpu»-praznikan oigendamižen sijaks veron mödhe) // Aigtegod. — ''47channel.ru''.] {{ref-ru}}</ref> * 2019, 7. heinku — [[Prangatist]]<ref>[http://www.severinform.ru/index.php?page=newsfull&date=07-07-2019&newsid=261131 Фестиваль вепсской культуры «Древо жизни» прошел в Бабаевском районе (Vepsän kul'turan «Elonpu»-festival' mäni Babajevon rajonas) // Uzištused 07.07.2019. — ''Severinform.ru''.] {{ref-ru}}</ref> * 2019, 13. heinku — Šoutarv<ref>[http://mincultrk.ru/kultura/kulturnaya_zhizn/vepsskij_prazdnik_drevo_zhizni2019/ Вепсский праздник «Древо жизни» 2019 (Vepsän «Elonpu»-praznik 2019). — ''Mincultrk.ru''.] {{ref-ru}}</ref> * 2022, 11. kezaku — Vingl<ref>[http://omamedia.ru/news/praznik_elonpu_kerazi_i_rahvast_ojatinno_/ Praznik: «Elonpu» kerazi äi rahvast Ojatinno. — ''Omamedia.ru''.] {{ref-vep}}</ref> (kaks'voččen aigkeskustan jäl'ghe) == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.juminkeko.fi/vepsa/vepsaelonpu_vep.html Vn 2012 Elonpu-praznik Juminkeko-fondan saital (''juminkeko.fi'').] {{ref-vep}} {{ref-ru}} {{ref-fi}} * [http://www.elupuu.org/index.php?id=265 Fotokuvad Elonpu-praznikas ''elupuu.org''-saital.] {{ref-ru}} {{stub}} [[Kategorii:Vepsän praznikad]] [[Kategorii:Praznikad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Rahvahankul'tur]] iz63g9h1fi0ypxl3kthio622w0mn5fo 0 487 189603 189534 2026-08-23T14:25:00Z Motoranger 10577 s.p.a.m. is deleted 189603 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Saratov<br />Саратов | Lidnanznam = Coat of Arms of Saratov.svg | Flag = Flag of Saratov.svg | Lidnanznam text = Saratovan lidnanznam | Flag text = Saratovan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 886,165 | Voz' = 2025 | Pind = 1,490 | Fail = Saratov Montage (2016).png | Pämez' = Lada Mokrousova<br/>(eloku 2022—) | Telefonkod = +7-8452-xxx-xxx | Avtokod = 64. 164 | Aigvö = [[UTC]]+4 ([[MSK]]+1) }} [[Fail:Saratov location map.png|thumb|left|250px|Lidnan da sen ümbrikon kart (2022)]] '''Saratov''' ({{lang-ru|Сара́тов}}) om lidn da lidnümbrik [[Venäma|Venälaižes Federacijan]] suvipäivlaskmas, avtote- da raudtesol'm. Se om [[Saratovan agj]]an administrativine keskuz i kaikiš suremb lidn. Mülütihe Saratovan rajonad [[Saratovan lidnümbrik]]ho vspäi 2021. Nügüd'aigaine Saratov om äifunkcionaline da äisarakoine lidn, agjan openduzkeskuz. == Istorii == Ristitud elihe lidnan territorijan sijas nell' voz'tuhad tagaz völ. Saratov-lidnan aluz om pandud koume kerdad. Ezmäi vl 1590 Volgan randoil kuti lidnuz kaičemha Venäman suviröunoid, [[Samar]]an lidnusen (vspäi 1586) i [[Volgograd|Caricinan]] (vspäi 1589) keskes matkan pol'ten sijha. Sikš ku voziden 1613−1614 tal'vel lidn paloi, ka vl 1617 panihe lidnad möst, jogen hural randal. Vl 1674 sirtihe lidnan keskust oiktale, korktembale randale [[Aleksei Vaikneine|Aleksei I Vaikneižen]] käskön mödhe. Vll 1708−1718 da 1728−1739 Saratov mülüi Kazanin gubernijha, vll 1718−1728 da 1739−1780 — Astrahanin gubernijha. Vozil 1796−1928 lidn oli Saratovan gubernijan administrativižeks keskuseks. Vspäi 1936 (5. tal'vku) lidn om [[Saratovan agj]]an keskuz. Saratovan ižandusen päsarakod oma mašinansauvomine (energijan, kivivoin da gazan samižen i järgendusen täht, pörutüged), elektrokomponentoiden i erazvuiččiden ladimiden tehmine, kivivoin ümbriradmine, sömtegimišt (leibänkombinat, maidkombinat, jauhtegim), energetine (LEK-1, LEK-2 i LEK-5, SarGRES). == Geografijan andmused == [[Fail:Saratov Urban District locator map.svg|thumb|left|250px|Saratovan lidnumbrikon sijaduz agjas vn 2022 kartal]] Lidn otab ümbrikon pohjoižpalad, sijadase agjan keskuzpalas, [[Volg]]-jogen da sen [[Volgogradan vezivaradim]]en oiktal randal, keskuz om saudud 50 m korktusel valdmeren pindal päl. Volgan tazopind oli kuz' metrad madalamb edel Volgogradan vezivaradimen täutmišt, kudamb tegihe vozil 1958−1961. Vezivaradimen tazopind vajehtase koumes metras sezonadme. Saratovan territorii om kukhikaz. [[Volgaveren ülüz|Volgaveren ülüden]] koume madalad mäged oma lidnas, ned seištas pertištota. Kaks' kivivoin da londuseližen gazan löudmižsijad om lidnan territorijan al. Mahuz om mustma. Matkad [[Moskv]]hasai om 858 km lodeheze. Lähembaižed sured lidnad oma [[Engel's (lidn)|Engel's]] kahesa kilometrad suvipäivnouzmha Volgan vastrandal, [[Balakovo]] 176 km pohjoižpäivnouzmha, [[Kamišin]] (Volgogradan agj) 169 km suvhe i [[Penz]] 196 km lodeheze. Toine lähembaine lidn om [[Marks (lidn)|Marks]] 50 km päivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +7,1 C°, kezakun-elokun +20,5..+22,6 C°, tal'vkun-uhokun −6,2..−7,9 C°. Ekstremumad oma −37,3 C° (viluku) i +40,8 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +2,1 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +11,7 C° (tal'vku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 460 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba kezakus-heinkus (46..48 mm kus), sügüz'kus (46 mm) i kül'mkus (44 mm), vähemba uhokus-sulakus (29..32 mm kus). Mahusen kül'mdandan süvüz om 150 sm. == Tobmuz == [[Fail:Delenie Saratova.svg|thumb|left|250px|'''Saratovan administrativižed rajonad:''' (2021) {{legend|#33CC33|, 1 Volgan rajon ({{lang-ru|Волжский район}})}} {{legend|#0000FF|, 2 Tegimiden rajon (''Заводской район'')}} {{legend|#D90059|, 3 Kirovan rajon (''Кировский район'')}} {{legend|#FFCC00|, 4 Leninan rajon (''Ленинский район'')}} {{legend|#FF00FF|, 5 Oktäbrin rajon (''Октябрьский район'')}} {{legend|#CCCCFF|, 6 Frunzen rajon (''Фрунзенский район'')}}]] Saratov oli lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks edel 2021. vot. Lidn jagase kudeks territorialižeks rajonaks. Ned ei olgoi municipaližikš ühtnikoikš, alajagasoiš läz 70 mikrorajonaks. Vn 2021 tal'vkus lidnümbrikon territorii oli ližatud Saratovan rajonaspäi, oli 390 nellikkilometrad, tegihe 2341,75 km². Vn 2022 sügüz'kus arni lidnan territorii oli ližatud i tegihe 1490 km². Vn 2022 vilukus enzne Saratovan rajon om udesnimitadud Gagarinan rajonaks. Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez', valičese Duman deputatoil. Edeline lidnan pämez' om Mihail Isajev (reduku 2017 — eloku 2022). Lidnan Duman ezimez' om Sergei Ovsännikov vn 2022 redukuspäi. Edeližed Duman ezimehed oma Dmitrii Kudinov (reduku 2021 — reduku 2022), Anatolii Serebräkov (vn 2021 viluku-reduku), Viktor Maletin (viluku 2017 — viluku 2021). == Eläjad == 20. voz'sadan augotišes Saratov oli järedambaks mi [[Kazan']], [[Alauz'lidn]], [[Samar]], ümbri 200 tuhas ristituid elihe lidnas. Zavottes 1980-ziš vozišpäi Volgaveren [[saksalaižed|saksalaižiden]] enambuz sirdi [[Saksanma]]ha. Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 837,900 ristitud, vn 2021 — 901,361 ristitud. Kaik 845,300 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 918 tuh. eläjid vl 1987. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): [[venälaižed]] — 89,0 %, [[totarlaižed]] — 1,8 %, [[ukrainalaižed]] — 1,3 %, [[armenijalaižed]] — 1,1 %, [[kazahlaižed]] — 0,9 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,7 %, toižed rahvahad — 2,3 %, rahvahuden ozutandata — 2,9 %. == Transport == Avtoümbärte da kaks' avtotesildad Volgas päliči oma läz lidnad. Raudte tuli Saratovha vl 1871 [[Tambov]]aspäi. [[Volgaveren raudte]]n ohjanduz sijadase lidnas. Jügujogiport om saudud lidnas. Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da jogilaivad (kezal) oma kundaližeks transportaks lidnas. Kaik 21 platform elektrojonusiden täht radab Saratovas. Vll 2012−2019 uz' civiline ''Gagarin''-lendimport<ref>[http://gsv.aero/ Gagarin-lendimportan sait (''gsv.aero'').] {{ref-ru}} {{ref-en}}</ref> (''GSV / СРО / UWSG'', läz üht millionad passažiroid vl 2021) oli sauvomas kaks'kümnes kahtes kilometras pohjoižpäivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi, läz Saburovk-küläd, se radab vn 2019 elokun 20. päiväspäi. Tehtas reisid Venämadme (Moskv, Piter, Soči, Surgut) i [[Antal'j]]ahasai (Turkanma). Enzne rahvahidenkeskeine civiline ''Saratov-Keskuzline''-lendimport (''RTW / СРО / UWSS'', {{lang-ru|Саратов-Центральный}}, 426 tuh. passažiroid vl 2018) sijazihe ühtes kilometras pohjoižhe lidnan keskusespäi, om sauptud vn 2019 elokus. Om sodalendimportoid-ki. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Площадь Столыпина.jpg|Saratovan merii (huralpäi) Stolipinan torgul (2012. voz' vai sen aigemba) Saint Alexius monastery (Saratov).JPG|Ph. Oleksijan naižjumalankodi, vn 2009 nägu Свято-Троицкий собор (Саратов).jpg|Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert', vn 2010 nägu Zavod remo s visoty.jpg|Elektromehanine tegim vl 2021 Орел над Крекингом - panoramio.jpg|Saratovan kivivoin ümbriradmižen tegim vl 2015 Univer saratov.JPG|Saratovan valdkundaline universitet, korpus nomer 10 (2012) ТЮЗ новый ул Киселёва угол Чапаева.jpg|Saratovan Noren kacujan teatr (uz' sauvuz, 2019) Юность Спортивный комплекс.jpg|«Junost'»-sportkompleks (2020, ''Noruz'') Saratov Gagarin airport April 2019.jpg|''Gagarin''-lendimportan ühthine nägu vl 2019 Саратов Железнодорожный вокзал.jpg|''Saratov-1''-päraudtestancii vl 2008 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://saratovduma.ru/ Lidnan Duman oficialine sait (''saratovduma.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.saratovmer.ru/ Saratov-lidnan administracijan oficialine sait (''saratovmer.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{ref-de}} {{Commons|Саратов}} {{Saratovan agjan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad}} [[Kategorii:Saratov| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Saratovan agj|*]] [[Kategorii:Saratovan agjan lidnad|*]] 79kr89dmgnpzy25nrdh7cinzdalxzz1 0 621 189588 189575 2026-08-23T13:53:53Z Motoranger 10577 Eemaldatud 2 redaktsiooni alates redaktsioonist [[Special:Diff/189470|189470]] kuni redaktsioonini [[Special:Diff/189575|189575]] s.p.a.m. is deleted 189588 wikitext text/x-wiki {{Rajon | Nimi = Vitegran rajon<br />Вытегорский район | Znam = Coat of Arms of Vytegorsky rayon (Vologda oblast).png | Flag = Flag of Vytegorsky rayon (Vologda oblast).png | Znam text = Vitegran rajonan znam | Flag text = Vitegran rajonan flag | Valdkund = Venäma | Pälidn = Vitegr | Eläjiden lugu = 22,200 | Year = 2023 | Pind = 13,088.47 | Map = Vologda-Oblast-Vytegra.png | Map width = }} '''Vitegran rajon''' ({{lang-ru|Вытего́рский райо́н}}) om rajon [[Venäma]]n [[Vologdan agj]]as. Administrativine keskuz om [[Vitegr]]anlidn, otab rajonan ristitišton nelläd ühesandest. == Istorii == Rajonan aluz om pandud vn 1927 elokun 1. päiväl [[Leningradan agj]]an [[Pöudon ümbrik]]ho. Vn 1930 heinkun 23. päiväl heittihe ümbrikod, i vhesai 1937 rajon mülüi Leningradan agjaha kut administrativine ühtnik. Rajon om olmas nügüdläižiš röunoiš vspäi 1959. == Geografijan andmused == Vitegran rajon om Vologdan agjan lodehline taho. Se om kaikiš suremb agjan municipaline ühtnik pindan mödhe (13 088,47 nellikkilometrad). [[Mec]] otab seičeme ühesandest rajonan territorijad, se om kavag'mec tobjimalaz. Röunatab kahesanke Venäman ümbrikonke i rajonanke: * päivnouzmas [[Arhangel'skan agj]]an [[Kargopolin rajon]]anke; * suvipäivnouzmas [[Vologdan agj]]an [[Kirillovan ümbrik]]onke; * suves [[Vologdan agj]]an [[Vaškiden ümbrik|Vaškiden]], [[Belozerskan ümbrik|Belozerskan]] da [[Babajevon ümbrik|Babajevon]] ümbrikoidenke; * päivlaskmas [[Leningradan agj]]an [[Kos'kenaluižen rajon]]anke; * lodehes [[Karjalan Tazovaldkund]]an [[Änižröunan rajon]]anke; * pohjoižes [[Karjalan Tazovaldkund]]an [[Pudožan rajon]]anke. [[Volgan-Baltijanmeren vezite]] läbitab territorijan keskusen. [[Atlek]]-čokkoim sijadase rajonan pohjoižpäivnouzmas, se om ühthine jogiden koumen basseinan täht: [[Atlantine valdmeri|Atlantižen valdmeren]], [[Jävaldmeri|Jävaldmeren]] da [[Kaspijan meri|Kaspijan meren]]. Znamasine jogi om [[Andom]]. Kaikiš suremb vezišt om [[Änine]], se mülüb rajonha vaiše paloin. Londuseližed varad oma [[mouckivi]], mineraližed [[muju]]d, [[mec]], [[kala]], [[vezi|reskvezi]]. == Tobmuz == Vn 2013 semendkun 30. päiväspäi rajonan territorii jagase 11 municipalitetaks: 10 küläkundad da üks' lidnankund ([[Vitegr]]-lidn). Vn 2013 sügüz'kun 17. päiväspäi Aleksandr Pavlikov radab rajonan da sen administracijan pämehen (seičeme ohjandust). Käskusenandai tobmuz om Ezitajiden Suim (15 ezitajad), Aleksandr Zimin radab sen ezimehen vs 2013 redukun 4. päiväspäi. Rajonan i kundoiden tobmuden valičendad oleldas kerdan vides vodes. == Eläjad == Vl 1939 rajonan ristitišt oli 29 272 eläjad, vl 1959 — 51 723 eläjad, vl 1970 — 47 154 eläjad, vl 1989 — 37 792 eläjad. Vn 2002 Venäman rahvahanlugemižen mödhe rajonan eläjiden lugu oli 31 757 ristitud, vn 2010 — 29 058 ristitud, vn 2021 — 22 624 ristitud. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 93,6 %, [[vepsläižed]] — 0,4 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 1,9 %, rahvahuden ozutandata — 3,7 %. Kaik om 206 eländpunktad rajonas, niiden kesken üks' lidn, 25 žilod da 180 küläd. Niišpäi kaks' žilod i 60 küläd seištas kaikenaigaižeta ristitištota. Toižed znamasižed eländpunktad oma [[Depo (Vologdan agj)|Depo]]-žilo (2,8 tuh. rist. vl 2002), [[Annan Sild]]-žilo (1,9 tuh. rist. vl 2010), [[Šušt]]-žilo (1,2 tuh. rist. vl 2002) da [[Devätinad]]-žilo (1,1 tuh. rist. vl 2010). == Ižanduz == Rajonan ižandusen päsarakod oma mecan ümbriradmine, vezitransport da turizm, tarbhaižiden kaivatusiden samine, elektrusen tehmine, sömtegimišt. Vl 2008 Vitegran rajon oti jäl'gmäšt sijad agjas živatvodindan produkcijan pästandan mödhe. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://35vytegorskij.gosuslugi.ru/ Vitegran rajonan tobmuden sait (''35vytegorskij.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} * [http://vologda-oblast.ru/municipalitety/vytegorskiy_rayon/ Tedod rajonas agjan oficialižes ''vologda-oblast.ru''-portalaspäi.] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Vepsän küläd Vologdan agjan Vitegran rajonas}} {{Vologdan agjan rajonad}} [[Kategorii:Vitegran rajon| ]] 2zgzjfpkclfm3vc3t7d0c6tkly1hdj0 0 628 189642 189545 2026-08-23T15:25:14Z Motoranger 10577 woke! No s.p.a.m. 189642 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Vologdan agj |Venälaine nimi = Вологодская область |Flag = [[Fail:Flag of Vologda oblast.svg|150px|Vologdan agjan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of arms of Vologda oblast.svg|125px|Vologdan agjan znam]] |FlagLnk = Vologdan agjan flag |CoALnk = Vologdan agjan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Vologda Oblast.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Vologd]] |AreaRnk = 26 |TotArea = 144,527 |WaterPrcnt = 4.56 |PopRnk = 43 |Eläjiden lugu = 1,176,689 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 8.14 |GDPRnk = 39 |GDP = 486,2 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 410,0 |FedDistrNm = Lodehline |EcRegNm = Pohjoine |CadNo = 35 |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Filimonov Georgii|Georgii Filimonov]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = ''hän-žo'' |LegislTtl = Käskusenandajan Suiman ezimez' |LegislNm = [[Lucenko Andrei|Andrei Lucenko]] |FSAnthem = |Domain = |MSK = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Vologdan agj''' ({{lang-ru|Вологóдская óбласть}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]] ([[agj]]). Se mülüb [[Lodehline federaline ümbrik|Lodehližhe federaližhe ümbrikho]]. Agjan administrativine keskuz om [[Vologd]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. == Istorii == Vologdan agj om olmas vn 1937 sügüz'kun 23. päiväspäi. Agjan ezmäine Päkäskuz om vahvištadud vn 1995 14. päiväl sügüz'kud Käskusenandajan Suiman ezitajil. Vologdan agjan kahtenz' Päkäskuz<ref>[http://constitution.garant.ru/region/ustav_vologod/ Vologdan agjan Päkäskusen tekst ''constitution.garant.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 2001 3. päiväl redukud Käskusenandajan Suiman ezitajil, tuli väghe sen-žo voden 18. päiväl redukud da om väges tähäsai äiluguižidenke vajehtusidenke. Valdatusiden erištund Federacijan tobmuden aluskundoidenke om kirjutadud tarkašti Päkäskuses (1nz' jaguz 4nz' kirjutuz 3nz' pala). Venäman Konstitucijan vägi om lujemb vologdašt Päkäskust kaiken aigan (1nz' jaguz 3nz' kirjutuz). == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Vologda Oblast.png|thumb|left|250px|Vologdan agjan reljefan kart]] Agj röunatab [[Kirovan agj]]anke päivnouzmas, [[Kostroman agj]]anke suvipäivnouzmas, [[Jaroslavlin agj]]anke suves, [[Tverin agj|Tverin]] da [[Uz'lidnan agj|Uz'lidnan]] agjoidenke suvipäivlaskmas, [[Leningradan agj]]anke päivlaskmas, [[Karjalan Tazovaldkund]]anke lodehes, [[Arhangel'skan agj]]anke pohjoižes. Vologdan agj om mererandatoi. [[Fail:Bliss in Russia.jpg|thumb|left|Vologdan agjan kukhad läz Moločnoje-küläd (Vologdan lodehline ezilidn)]] Reljef om kukhikaz, mugažo tazo äiluguižidme soidme. Vologdan agj sijadase [[Päivnouzmaine Evropan tazangišt|Päivnouzmaižen Evropan tazangištol]], mecakahad kukhad oma enambuses sen londuzkuviden keskes. [[Mologan da Šeksnan alangišt]] om agjan suvipäivlaskmas, [[Šeksnanjogi|Šeksn]]- da [[Mologjogi|Molog]]-jogidenno. Kivekahad [[Andoman ülüz|Andoman]] da [[Vepsän ülüz|Vepsän]] ülüded oma lodehližes palas, dai erased kukkazsel'gad. [[Vagjogi|Vag]]-, [[Suhonjogi|Suhon]]- i [[Jugjogi|Jug]]-jogiden alangod čaptas kukkaztahoid agjan päivnouzmpoles. [[Pohjoižed Uvalad]] seištas agjan suvipäivnouzmas, ned sijadasoiš suvhe Suhon-jogespäi. Kaikiš korktemb čokkoim om Vepsän ülüden [[Mal'mägi]]-kukkaz (304 m) agjan lodehes ([[Vitegran rajon]]). Pind om 144 527 km². Agjan pindan enambuz om ottud [[taiga]]mecoihe, [[so]]ihe da novihe. [[Mec]] otab territorijan koume nelländest, necišpäi kavag'mecad oma enamba pol't. [[Fail:Сухона. Разбойничий утёс.jpg|thumb|right|250px|[[Suhon|Suhon-jogen]] pengr. Razbainikoiden kall'.]] Vologdan agjan pind om jagadud [[Vauged meri|Vauktan]], [[Baltijan meri|Baltijan]] i [[Kaspijan meri|Kaspijan]] meriden basseinoiden keskes. Meribasseinoiden koumekerdaine čokkoim (üks'jäine mugoine Venämas) sijadase agjan lodehes, [[Vitegran rajon]]as, kudamb ühtenzoitab [[Änine (jogi)|Änižjogen]] ([[Jävaldmeri]]), [[Nevanjogi|Nevanjogen]] ([[Atlantine valdmeri]]) da [[Volg]]an ([[Kaspijan meri]]) basseinad. [[Änine]] om kaikiš suremb järvišpäi [[Evrop]]as, se kaičeb äi verest vet. Sen suvipäivnouzmaine randišt sijadase Vologdan agjas. [[Vitegr (jogi)|Vitegr]]- da [[Andomanjogi|Andom]]-joged oma Änižen ližajoged. Mugažo agjan päivlaskmaižed joged oma [[Ojat'|Ojatin]] ližajoged penes tahos. Päivlaskmpolen joged lanktas [[Ribinskan vezivaradim|Ribinskan merhe]], sen padosein om saudud läz Volgad. Ribinskan vezivaradimen znamasižed ližajoged oma [[Mologjogi]], [[Sudjogi]], [[Sogožjogi]] dai [[Šeksnanjogi]]. Kaik om läz nelläd tuhad järvid agjas. Nened sured järved sijadasoiš agjas täuzin: [[Vaugedjärv]], [[Kubenanjärv]] i [[Vože]]-järv. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline, kontinentaližuz ližadab päivlaskmaspäi päivnouzmha. Keza om lühüd da läm', heinkun keskmäine lämuz om +16..+18 C°. Tal'v om pit'k vilu. Vilukun keskmäine lämuz om −11 C° päivlaskmas i −14 C° päivnouzmas. Paneb sadegid 500..650 mm vodes. Lumikate venub 165..170 päiväd vodes. [[Vegetacijan pord]] vedase 130 päiväd vodes. Londuseližed varad oma [[turbaz]], [[sauvondmaterialad]] ([[savi|saved]], [[lete|letked]]), [[keitandsol]], [[mec]], [[vezi|reskvezi]]. == Tobmuz == [[Fail:Legislative Assembly of the Vologda region 4.jpg|thumb|right|250px|Agjan Käskusenandajan Suiman ištundsija [[Vologd]]as, heinku 2009]] Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Filimonov Georgii|Georgii Jurjevič Filimonov]] radab gubernatoran vn 2023 redukun 31. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om Agjan Ohjastusen ezimehen mugažo, hän märičeb sen strukturad. Kaks' ezmäšt varamest da kahesa muite varamest oma hänele abhu. Vologdan agjan parlament om üks'kodine Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 34 ezitajad videks vodeks. [[Lucenko Andrei|Andrei Nikolajevič Lucenko]] radab Käskusenandajan Suiman ezimeheks vn 2016 27. päiväspäi sügüz'kud. Radonoigendai tobmuz om Vologdan agjan Ohjastuz. Agjan ministrused, departamentad, ohjandused da radnikoičendad alištudas Ohjastusele. Vn 2024 8. päiväl sügüz'kud valitihe gubernatorad edelstrokuižikš, [[Filimonov Georgii|nügüdläine gubernator]] sai vägestust ezmäižel tural (62,30 % änid) da radab ühtenden strokun. Edeline gubernator om [[Kuvšinnikov Oleg|Oleg Kuvšinnikov]] (14. tal'vku 2011 — 31. reduku 2023, sai vägestust valičendoiden ezmäižel tural (62,98 % änid) vn 2014 sügüz'kus, ezmäižel tural (60,79 % änid) vn 2019 sügüz'kus). Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2021 17. päiväl sügüz'kud, se nimitase voziden 2021−2026 kucundaks. == Administrativine jagand == === Eländpunktad da kundad === Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe kaik om 15 lidnad agjas, ühesa lidnanvuittušt žilod da 8006 küläd (niišpäi 2131 oma kaikenaigaižeta ristitištota). Kaik om kaks' lidnümbrikod, 22 lidnankundad da 159 küläkundad (2017, vl 2009 oli 252 küläkundad). === Ümbrikod === Kaik om kaks' lidnümbrikod agjas, 23 municipališt ümbrikod i koume municipališt rajonad (vn 2023 kezakun olend). {| style="background:transparent;" cellspacing="2px" | {| class="standard wikitable" style="text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" ! class="unsortable"| № || width="160px" | Admin. ühtnik || ! width="110px" | Admin. keskuz || Pind (km²)<ref>[http://www.gks.ru/dbscripts/munst/munst19/DBInet.cgi?pl=8006001 Общая площадь земель по муниципальным образованиям на 2015 год: Вологодская область (Maiden ühthine pind municipaližiden ühtnikoiden mödhe vl 2015: Vologdan agj). — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref> || Eläjiden lugu<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/doc_2016/bul_dr/mun_obr2016.rar Численность населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2016 года (Venälaižen Federacijan ristitišton lugu municipaližiden ühtnikoiden mödhe vl 2016 vilukun 1. päiväl). — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref> || rowspan="29" class="unsortable" | [[Fail:Wologda numbered.png|350px]] |- | 1 || [[Babajevon ümbrik]] || [[Babajevo]] || 9233,30 || 20021 |- | 2 || [[Babuškinan ümbrik (Vologdan agj)|Babuškinan ümbrik]] || [[Babuškinan nimed žilo]] || 7760,50 || 11908 |- | 3 || [[Belozerskan ümbrik]] || [[Belozersk]] || 5398,04 || 15424 |- | 17 || [[Čagodoščan ümbrik]] || [[Čagod]] || 2410,19 || 12589 |- | 18 || [[Čerepovecan rajon]] || [[Čerepovec]] || 7636,74 || 39513 |- | 5 || [[Gräzovecan ümbrik]] || [[Gräzovec]] || 5025,70 || 33082 |- | 4 || [[Harovskan ümbrik]] || [[Harovsk]] || 3563,67 || 14741 |- | 9 || [[Jogidenkeskeine ümbrik (Vologdan agj)|Jogidenkeskeine ümbrik]] || [[Šuiskoje (Vologdan agj)|Šuiskoje]] || 3624,10 || 5625 |- | 6 || [[Kadujan ümbrik]] || [[Kadui]] || 3262,62 || 17032 |- | 8 || [[Kičmengan ümbrik]] || [[Kičmengan Lidnut]] || 7061,19 || 16387 |- | 7 || [[Kirillovan ümbrik]] || [[Kirillov]] || 5394,19 || 15122 |- | 19 || [[Kubenansun ümbrik]] || [[Ustje (Kubenansun rajon)|Ustje]] || 2443,94 || 7875 |- | 10 || [[Nikol'skan ümbrik]] || [[Nikol'sk]] || 7476,71 || 20297 |- | 11 || [[Nüksenican ümbrik]] || [[Nüksenic]] || 5167,42 || 8789 |- | 14 || [[Sokolan ümbrik (Vologdan agj)|Sokolan ümbrik]] || [[Sokol (lidn)|Sokol]] || 4139,06 || 49416 |- | 22 || [[Suren Ustügan ümbrik]] || [[Sur' Ustüg]] || 7593,87 || 54985 |- | 13 || [[Sämžan ümbrik]] || [[Sämž]] || 3949,98 || 8241 |- | 12 || [[Šeksnan rajon]] || [[Šeksn (Šeksnan rajon)|Šeksn]] || 2528,51 || 33273 |- | 15 || [[Tarnogan ümbrik]] || [[Tarnogan Lidnut]] || 5175,74 || 11609 |- | 16 || [[Tot'man ümbrik]] || [[Tot'm]] || 8195,98 || 22944 |- | 20 || [[Ustüžnan ümbrik]] || [[Ustüžn]] || 3558,59 || 17326 |- | 21 || [[Vaškiden ümbrik]] || [[Lipin Bor]] || 2883,92 || 7035 |- | 23 || [[Verhovažjen ümbrik]] || [[Verhovažje]] || 4255,47 || 13106 |- | 26 || [[Vitegran rajon]] || [[Vitegr]] || 13081,69 || 24853 |- | 25 || [[Vologdan ümbrik]] || [[Vologd]] || 4549,00 || 52383 |- | 24 || [[Vožegan ümbrik]] || [[Vožeg]] || 5751,59 || 14968 |- | B || [[Čerepovecan lidnümbrik]] || [[Čerepovec]] || 120,94 || 318536 |- | A || [[Vologdan lidnümbrik]] || [[Vologd]] || 116,58 || 320605 |} |} == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe agjan eläjiden lugu oli 1 202 444 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikiš suremb agjan ristitišt oli 1 355 000 eläjid vl 1987. Vl 2018 kaikutte videnz' ristit seičemespäi om lidnalaine. Kaik om [[Vologdan agjan lidnad|vižtoštkümne lidnad]] agjas. Järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2015, surembaspäi penembha): [[Čerepovec]] (tegimišton pälidn) i [[Vologd]] (administrativine pälidn). Vl 2017 kaik oli ühesa eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,2 % vl 2010): [[venälaižed]] — 92,5 %, [[ukrainalaižed]] — 0,7 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,3 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,2 %, [[armenijalaižed]] — 0,2 %, [[čiganalaižed]] — 0,2 %, toižed rahvahad — 1,0 %, rahvahuden ozutandata — 4,9 %. Erased toižed igähižed rahvahad (2010): [[vepsläižed]] — 0,03 % (412 rist.), [[komilaižed]] — 0,02 % (295 rist.). == Galerei == ;Tobmuz <gallery mode="packed" heights="125px"> Vologda, Vologda Oblast, Russia - panoramio - Сергей Зубов.jpg|Agjan ohjastusen päsauvuz i gubernatoran radinsija ([[Vologd]], kezaku 2008) Mvd35.JPG|Venäman Südäiazjoiden ministrusen ohjanduz Vologdan agjas (Vologd, kezaku 2013) The Arbitration Court of Vologda region.jpg|Vologdan agjan Arbitražine Käskuzkund (Vologd, sulaku 2011) Vologda, Vologda Oblast, Russia - panoramio - Andris Malygin (48).jpg|Venäman Keskuzbankan palakund Vologdan agjas (Vologd, heinku 2008) Вологодская областная библиотека.jpg|Agjan kirjišt (Vologd, eloku 2011) </gallery> ;Londuz <gallery mode="packed" heights="125px"> ZAKAT.JPG|Sügüz' Winter (Vologda oblast).jpg|Tal'v Forest (Vologda oblast).JPG|Taig Logduze vologda oblast.JPG|Vederistmiden pakaižed ([[Logduzkülä]]) Isakovo mountain.jpg|Isakmägel Prilutsky Monastery.jpg|Spas-Prilukin jumalankodiš Meadow (vologda oblast).jpg|Vologdan nit Horses (vologda oblast).jpg|Vologdan man hebod </gallery> == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == ;Tobmuz * [http://okuvshinnikov.ru/ Vologdan agjan gubernatoran oficialine sait (''okuvshinnikov.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.vologdazso.ru/ Vologdan agjan Käskusenandajan Suiman oficialine sait (''vologdazso.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.vologda-oblast.ru/ Vologdan agjan Ohjastusen oficialine portal (''vologda-oblast.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} ;Toižed * [http://russian-north.com/vologodskaia_oblast/ Vologdan agjan käskusišt ''russian-north.com''-saital.] {{ref-ru}} * [http://www.booksite.ru/pressa/index.htm Vologdan agj venälaižes pressas ''booksite.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://power35.ru/ Vägisportladud Vologdan agjas (''power35.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.cultinfo.ru/ Vologdan agjan kul'turan sait (''cultinfo.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Vologdan agjan lidnad}} {{Vologdan agjan rajonad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Vologdan agj| ]] 30dz0arovt5nyokmle7t5n8df63r9vh 0 1661 189619 189542 2026-08-23T14:49:01Z Motoranger 10577 it was without help 189619 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Suhum<br />Аҟәа <small>(''Akua'', abh.)</small><br />სოხუმი <small>(''Sohumi'', gruz.)</small> | Lidnanznam = Gerb Sukhum.png | Flag = Flag Sukhum City.png | Lidnanznam text = Suhuman lidnanznam | Flag text = Suhuman flag | Valdkund = Gruzii]] - de jure<br />[[Abhazijan Tazovaldkund]] - de fakto | Eläjiden lugu = 65,530 | Voz' = 2020 | Pind = 27 | Fail = Sokhumi Collage.jpg | Pämez' = Kan Kvarčia<br/>(reduku 2019—,<br/>''velgusentäutai'') | Telefonkod = +7-840-22-xx-xxx | Avtokod = ABH | Aigvö = [[UTC]]+3 }} [[Fail:Sukhumi S 1.JPG|thumb|left|250px|Lidnan kart (2010)]] '''Suhum''' ({{lang-ka|სოხუმი}} [sohumi], {{lang-ab|Аҟәа}} [ákua], {{lang-ru|Суху́м}}) om [[Gruzii|Gruzijan]] [[Abhazijan Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. Venäman armii kontroliruib Abhazijan territorijad vspäi 2008, sen rahvahanikad oma Venäman pasportanke tobjimalaz. Lidn om [[Suhuman rajon|Suhuman municipalitetan (rajonan)]] administrativižeks keskuseks mugažo, ei mülü sihe, om lidnaks tazovaldkundan alištusenke. == Istorii == Amuine eländpunkt sai lidnan oficiališt statusad vl 1848. Vll 1936−1992 sen oficialine nimituz oli ''Suhumi'' ({{lang-ru|Суху́ми}}). Raudte tuli lidnha 1930-nzil vozil. Suhum šingotase änikoiden kazvatandal, kurortaks da turizman keskuseks 1960-nziš vozišpäi. == Geografijan andmused == [[Fail:Sokhumi on the map (en).svg|thumb|left|250px|Lidnan i Suhuman rajonan (municipalitetan) sijaduz tazovaldkundas vn 2015 kartal]] Lidn sijadase tazovaldkundan keskuzpalas, [[Mustmeri|Mustmeren]] randal, 5..140 m korktusil, 20 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Tbilis]]ihesai om 343 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 431 km avtol. Lähembaine sur' lidn om [[Soči]] (Venäma), zavodiše 123 kilometras lodeheze, sihesai matkad om 150 km avtotedme vai 135 km raudtedme. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] neps. Voden keskmäine lämuz om +14,8 C°, kezakun-sügüz'kun +20,7..+24,0 C°, vilukun-uhokun +5,7..+6,3 C°. Paneb sadegid 1199 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sügüz'kus-redukus (114..120 mm kus), vähemba uhokus (76 mm). Merivezi lämptase +28..+30 Cel'sijan gradushasai kezaaigan. == Eläjad == Vl 1939 lidnan ristitišt oli 44 299 eläjad. Vn 2011 Abhazijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 62 914 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 119 150 eläjad vl 1989. Rahvahad (2011): [[abhazijalaižed]] — 67,3 %, [[venälaižed|venänikad]] — 14,8 %, [[armenijalaižed]] — 9,8 %, [[gruzijalaižed]] — 2,8 %, [[grekalaižed]] — 1,0 %, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 4,3 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad (koume jonod) i maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Akua''-päraudtestancii radab vspäi 1940, om edahaižiden čuradusiden jonusid. Meritorguindport radab lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Suhum Babušar''-lendimport (''SUI / UGSS'') sijadase 18 kilometras suvipäivnouzmha lidnaspäi. Se kävutase Venäman armijan sodatarbhaižusiden täht vaiše tazovaldkundan ridasižen statusan tagut. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.sukhumcity.ru/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden sait (''sukhumcity.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Sukhumi}} [[Kategorii:Suhum| ]] [[Kategorii:Gruzijan lidnad]] [[Kategorii:Abhazijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Abhazii|*]] 56oagjeno9yy3l412jq0rzh8f6gfunx 0 2662 189647 189553 2026-08-23T15:32:39Z Motoranger 10577 s.p.a.m. is deleted 189647 wikitext text/x-wiki {{A10000}} {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Saha Tazovaldkund |Venälaine nimi = Республика Саха (Якутия) <small>(ven.)</small><br />Саха Өрөспүүбүлүкэтэ <small>(jakut.)</small> |Flag = [[Fail:Flag of Sakha.svg|150px|Saha Tazovaldkundan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of Arms of Sakha (Yakutia).svg|110px|Saha Tazovaldkundan znam]] |FlagLnk = Saha Tazovaldkundan flag |CoALnk = Saha Tazovaldkundan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Sakha (Yakutia).svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Jakutsk]] |AreaRnk = 1 |TotArea = 3083523 |WaterPrcnt = 4.24 |PopRnk = 56 |Eläjiden lugu = 964,330 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 0.31 |GDPRnk = 24 |GDP = 868,6 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 903,6 |FedDistrNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |EcRegNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |OfLangs = [[venäkel']], [[jakutan kel']] |HeadTtl = Tazovaldkundan pämez' |HeadNm = [[Borisov Jegor|Jegor Borisov]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = [[Čekin Jevgenii|Jevgenii Čekin]] |LegislTtl = Valdkundaližen Suiman ezimez' |LegislNm = [[Žirkov Aleksandr|Aleksandr Žirkov]] |FSAnthem = ''[[Saha Tazovaldkundan gimn|Jakutii, zor'an lämoil...]]'' |Domain = |CadNo = 14 |MSK = [[UTC]]+9..11 ([[MSK]]+6..8) }} '''Saha (Jakutijan) Tazovaldkund''' vai '''Jakutii''' ({{lang-ru|Республика Саха (Якутия)}}, {{lang-sah|Саха Өрөспүүбүлүкэтэ}}, oficialitomikš ''Саха Сирэ'') om üks' [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjektoišpäi]]. Se mülüb [[Edahaižen Päivnouzmpolen federaline ümbrik|Edahaižen Päivnouzmpolen federaližhe ümbrikho]]. Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Jakutsk]]. == Keled == Valdkundkeled oma [[venäkel']] da [[jakutan kel']], mugažo igähižiden rahvahiden keled heiden eländsijiš tazovaldkundan Konstitucijan mödhe: [[evenkan kel'|evenkan]], [[evenan kel'|evenan]], [[dolganan kel'|dolganan]] i [[jukagiran kel'|jukagiran]] keled voidas olda mugomikš. == Istorii == Saha Tazovaldkund om olmas vn 1922 sulakun 27. päiväspäi. Sen aluz om pandud kuti Jakutijan Avtonomižeks Nevondkundaližeks Socialistižeks Tazovaldkundaks. Vn 1990 27. päiväl sügüz'kud Jakutii tedoti ičeze suverenitetas, i vn 1991 tal'vkun 27. päivähäsai nimitihe sidä Jakutijan-Saha Nevondkundaližeks Socialistižeks Tazovaldkundaks. Saha Tazovaldkundan Konstitucii<ref>[http://constitution.garant.ru/region/cons_saha/ Saha Tazovaldkundan Konstitucijan tekst ''constitution.garant.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 1992 4. päiväl sulakud Saha Tazovaldkundan Ülembaižen Nevondkundan ezitajil da tazovaldkundan prezidental, tuli väghe sen-žo voden 27. päiväl sulakud (znamoičese kuti Tazovaldkundan päiv). Vn 2002 17. päiväl redukud se om vahvištadud käskuseks Valdkundaližen Suiman ezitajil. == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Yakutia.png|thumb|left|250px|Saha Tazovaldkundan reljefan kart (2012)]] Tazovaldkundal om röunoid seičemenke regionanke: [[Čukotkan avtonomine ümbrik|Čukotkan avtonomižen ümbrikonke]] da [[Magadanan agj]]anke päivnouzmas, [[Habarovskan rand]]anke suvipäivnouzmas, [[Amuran agj]]anke da [[Baikalantagaine rand|Baikalantagaižen randanke]] suves, [[Irkutskan agj]]anke suvipäivlaskmas da [[Krasnojarskan rand]]anke päivlaskmas. Sen pohjoižed randad lainištadas [[Jävaldmeri|Jävaldmeren]] [[Laptevoiden meri|Laptevoiden]] da [[Päivnouzmaine Sibirin meri|Päivnouzmaine Sibirin]] mered. Ühthine mererandan pird om läz 4,5 tuhad kilometrid. Pind om 3 083 523 km². Saha Tazovaldkund om kaikiš suremb administrativiž-territoriaine ühtnik mail'mas pindan mödhe. [[Igähine roug]] otab territorijad täuzin. [[Mec]]ad ottas tazovaldkundan nell' videndest. Mäged ottas territorijan kaks' koumandest. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Čerskijan mägisel'g]]an [[Pobed (mägi)|Pobed]]-mägi (3003 m). Znamasižed joged oma [[Len (jogi)|Len]] sen ližajogidenke ([[Aldan (jogi)|Aldan]], [[Olökm]], [[Vilüi]]), [[Kolim]], [[Indigirk]], [[Olenök (jogi)|Olenök]], [[Jan (jogi)|Jan]], [[Anabar]]. Klimat om terav kontinentaline. Tal'v om sorav hätkeline kuiv, keza om räk kuivahk. Enamba kaht videndest territorijad venub [[Pohjoine nabakehkruz|Pohjoižen nabakehkruden]] südäimes. [[Pohjoine mapolišk|Pohjoižen mapoliškon]] vilun naba sijadase läz [[Oimäkon]]ad i [[Verhojansk]]ad. Londuseližed varad oma [[kivivoi]], [[londuseline gaz]], [[kivihil']], [[bur hil']], metallad ([[raud|raudkivend]], [[tin]], [[hahktin]], [[kuld]], [[hobed]], [[artut']], [[vol'fram]], [[uran (himine element)|uran]] (ühtenz' sija Venämas), [[harvad mametallad]]), [[antimonii]] (ühtenz' sija Venämas), [[diamant]]ad (ühtenz' sija Venämas), [[mec]], [[vezi|reskvezi]], [[gidroenergii]]. == Tobmuz == [[Fail:Якутск. Дом Правительства № 3.jpg|thumb|right|200px|Saha Tazovaldkundan Ohjastusen üks' pertišpäi [[Jakutsk]]as vl 2007]] [[Borisov Jegor|Jegor Borisov]] radab tazovaldkundan pämeheks ({{lang-sah|Ил Дархан}}) vn 2010 semendkun 31. päiväspäi (edel vn 2014 sulakud nece radnikuz nimitihe prezidentaks). Tazovaldkundan pämehen valdatusiden strok om viž vot, kaik rahvaz änestab händast. Tazovaldkundan pämez' märičeb Ohjastusen strukturad da paneb sen ühtnijoid radnikusile, sidä kesken Ohjastusen ezimest, Ohjastusen varaezimehid, erasid ministrid — parlamentan hüvästusen sandan jäl'ghe. Üks' tazovaldkundan varaprezident, Tazovaldkundan pämehen da Ohjastusen Administracii oma hänele abhu. Käskusenandai tobmuz om üks'kodine parlament — Saha (Jakutijan) Valdkundaline Suim ({{lang-sah|Саха Өрөспүүбүлүкэтин Ил Түмэнэ}}). Kaik rahvaz valičeb sen 70 ezitajad videks vodeks. [[Žirkov Aleksandr|Aleksandr Žirkov]] radab Valdkundaližen Suiman ezimeheks vn 2013 redukun 2. päiväspäi. Radonoigendai tobmuz om Saha Tazovaldkundan Ohjastuz. Tazovaldkundan ministrused da valdkundaližed komitetad alištudas Ohjastusele. [[Čekin Jevgenii|Jevgenii Čekin]] radab Ohjastusen ezimeheks vn 2016 redukun 25. päiväspäi. Koume ezmäšt Ohjastusen varaezimest da koume Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Järgenduseližed valičendad Saha (Jakutijan) Valdkundaližhe Suimha oliba vn 2013 sügüz'kun 8. päiväl. Tazovaldkundan pämehen valičendad mäniba vn 2014 sügüz'kun 14. päiväl, [[Borisov Jegor|nügüdläine pämez']] sai vägestust ezmäižel tural (58,79 %) da radab kahtenden strokun jäl'geten. == Eläjad == Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe tazovaldkundan eläjiden lugu oli 958 528 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Sündutandmär ületab kolendmärad znamasižešti. Kaikutte kahtenz' ristit koumespäi om lidnalaine. Kaik om [[Saha (Jakutijan) Tazovaldkundan lidnad|koumetoštkümne lidnad]] tazovaldkundas, 42 lidnanvuittušt žilod da 586 küläd (vl 2009). Toine znamasine lidn (enamba 50 tuh. eläjid) om [[Nerüngri]]. Kaik om 16 eländpunktad enamba mi 8 tuh. eläjidenke vn 2015 andmusiden mödhe. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): [[jakutalaižed]] — 48,7 %, [[venälaižed]] — 36,9 %, [[evenkalaižed]] — 2,2 %, [[ukrainalaižed]] — 2,1 %, [[evenalaižed]] (ende lamutalaižed) — 1,6 %, [[totarlaižed]] — 0,9 %, [[burätalaižed]] — 0,7 %, [[kirgizlaižed]] — 0,5 %, [[armenijalaižed]] — 0,4 %, [[uzbekalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 3,1 %, rahvahuden ozutandata — 2,5 %. Erased toižed igähižed rahvahad: [[dolganalaižed]] — 1906 rist. (0,20 %), [[jukagiralaižed]] — 1281 rist. (0,13 %), [[čukčulaižed]] — 670 rist. (0,07 %). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.sakha.gov.ru/ Saha Tazovaldkundan tobmuden aluzkundoiden oficialine portal (''sakha.gov.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{ref-sah}} * [http://www.iltumen.ru/ Jakutijan Valdkundaližen Suiman oficialine sait (''iltumen.ru'').] {{ref-ru}} {{Saha Tazovaldkundan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Saha Tazovaldkund| ]] 3ib49rh7kbgrid4unnje5chq5k0j7qu 0 2679 189636 189558 2026-08-23T15:17:34Z Motoranger 10577 pure spam, it is deleted 189636 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Krasnojarskan rand |Venälaine nimi = Красноярский край |Flag = [[Fail:Flag of Krasnoyarsk Krai.svg|150px|Krasnojarskan randan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of arms of Krasnoyarsk Krai.svg|100px|Krasnojarskan randan znam]] |FlagLnk = Krasnojarskan randan flag |CoALnk = Krasnojarskan randan znam |FSMap = [[Fail:Krasnoyarsk in Russia.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Krasnojarsk]] |AreaRnk = 2 |TotArea = 2366797 |WaterPrcnt = 3.9 |PopRnk = 14 |Eläjiden lugu = 2,876,497 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 1.22 |GDPRnk = 9 |GDP = 1767,9 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 615,8 |FedDistrNm = Sibirin |EcRegNm = Päivnouzmaižen Sibirin |CadNo = 24, 84, 88, 124 |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Uss Aleksandr|Aleksandr Uss]]<br />''(velgusentäutai)'' |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = [[Tomenko Viktor|Viktor Tomenko]] |LegislTtl = Käskusenandajan Suiman ezimez' |LegislNm = [[Sviridov Dmitrii|Dmitrii Sviridov]] |FSAnthem = |Domain = |MSK = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Krasnojarskan rand''' ({{lang-ru|Красноярский край}}) om üks' [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjektoišpäi]]. Se mülüb [[Sibirin federaline ümbrik|Sibirin federaližhe ümbrikho]]. Randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om [[Krasnojarsk]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. Toižil kelil ei ole nimittušt oficiališt statusad randan territorijal sen Päkäskusen mödhe (kirjutused 12 da 27). Pid'oiteldas [[Pohjoižman igähižed rahvahad|Pohjoižman igähižid rahvahid]] da niiden kelid federaližil metprogramil. == Istorii == Krasnojarskan rand om olmas vs 1934 tal'vkun 7. päiväspäi. Edesižes administrativiž-territorialižed vajehtused oliba läz kaikuččel vodel randan tegimišton heredan šingotesen tagut. Vspäi 1991 [[Hakasii]] om olmas erižeks subjektaks. Vn 2007 1. päiväl vilukud Krasnojarskan rand, [[Taimiran (Dolganan Nenciden) avtonomine ümbrik]] i [[Evenkijan avtonomine ümbrik]] kätisoiš ühteks federacijan subjektaks. Krasnojarskan randan Päkäskuz<ref>[http://www.zakon.krskstate.ru/0/doc/483 Krasnojarskan randan Päkäskusen tekst. — ''Zakon.krskstate.ru''.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 2008 5. päiväl kezakud Käskusenandajan Suiman ezitajil, allekirjutadud gubernatoral. Se tuli väghe kaikil paloil vspäi 2009 da om väges nügüd' erasidenke vajehtusidenke. == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Krasnoyarsk Krai.jpg|thumb|left|250px|Krasnojarskan randan reljefan kart.]] Krasnojarskan rand sijadase [[Azii|Azijas]], sen Keskmäižes da Päivnouzmaižes [[Sibir'|Sibiriš]]. Otab 13,86% Venäman territorijad. Randal oma röunoid [[Saha (Jakutijan) Tazovaldkund]]anke da [[Irkutskan agj]]anke päivnouzmas, [[Tuvan Tazovaldkund]]anke suves, [[Hakasijan Tazovaldkund]]anke da [[Kemerovon agj]]anke suvipäivlaskmas, [[Tomskan agj]]anke da Tümenin agjan [[Hantin da Mansin avtonomine ümbrik|Hantin da Mansin avtonomiženke ümbrikonke]] päivlaskmas, Tümenin agjan [[Jamalan Nenciden avtonomine ümbrik|Jamalan Nenciden avtonomiženke ümbrikonke]] lodehes. Mugažo om meriröunoid [[Arhangel'skan agj]]anke lodehes. [[Jävaldmeri|Jävaldmeren]] [[Karan meri|Karan]] da [[Laptevoiden meri|Laptevoiden]] mered lainištadas Krasnojarskan randan pohjošt randištod. Pind om 2 366 797 km². [[Mec]]ad ottas territorijan seičeme kümnendest, 88% niišpäi oma kavag'mecad ([[lehtkuz']], [[kuz']], [[piht]], järgeline [[pedai]], [[sibirine kedr]]). Znamasižed joged oma [[Jenisei]] sen [[Angar (jogi)|Angar]]-, [[Kivenalaine Tungusk]]- ([[Keskmäine Tungusk]]) da [[Alatungusk]]-ližajogidenke. Jogiden enambuz mülüb Jenisein basseinha. Mugažo järedad [[Hatang (jogi)|Hatang]]- da [[Päsin (jogi)|Päsin]]-joged lanktas Jävaldmerhe. Kaikiš suremb järv om [[Taimir (järv)|Taimir]], sen pind om 4560 km². [[Kesksibirin mägitazangišt]] otab randan territorijan päivlaskmpol't da keskust. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Päivnouzmaine Sajan]]-mägisisteman Križin-mägisel'gan [[Grandiozine (mägenpä)|Grandiozine-mägenpä]] (2891 m vai 2922 m)<ref>[http://my.krskstate.ru/docs/relief/pik-grandioznyy/ Grandiozine-mägenpä. — Krasnojarskan randan internet-enciklopedii (''my.krskstate.ru'').] {{ref-ru}}</ref> randan suvipäivnouzmas. Klimat om terav kontinentaline. Om koume klimatvöd pohjoižespäi suvhe: [[arktine vö|arktine]], [[subarktine vö|subarktine]] da [[ven vö|ven]]. Heinkun keskmäine lämuz om +10 C° pohjoižes da +20 C° suves, vilukun — −36 C° i −18 C°. Paneb sadegid 316 mm vodes, tobj pala paneb kezal, [[Sajanad|Sajanan]] ezimägištol — 600..1000 mm. Londuseližed varad oma [[kivivoi]], [[londuseline gaz]], [[kivihil']], [[metall]]ad (63 elementad, sidä kesken [[nikel']], [[platin]], [[kuld]], [[raud|raudkivend]], [[hahktin]], [[alüminii|boksitad]], [[marganc]], [[uran (himine element)|uran]] da [[kobal't (himine element)|kobal't]]), [[fosfor|apatitad]], [[grafit]], [[islandine špat]], sauvondmaterialad ([[lete|letked]], [[savi|saved]]), [[mec]], [[vezi|reskvezi]], [[gidroenergii]]. == Tobmuz == [[Fail:Krasnoyarsk Mira 110 krai admin.jpg|thumb|right|250px|Krasnojarskan randan Käskusenandajan Suiman da Ohjastusen ištundsija [[Krasnojarsk]]as.]] Randan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Uss Aleksandr|Aleksandr Uss]] tegeb gubernatoran velgusidme vs 2017 sügüz'kun 29. päiväspäi, enzne randan parlamentan ezimez' (1998−2017), [[Putin Vladimir|Venäman prezident]] pani händast radsijha ičeze käsköl. Kaik rahvaz änestab gubernatorad videks vodeks, enamba kaht strokud ei sa. Rahvahale sab kucta händast poiš radnikusespäi. Gubernator om randan Ohjastusen pämez' mugažo, märičeb sen strukturad, paneb Ohjastusen ezimest radnikusele. Gubernatoran administracii om hänele abhu. Krasnojarskan randan parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 52 ezitajad videks vodeks. [[Sviridov Dmitrii|Dmitrii Sviridov]] radab Suiman ezimeheks vs 2017 redukun 19. päiväspäi. Radonoigendai tobmuz om Krasnojarskan randan Ohjastuz. [[Tomenko Viktor|Viktor Tomenko]] radab ohjastusen ezimeheks vs 2011 tal'vkun 14. päiväspäi. Randan ministrused, radnikoičendad da agentused alištudas Ohjastusele. Vn 2014 14. päiväl sügüz'kud [[Tolokonskii Viktor|edeline gubernator]] sai vägestust valičendoil ezmäižes turas (63,28%). Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 16. päiväl sügüz'kud (3. kucund). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 2 828 187 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikiš suremb ristitišt oli 3 164 219 eläjad vl 1992. Vl 2018 kaikutte seičemenz' ristit ühesaspäi om lidnalaine. Kaik om [[Krasnojarskan randan lidnad|kaks'kümne koume lidnad]] randas. Toižed järedad lidnad (enamba 80 tuh. eläjid vl 2017, surembaspäi penembha) oma [[Noril'sk]], [[Ačinsk]], [[Kansk]], [[Železnogorsk (Krasnojarskan rand)|Železnogorsk]]. Vl 2017 kaik oli 15 eländpunktad enamba mi 15 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): [[venälaižed]] — 88,1%, [[ukrainalaižed]] — 1,3%, [[totarlaižed]] — 1,2%, [[saksalaižed]] — 0,8%, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,6%, [[čuvašalaižed]] — 0,4%, [[armenijalaižed]] — 0,4%, toižed rahvahad — 3,6%, rahvahuden ozutandata — 3,6%. Igähižed rahvahad (vl 2010): [[dolganalaižed]] — 0,21% (5810 rist.), [[evenkalaižed]] — 0,15% (4382 rist.), [[hakaslaižed]] — 0,15% (4102 rist.), [[nencalaižed]] — 0,13% (3633 rist.), [[tuvalaižed]] — 0,10% (2939 rist.), [[jakutalaižed]] — 0,05% (1468 rist.), [[ketalaižed]] — 0,03% (957 rist.), [[nganasanalaižed]] — 0,03% (807 rist.), [[sel'kupalaižed]] — 0,01% (281 rist.), [[encalaižed]] — 0,01% (221 rist.), [[šoralaižed]] — 0,01% (161 rist.), [[čulimalaižed]] — 0,01% (147 rist.). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.krskstate.ru/ Krasnojarskan randan radonoigendajan tobmuden oficialine portal (''krskstate.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.sobranie.info/ Krasnojarskan randan Käskusenandajan Suiman oficialine sait (''sobranie.info'').] {{ref-ru}} {{Krasnojarskan randan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Krasnojarskan rand| ]] 5pzqwnmx0of6kbibux5mkhwhsocv692 0 2687 189626 189568 2026-08-23T15:05:44Z Motoranger 10577 s.p.a.m. is deleted / murdod oma heittud 189626 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Habarovskan rand |Venälaine nimi = Хабаровский край |Flag = [[Fail:Flag of Khabarovsk Krai.svg|150px|Habarovskan randan flag]] |FSCoA = [[Fail:Krai Khabarovsk coat.png|100px|Habarovskan randan znam]] |FlagLnk = Habarovskan randan flag |CoALnk = Habarovskan randan znam |FSMap = [[Fail:Khabarovsk in Russia (crop).svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Habarovsk]] |AreaRnk = 3 |TotArea = 787633 |WaterPrcnt = 1.87 |PopRnk = 36 |Eläjiden lugu = 1,328,302 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 1.69 |GDPRnk = 34 |GDP = 637,7 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 478,0 |FedDistrNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |EcRegNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |CadNo = 27 |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Šport Väčeslav|Väčeslav Šport]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = ''hän-žo'' |LegislTtl = Käskusenandajan Duman ezimez' |LegislNm = [[Lugovskoi Sergei|Sergei Lugovskoi]] |FSAnthem = |Domain = |MSK = [[UTC]]+10 ([[MSK]]+7) }} '''Habarovskan rand''' ({{lang-ru|Хабаровский край}}) om üks' [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjektoišpäi]]. Se mülüb [[Edahaižen Päivnouzmpolen federaline ümbrik|Edahaižen Päivnouzmpolen federaližhe ümbrikho]]. Randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om [[Habarovsk]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. == Istorii == Habarovskan rand om olmas vs 1938 redukun 20. päiväspäi. Habarovskan randan Päkäskuz<ref>[http://constitution.garant.ru/region/ustav_habar/ Habarovskan randan Päkäskusen tekst ''constitution.garant.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om hüvästadud vn 1995 30. päiväl kül'mkud Randan Administracijan pämehel. == Geografijan andmused == [[Fail:Russia Khabarovsk Krai relief location map.png|thumb|left|250px|Habarovskan randan reljefan kart.]] Randal om röunoid [[Merenrandaline rand|Merenrandaližen randanke]] suvipäivnouzmas, [[Kitai]]nke (sen [[Heilunczän]]-agjanke) da [[Evrejan avtonomine agj|Evrejan avtonomiženke agjanke]] suvipäivlaskmas, [[Amuran agj]]anke päivlaskmas, [[Saha Tazovaldkund|Saha (Jakutijan) Tazovalkundanke]] lodehes da [[Magadanan agj]]anke pohjoižes. [[Tün' valdmeri|Tünen valdmeren]] [[Japonijan meri]] lainištab randan suvipäivnouzmašt randištod, [[Ohotskan meri]] — päivnouzmašt da pohjoižpäivnouzmašt randištod. Randanpird om 3390 km, vai 2500 km mererandpol'žita sarita (niišpäi [[Šantaran sared]] oma kaikiš surembad). Pind om 787 633 km², sidä kesken [[mec]] otab kaks' koumandest, 520 000 km². Znamasine jogi om [[Amur]] sen [[Ussuri]]-, [[Burei]]- da [[Amgun']]-ližajogidenke. Mugažo om pit'kid jogid randan pohjoižes: [[Ohot]], [[Judom]], [[Ud]]. Reljef om mägikaz. [[Sihote Alin']]-mägišt otab randan päivnouzmpol't, [[Burejan mägisel'g]] seižub päivlaskmas, [[Džugdžur]]-mägisel'g om pohjoižes. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Suntar Hajat]]-mägisisteman [[Berill (mägi)|Berill]]-mägenpä (2933 m) randan pohjoižpäivnouzmpalas. Klimat om [[subarktine vö|subarktine]] pohjoižes da [[ven vö|ven]] suves, sen ühtes mussonižen meriklimatan pirdad oma olmas. Keza om räk da neps. Heinkun keskmäine lämuz om +20 C° suves da +15 C° pohjoižes. Tal'v om pit'k da lujas vilu, paneb lunt vähän. Vilukun keskmäine lämuz om −18..−24 C° randpolel, −22 C° suves da −40 C° kontinental randan pohjoižes. Paneb sadegid 600..800 mm vodes suves, kezal tobjimalaz, i 400..600 mm pohjoižes. Londuseližed varad oma [[kivihil']], [[bur hil']], [[raud|raudkivend]], [[alüminii|boksitad]], [[vas'k]], [[tin]], [[kuld]], [[sauvondmaterialad]] ([[savi|saved]], [[lete|letked]]), [[grafit]], [[mec]], [[kala]], [[gidroenergii]]. == Tobmuz == [[Fail:Здание администрации Хабаровского края.JPG|thumb|right|250px|Randan Ohjastusen sauvuz [[Habarovsk]]as.]] Randan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Šport Väčeslav|Väčeslav Šport]] radab gubernatoran vs 2009 semendkun 6. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om mugažo randan Ohjastusen ezimez', hän märičeb sen strukturad. Üks' varagubernator, Ohjastusen ezimehen koume ezmäšt varamest da kümne varamest oma gubernatorale abhu. Habarovskan randan parlament om Käskusenandai Dum. Kaik rahvaz valičeb sen 36 ezitajad videks vodeks. [[Lugovskoi Sergei|Sergei Lugovskoi]] radab Randan Duman ezimehen vs 2016 keväz'kun 30. päiväspäi, edel sidä tegi ezimehen velgusidme kaht pordod. Radonoigendai tobmuz om Habarovskan randan Ohjastuz. Randan ministrused da ohjandused alištudas Ohjastusele. Vn 2013 8. päiväl sügüz'kud valitihe gubernatorad, [[Šport Väčeslav|nügüdläine gubernator]] sai vägestust ezmäižel tural (63,92% änid) da radab kahtenden strokun. Käskusenandajan Duman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2014 14. päiväl sügüz'kud. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 1 343 869 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Vl 2018 kaikutte kahesanz' ristit kümnespäi om lidnalaine. Kaik om [[Habarovskan randan lidnad|seičeme lidnad]] randas. Toine järed lidn (enamba 250 tuh. ristituid vl 2015) om [[Komsomol'sk Amural]]. Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): [[venälaižed]] — 88,1%, [[ukrainalaižed]] — 2,0%, [[nanalaižed]] — 0,8%, [[korejalaižed]] — 0,6%, [[totarlaižed]] — 0,6%, toižed rahvahad — 3,8%, rahvahuden ozutandata — 4,1%. Erased toižed igähižed rahvahad: [[evenkalaižed]] — 0,35% (4654 rist.), [[ul'čilaižed]] — 0,20% (2621 rist.), [[nivhalaižed]] — 0,16% (2149 rist.), [[jakutalaižed]] — 0,11% (1417 rist.), [[udegelaižed]] — 0,05% (620 rist.), [[evenalaižed]] — 0,04% (575 rist.), [[negidalaižed]] — 0,04% (480 rist.), [[oročilaižed]] — 0,03% (441 rist.). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.khabkrai.ru/ Habarovskan randan da sen Ohjastusen oficialine sait (''khabkrai.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} * [https://www.khabkrai.ru/governor Habarovskan randan gubernatoran lehtpoled Ohjastusen oficialižel saital (''khabkrai.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} * [http://www.duma.khv.ru/ Habarovskan randan Käskusenandajan Duman oficialine sait (''duma.khv.ru'').] {{ref-ru}} {{Habarovskan randan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Habarovskan rand| ]] 3f7vwmpajgt18m8vcl2mz7tmsqky3yj 0 3776 189634 189560 2026-08-23T15:14:58Z Motoranger 10577 no reputation, thus your edit is deleted 189634 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Ternopol'<br />Тернопіль | Lidnanznam = Coat of arms of Ternopil.svg | Flag = Ternopil prapor.png | Lidnanznam text = Ternopolin lidnanznam | Flag text = Ternopolin flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 225,004 | Voz' = 2022 | Pind = 86 | Fail = Тернопіль - Рогатка - 12062092.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +38-035 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Ternopil location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2016)]] '''Ternopol'''' ({{lang-uk|Тернопіль}} [terˈnɔp⁽ʲ⁾ilʲ]; vhesai 1944 — '''Tarnopol'''') om [[Ukrain]]an lidn valdkundan päivlaskmas. Se om [[Ternopolin agj]]an politiž-administrativine, ekonomine da kul'turine keskuz. Ternopol' om istorižen [[Galicii]]-regionan üks' koumes surembas lidnaspäi, Ukrainan päivlaskman nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1540, konz Pol'šanman [[Sigizmund I]]-kunigaz andoi kirješt [[Krakov]]an Jan Amor Tarnovskii-kaštelänale panemha lidnad da valdoičemha mad siš ümbri. Vaumitihe lidnust kahesas vodes, se om Ternopolin zamk i om kaičenus tähäsai. Ternopol' šingotase sömtegimištol, sauvondmaterialiden sarakol i omblendedheotandoil. Pästtas avtokabelid, mugažo mebel'fabrik i zell'fabrik ratas. == Geografijan andmused == [[Fail:Ternopil-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan keskuzpalan pohjoižes, [[Seret (Dnestran ližajogi)|Seret]]-jogen randal ({{lang-uk|Сере́т}} 242 km pitte, [[Dnestr]]an hura ližajogi), 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +8,0 C°, kezakun-elokun +17,5..+19,2 C°, tal'vkun-uhokun −2,2..−3,6 C°. Ekstremumad oma −31,6 C° (viluku, uhoku) i +38,4 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −1,7 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +17,3 C° (uhoku). Paneb sadegid 579 mm vodes, enamba kezakus-heinkus (75..84 mm kus), vähemba kül'mkus-keväz'kus (28..35 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 69..73 % röunoiš sulakus-elokus, 84..87 % kül'mkus-uhokus. == Eläjad == Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 218,641 ristitud 72 nellikkilometrad pindal. Kaik pol'millionad ristituid elädas lidnaglomeracijas (501,9 tuh. vl 2021). Kodikel' (2001): [[ukrainan kel']] — 94,8 %, [[venän kel']] — 3,4 %, toižed keled — 1,8 %. Nell' universitetad ratas lidnas: Päivlaskmaižen Ukrainan nacionaline universitet<ref>[http://www.wunu.edu.ua/ Päivlaskmaižen Ukrainan nacionaližen universitetan sait (''wunu.edu.ua'').] {{ref-uk}}</ref> ({{lang-uk|Західноукраїнський національний університет}}, vspäi 2005, alusenpanend 1966 kuti finansoiden da ekonomikan institut, 15 tuhad üläopenikoid vl 2015), tehnine, pedagogine i medicinine universitetad. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://ternopilcity.gov.ua/ Lidnan municipalitetan sait (''ternopilcity.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{Commons|Category:Ternopil}} [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Ternopolin agj|*]] 6m19pmal1vfqqogit3drmlckwsxafqk 1 4491 189631 189563 2026-08-23T15:11:41Z Motoranger 10577 как только, так сразу, не боись 189631 wikitext text/x-wiki {{Tarbhaine lehtpol'}} {{Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'}} В словаре Н.Г. Зайцевой "пустыня" предлагается как ''letetazangišt'' — "песчаная равнина". Тоже хороший образ для Сахары))) --[[Kävutai:Sebranik|Sebranik]] ([[Lodu kävutajas:Sebranik|arutelu]]) 9. reduku 2012, kell 20:50 (MSK) * Игорь в своё время реально раскритиковал её словарь за такие <s>заимствования</s> слова. "Песчаная равнина"? В пустынях необязательно песок, может быть арктическая, например.--[[Kävutai:Tamara Ustinova|Tamara Ustinova]] ([[Lodu kävutajas:Tamara Ustinova|arutelu]]) 10. reduku 2012, kell 01:35 (MSK) ** Да, про критику я знаю. Я не к тому, чтобы переименовать, просто интересным образ показался) Не любое место ведь, где нет людей, пустыня)) --[[Kävutai:Sebranik|Sebranik]] ([[Lodu kävutajas:Sebranik|arutelu]]) 10. reduku 2012, kell 02:52 (MSK) jimixuffs0tkr3tbqvv422n24h7ncmu 0 5371 189612 189537 2026-08-23T14:37:50Z Motoranger 10577 is was vandalism 189612 wikitext text/x-wiki [[Fail:Medvezhy Stan (Murino) 21May10.JPG|thumb|right|250px|Medvežii Stan vl 2010.]] '''Medvežii Stan''' ({{lang-ru|Медвежий Стан}}) om enzne žilo läz [[Piter]]id [[Leningradan agj]]an [[Vsevoložskan rajon]]as, i nügüd' — [[Murino]]-lidnan istorine pala da fartal. Eländpunkt šingotaškanzihe 18. voz'sadal kuti [[porh]]an kaičendtaho kesked järedad mecmassivad. Oli armijan polkan sijaduseks 19. voz'sadal. Vl 1966 žilo mainitase eriližeks eländpunktaks jäl'gmäižen kerdan edel 1973 vot, sid' žilon territorii oli sauptud tahoks. Murinon administracijan pert' i poukahtuzladimiden tedoinstitut sijadasoiš Medvežii Stanas. {{Commons|Category:Medvezhy Stan}} {{stub}} [[Kategorii:Murino]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Enččed eländpunktad]] f3eaz29o03x4cmzfyg5k8b3tncveyrc 1 8745 189607 189531 2026-08-23T14:32:52Z Motoranger 10577 s.l.a.m. is deleted 189607 wikitext text/x-wiki {{Tarbhaine lehtpol'}} {{Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'}} t7xgx7wwiig1m10xmwlr37slf7ot19f 0 10581 189620 189576 2026-08-23T14:57:03Z Motoranger 10577 toine olii kuva 189620 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Tuluz<br />Toulouse | Lidnanznam = Blason ville fr Toulouse (Haute-Garonne).svg | Flag = | Lidnanznam text = Tuluzan lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 514,819 | Voz' = 2023 | Pind = 118.3 | Fail = Montage Toulouse 3.jpg | Pämez' = Žan-Lük Mudenk<br/>(2004−2008,<br/>sulaku 2014—,<br/>mandat 2026−2032,<br/>''Jean-Luc Moudenc'') | Telefonkod = +33-534. -561 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Toulouse OSM 01.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ezilidnoidenke (2021)]] '''Tuluz''' ({{lang-fr|Toulouse}} [tuluz], sijaline virkand [tuˈluzə], {{lang-oc|Tolosa}} [tuˈluzɔ]) om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] suvipäivlaskmas. Se om [[Oksitanii]]-regionan i [[Ülägaronn]]-departamentan administrativine keskuz da pala, valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Francijan [[openduz|opendusen]] kahtenz' lidn (110 tuh. üläopenikoid) Parižan jäl'ghe. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 106 edel meiden erad. Vll 419−507 Tuluz oli [[vestgotad|vestgotiden]] kunigahusen pälidnaks. Vspäi 1229 Tuluzan katoline universitet oli olmas, sauptihe [[Sur' francine revolücii|Suren francižen revolücijan]] jäl'ghe. Vspäi 1271 lidn om Francijan palaks. Tuluzan parlament tegi ištundoid vspäi 1421 i oli käskuzkundaks valdkundan suven eläjiden täht. Tuluz šingotase Francijan aerokosmižeks keskuseks [[Šarl' de Goll']]-prezidentan aigaspäi, [[Airbus]]-kompanijan i «[[Arian (raketad)|Arian]]»-kandairaketiden ühthekeradamižcehad ratas lidnas. Sidodud kosmosha sarakod oma elektronine (pol'veimed i čipad, kaimdajiden südäin), informacine (sän i valdmeritedon radnikoičendad, tedoiduzkeskused), biotehnologijoiden. Tuluzan aglomeracijan [[kogosüdäiprodukt|KSP]] om 51 mlrd evroid (2013). == Geografijan andmused == [[Fail:Toulouse map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2005 kartal]] Lidn sijadase regionan päivlaskmas, [[Garonn]]-jogen randoil (lankteb Atlantižhe valdmerhe), 115..263 m korktusil, 141 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Garonnan i Suvine (Langedokan) kanalad vasttasoiš lidnas, ned ühtenzoittas [[Keskmeri|Keskmert]] [[Atlantine valdmeri|Atlantiženke valdmerenke]] Francijan territorijal, [[Bordo (lidn)|Bordo]]- i [[Set (lidn)|Set]]-meriportoid. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] valdmeren. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +14,2 C°, kezakun-sügüz'kun +19,3..+22,8 C°, tal'vkun-uhokun +6,3..+7,1 C°. Ekstremumad oma −19,2 C° (uhoku) i +42,4 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +4,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +24,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-sügüz'kus (sügüz'kun minimum om +1,9 C°). Il'man lämuz voib ülitada +20 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 627 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sulakus-kezakus (64..74 mm kus), vähemba uhokus (37 mm) i heinkus (40 mm). Paneb lunt kuz' päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 68..74 % röunoiš kezakus-sügüz'kus, 85..88 % kül'mkus-vilukus, 76..82 % toižiš kuiš. == Eläjad == Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 461,190 ristitud. Kaik 479,638 eläjad oli lidnas vl 2015. Kaikiš suremb lidnan i lidnümbrikon ristitišt om nügüd', sen koumandez ližadui vspäi 1990. Kaik 1,038,764 ristitud elihe Tuluzan lidnümbrikos 2 531 km² pindal vl 2015, 1,33 mln rist. om lidnaglomeracijas 5 381 km² pindal (2015). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Capitole et croix occitane.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (heinku 2025) Basilique Saint-Sernin de Toulouse - exposition ouest-1-.jpg|Pühän Saturninan bazilikjumalanpert' (''Basilique Saint-Sernin'', om saudud 11. voz'sadan lopuspäi 13. voz'sadan lophusai, riman katoline), vn 2017 nägu City of Space in Toulouse (7959845).jpg|Kosmoslidnut Tuluzas, reduku 2004. Francijan kosmižen ohjandusen štab (''Commandement de l'espace France'') sijadase täs INP-ENSIACET A7 2012.jpg|Nacionaline himijan da tehnologijan inženerškol (''ENSIACET'', 2012) (31) - Toulouse School of Economics.jpg|Tuluzan ekonomikan školan uz' sauvuz (Tuluzan universitet 1 Kapitolii, 2021) Musée des Augustin, l'aile Darcy - Viollet-le-duc.jpg|Avgustinalaižiden muzei (dominikanižen ordenan sündundsija, 2014) Gare de Toulouse-Matabiau HDR.jpg|''Tuluz-Matabjo''-päraudtestancii vl 2012 </gallery> == Irdkosketused == * [http://www.mairie-toulouse.fr/ Lidnan oficialine sait (''mairie-toulouse.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Toulouse}} [[Kategorii:Tuluz| ]] [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Oksitanii|*]] l1psbbllf1nsy3wx20it7j1i5d4q5am 1 10850 189615 189540 2026-08-23T14:41:54Z Motoranger 10577 комьюнити-то сбежало от тебя 189615 wikitext text/x-wiki {{Tarbhaine lehtpol'}} {{Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'}} t7xgx7wwiig1m10xmwlr37slf7ot19f 0 12161 189638 189556 2026-08-23T15:19:30Z Motoranger 10577 no useful information 189638 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Sahalinan agj |Venälaine nimi = Сахалинская область |Flag = [[Fail:Flag of Sakhalin Oblast.svg|150px|Sahalinan agjan flag]] |FSCoA = [[Fail:Sakhalin Oblast Coat of Arms.svg|110px|Sahalinan agjan znam]] |FlagLnk = Sahalinan agjan flag |CoALnk = Sahalinan agjan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Sakhalin Oblast.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Suvisahalinsk]] |AreaRnk = 37 |TotArea = 87101 |WaterPrcnt = 2.68 |PopRnk = 73 |Eläjiden lugu = 490,181 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 5.63 |GDPRnk = 21 |GDP = 767,8 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 1575,6 |FedDistrNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |EcRegNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Kožemäko Oleg|Oleg Kožemäko]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = ''hän-žo'' |LegislTtl = Agjan Duman ezimez' |LegislNm = [[Hapočkin Andrei|Andrei Hapočkin]] |FSAnthem = |Domain = |CadNo = 65 |MSK = [[UTC]]+11 ([[MSK]]+8) }} '''Sahalinan agj''' ({{lang-ru|Сахалинская область}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]]. Sijadase saril täuzin. Se mülüb [[Edahaižen Päivnouzmpolen federaline ümbrik|Edahaižen Päivnouzmpolen federaližhe ümbrikho]]. Agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om [[Suvisahalinsk]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. == Istorii == Sahalinan agj om olmas vs 1932 redukun 20. päiväspäi. Se om ühtnenu Suvisahalinan agjanke vs 1947 vilukun 2. päiväspäi. Sahalinan agjan Päkäskuz<ref>[http://constitution.garant.ru/region/ustav_sahalin/ Sahalinan agjan Päkäskusen tekst. — ''Constitution.garant.ru''.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 2001 28. päiväl kezakud Agjan Duman ezitajil, om allekirjutadud gubernatoral sen-žo voden 9. päiväl heinkud da om väges möhembaižidenke vajehtusidenke. Se vajehti endišt Päkäskust, kudamb oli vahvištadud vn 1996 9. päiväl vilukud. == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Sakhalin Oblast.svg|thumb|left|250px|Sahalinan agjan reljefan kart.]] Sar'hine agj om üks'jäine mugoine Venämas, sijadase [[Sahalin]]-sarel da [[Kurilan sared|Kurilan sarištol]]. Agjal om meriröunoid [[Japonii|Japonijanke]] suves, [[Habarovskan rand]]anke päivlaskmas da [[Kamčatkan rand]]anke pohjoižes. Sen randad lainištadas [[Tün' valdmeri|Tünen valdmeren]] [[Ohotskan meri|Ohotskan]] da [[Japonijan meri|Japonijan]] mered. Ei ole röunoid kuivmadme. Pind om 87 101 km², sidä kesken Sahalin-sar' lähižidenke penidenke saridenke 76,6 tuh. km², Kurilan sared — 10,5 tuh. km². Znamasižed joged oma [[Poronai (jogi)|Poronai]] (350 km pitte) da [[Tim']] (330 km). Reljef om mägikaz mererandaližidenke tazangištoidenke. Manrehkaidused oma paksud, 160 vulkanaspäi 40 oma aktivižed Kurilan saril. Kaikiš korktemb čokkoim sijadase Kuriloiden kaikiš pohjoižembal [[Atlasovan sar'|Atlasovan sarel]], se om [[Alaid (vulkan)|Alaid-vulkan]] (2339 m), Sahalin-saren — [[Sahalinan Päivnouzmmäged|Sahalinan Päivnouzmmägiden]] [[Lopatinan mägi]] (1609 m) saren keskuses. Klimat om [[ven vö|ven]] mussonine. Elokun keskmäine lämuz om +19 C° suves da +10 C° pohjoižes. Vilukun kesklämuz om −6 C° suves da −24 C° pohjoižes. Paneb sadegid 600 mm vodes tazangištoil da 1200 mm mägipautkil. Londuseližed varad oma [[londuseline gaz]], [[kivivoi]], [[kivihil']], [[bur hil']], [[raud|raudkivend]], [[mec]], [[kala]] da [[merenproduktad]]. == Tobmuz == [[Fail:Здание правительства Сахалинской области. (1).JPG|thumb|right|250px|Agjan Ohjastusen pert' [[Suvisahalinsk]]as.]] Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Kožemäko Oleg|Oleg Kožemäko]] radab gubernatoran vs 2015 keväz'kun 25. päiväspäi. Hänen valdatusiden strok om viž vot. Gubernator om mugažo agjan Ohjastusen ezimez', hän märičeb sen strukturad da paneb sen ühtnijoid radnikusile. Ezmäine varagubernator, Ohjastusen ezmäine varaezimez' da viž Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Sahalinan agjan üks'kodine parlament om Agjan Dum. Kaik rahvaz valičeb sen 28 ezitajad videks vodeks. [[Hapočkin Andrei|Andrei Hapočkin]] radab Agjan Duman ezimeheks vs 2017 sügüz'kun 25. päiväspäi. Radonoigendai tobmuz om Sahalinan agjan Ohjastuz. Agjan ministrused, agentused, valdkundaližed inspekcijad, üks' ohjanduz da üks' laudkund alištudas Ohjastusele. Valitihe gubernatorad vn 2015 13. päiväl sügüz'kud, [[Kožemäko Oleg|nügüdläine gubernator]] sai vägestust ezmäižes turas (67,8%). Agjan Duman ühtijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2017 10. päiväl sügüz'kud (7. kucund). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 497 973 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikutte nellänz' eläi videspäi om lidnalaine. Kaik om [[Sahalinan agjan lidnad|vižtoštkümne lidnad]] agjas da 5 lidnanvuittušt žilod. Ei ole toižid järedoid lidnoid. Vl 2017 kaik oli 8 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): [[venälaižed]] — 82,3%, [[korejalaižed]] — 5,0%, [[ukrainalaižed]] — 2,4%, [[totarlaižed]] — 1,0%, [[vaugedvenälaižed]] — 0,6%, [[nivhalaižed]] — 0,5%, [[kirgizlaižed]] — 0,4%, toižed rahvahad — 3,0%, rahvahuden ozutandata — 4,8%. Erased toižed igähižed rahvahad: [[orokalaižed]] (ul'talaižed) — 259 rist. (0,05%), [[nanalaižed]] — 148 rist. (0,03%), [[oročilaižed]] — 28 rist. (0,01%), [[itel'menalaižed]] — 15 rist. (0,003%). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.admsakhalin.ru/ Sahalinan agjan gubernatoran da Ohjastusen oficialine sait (''admsakhalin.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.dumasakhalin.ru/ Sahalinan agjan Duman oficialine sait (''dumasakhalin.ru'').] {{ref-ru}} {{Sahalinan agjan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Sahalinan agj| ]] 6smv47m6j08m3xz036ukugaoilatekn 0 12167 189593 189574 2026-08-23T13:59:39Z Motoranger 10577 spam is deleted 189593 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Amuran agj |Venälaine nimi = Амурская область |Flag = [[Fail:Flag of Amur Oblast.svg|150px|Amuran agjan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of arms of Amur Oblast.svg|110px|Amuran agjan znam]] |FlagLnk = Amuran agjan flag |CoALnk = Amuran agjan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Amur Oblast.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Blagoveščensk (Amuran agj)|Blagoveščensk]] |AreaRnk = 14 |TotArea = 361908 |WaterPrcnt = 3.18 |PopRnk = 62 |Eläjiden lugu = 798,424 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 2.21 |GDPRnk = 55 |GDP = 287,6 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 357,8 |FedDistrNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |EcRegNm = Edahaižen Päivnouzmpolen |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Kozlov Aleksandr|Aleksandr Kozlov]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = ''hän-žo'' |LegislTtl = Käskusenandajan Suiman ezimez' |LegislNm = [[Djakonov Konstantin|Konstantin Djakonov]] |FSAnthem = |Domain = |CadNo = 28 |MSK = [[UTC]]+9 ([[MSK]]+6) }} '''Amuran agj''' ({{lang-ru|Амурская область}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]]. Se mülüb [[Edahaižen Päivnouzmpolen federaline ümbrik|Edahaižen Päivnouzmpolen federaližhe ümbrikho]]. Agjan pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Blagoveščensk (Amuran agj)|Blagoveščensk]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. == Istorii == Amuran agj om olmas vl 1932 redukun 20. päivälpäi. Vn 1948 2. päivälpäi elokud agj om erigoitnu [[Habarovskan rand]]aspäi. Amuran agjan Päkäskuz<ref>[http://constitution.garant.ru/region/ustav_amur/ Amuran agjan Päkäskusen tekst ''constitution.garant.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 1995 16. päiväl kül'mkud Agjan Suiman ezitajil, om allekirjutadud gubernatoral sil-žo vodel tal'vkun 13. päiväl da om väges nügüd' äiluguižidenke vajehtusidenke. == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Amur Oblast.png|thumb|left|250px|Amuran agjan reljefan kart.]] Agj röunatab [[Habarovskan rand]]anke päivnouzmas, [[Evrejan avtonomine agj|Evrejan avtonomiženke agjanke]] suvipäivnouzmas, [[Kitai]]nke suves da suvipäivlaskmas (sen [[Heilunczän]]-agjanke), [[Baikalantagaine rand|Baikalantagaiženke randanke]] päivlaskmas da [[Saha (Jakutijan) Tazovaldkund]]anke pohjoižes. Amuran agj om mererandatoi. Pind om 361 908 km², sidä kesken [[mec]] otab kaks' koumandest. Kaikiš pidemb [[Amur]]-jogi om [[Kitai]]nke röunaks. Agjan tobj pala mülüb [[Amur]]-jogen basseinha, sen znamasižed ližajoged oma [[Zei (jogi)|Zei]] da [[Burei (jogi)|Burei]]. Mugažo järed jogi om [[Selemdž]] pohjoižpäivnouzmas, se om Zejan ližajogi. [[Olökm]]-jogen pala jokseb lodehes, se mülüb [[Len (jogi)|Lenanjogen]] basseinha. Kaikiš suremb reskvezišt om ratud [[Zejan vezivaradim]]. Reljef om mägikaz pohjoižes ([[Stanovoi (mägisel'g)|Stanovoi-mägisel'g]]), tazo keskuses da suves. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Gorod Makit]]-mägenpä, se sijadase agjan päivnouzmas (2295 m). Kaikiš madalamb om Amur-jogen kendäk suves. Klimat om terav kontinentaline pohjoižil mägil da mussonine suvemb. Keza om räk, tal'v om lujas vilu. Heinkun keskmäine lämuz om +19..+22 C°, vilukun kesklämuz om −22..−31 C°. Paneb sadegid 500..550 mm vodes agjan suvipoles da 900..1000 mm pohjoižmägiden pautkil. Sadeged oleldas kezal tobjimalaz (voden norman seičeme kümnendest). Kevädel lumikatken tobj pala purustub madalan nepsuden tagut. Londuseližed varad oma [[kivihil']], [[bur hil']], metallad ([[raud|raudkivend]], [[vas'k]], [[tin]], [[kuld]], [[äimetalližed kivendod]]), [[mouckivi]], [[mec]], [[gidroenergii]]. == Tobmuz == [[Fail:Seat-of-the-government-amur-oblast-lenin-street-135-blagoveshchensk.jpg|thumb|right|250px|Agjan gubernatoran da Ohjastusen pert' [[Blagoveščensk (Amuran agj)|Blagoveščenskas]].]] Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Kozlov Aleksandr|Aleksandr Kozlov]] radab gubernatoran vs 2015 keväz'kun 25. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om mugažo agjan Ohjastusen ezimez', hän märičeb sen strukturad da paneb Ohjastusen ühtnijoid radnikusile. Üks' ezmäine Ohjastusen varaezimez' da seičeme Ohjastusen muite varaezimest oma hänele abhu. Amuran agjan üks'kodine parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 36 ezitajad videks vodeks. [[Djakonov Konstantin|Konstantin Djakonov]] radab Käskusenandajan Suiman ezimeheks vs 2013 uhokun 12. päiväspäi. Radonoigendai tobmuz om Amuran agjan Ohjastuz. Agjan ministrused, ohjandused da inspekcijad alištudas Ohjastusele. Vl 2015 sügüz'kun 13. päiväl gubernatorad valitihe, [[Kozlov Aleksandr|nügüdläine gubernator]] sai vägestust ezmäižel tural 50,64% änid satusenke. Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl sügüz'kud. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 830 103 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikutte kahtenz' eläi koumespäi om lidnalaine. Kaik om [[Amuran agjan lidnad|kümne lidnad]] agjas, 21 lidnanvuittušt žilod da 608 küläd. Toižed järedad lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): [[Belogorsk (Amuran agj)|Belogorsk]] da [[Svobodnii (Amuran agj)|Svobodnii]]. Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): [[venälaižed]] — 93,4%, [[ukrainalaižed]] — 2,0%, [[vaugedvenälaižed]] — 0,5%, [[armenijalaižed]] — 0,5%, [[totarlaižed]] — 0,4%, toižed rahvahad — 2,2%, rahvahuden ozutandata — 1,0%. Erased toižed igähižed rahvahad oma [[evenkalaižed]] (1481 rist., 0,18%) i [[jakutalaižed]] (449 rist., 0,05%). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.amurobl.ru/ Amuran agjan gubernatoran da Ohjastusen oficialine portal (''amurobl.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.zsamur.ru/ Amuran agjan Käskusenandajan Suiman oficialine sait (''zsamur.ru'').] {{ref-ru}} {{Amuran agjan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Amuran agj| ]] 6qa4oqujtefhszu29n2tq9q5crk1ic6 0 12212 189624 189570 2026-08-23T15:03:27Z Motoranger 10577 S.p.a.m. is deleted 189624 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Tulan agj |Venälaine nimi = Тульская область |Flag = [[Fail:Flag of Tula Oblast.svg|150px|Tulan agjan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of Arms of Tula oblast.png|110px|Tulan agjan znam]] |FlagLnk = Tulan agjan flag |CoALnk = Tulan agjan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Tula Oblast.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Tul]] |AreaRnk = 70 |TotArea = 25679 |WaterPrcnt = 0.89 |PopRnk = 32 |Eläjiden lugu = 1,491,855 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 58.10 |GDPRnk = 38 |GDP = 517,7 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 344,5 |FedDistrNm = Keskuzline |EcRegNm = Keskuzline |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Dümin Aleksei|Aleksei Dümin]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = [[Andrianov Jurii|Jurii Andrianov]] |LegislTtl = Agjan Duman ezimez' |LegislNm = [[Haritonov Sergei|Sergei Haritonov]] |FSAnthem = |Domain = |CadNo = 71 |MSK = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Tulan agj''' ({{lang-ru|Тульская область}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]]. Se mülüb [[Federaline keskuzümbrik|Federaližhe keskuzümbrikho]]. Agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn om [[Tul]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. == Istorii == Tulan agj om olmas vs 1937 sügüz'kun 26. päiväspäi. Tulan agjan Päkäskuz<ref>[http://www.tulaoblduma.ru/o_dume/polnomochiya/ustav.pdf Tulan agjan Päkäskusen tekst ''tulaoblduma.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 2015 28. päiväl semendkud Agjan Duman ezitajil, om allekirjutadud gubernatoral sil-žo päiväl da om väges möhembaižidenke vajehtusidenke. Se vajehti edelišt Päkäskust, kudamb oli vahvištadud vn 2001 1. päiväl kül'mkud Agjan Duman ezitajil, oli allekirjutadud gubernatoral sen-žo voden 12. päiväl kül'mkud. == Geografijan andmused == [[Fail:Russia Tula Oblast relief location map.png|thumb|left|250px|Tulan agjan reljefan kart.]] Agj röunatab [[Räzanin agj]]anke päivnouzmas, [[Lipeckan agj]]anke suvipäivnouzmas, [[Orelan agj]]anke suvipäivlaskmas, [[Kalugan agj]]anke päivlaskmas da lodehes, [[Moskvan agj]]anke pohjoižes da pohjoižpäivnouzmas. Tulan agj om mererandatoi. Pind om 25 679 km², sidä kesken [[mec]] otab 3 370 km² (territorijan seičemendest). Jogiden nell' videndest mülüdas [[Okanjogi|Okanjogen]] ([[Kaspijan meri|Kaspijan meren]]) basseinha. Agjan päivnouzmpolen toine videndez mülüb [[Don]]-jogen ([[Atlantine valdmeri|Atlantižen valdmeren]]) basseinha. Kaikiš surembad vezištod oma [[Pronän vezivaradim|Pronän]] (16,2 km²) da [[Šatan vezivaradim|Šatan]] (12,5 km²) vezivaradimed. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Keskvenälaine ülüz|Keskvenälaižen ülüden]] nimetoi taho Rajevo-küläs (293 m). Kaikiš pidemban [[Ok (jogi)|Okanjogen]] kendäk om kaikiš madalamb sen alajoksmuses Moskvan agjan röunanno (108 m). Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om +20 C°, vilukun lämuz — −10 C°, voden keskmäine lämuz om +5 C°. Paneb sadegid 575 mm vodes agjan lodehes, 470 mm — suvipäivnouzmas, pakaižetomal pordol — 70%, enamba kaiked — heinkus. Londuseližed varad oma [[bur hil']], [[turbaz]], [[raud|raudkivend]], [[stroncii|stronciikivend]], [[sauvondmaterialad]] ([[mouckivi]], [[lete|letked]], [[savi|saved]], [[sauvondgips]]), [[mec]], [[mustma]]. == Tobmuz == [[Fail:White House Tula (1).jpg|thumb|right|250px|Agjan Duman, gubernatoran da Ohjastusen pert' [[Tul]]as.]] Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Dümin Aleksei|Aleksei Dümin]] radab gubernatoran vs 2016 uhokun 2. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab gubernatorad videks vodeks. Gubernator märičeb agjan Ohjastusen strukturad da paneb sen ühtnijoid radnikusile. Ezmäine varagubernator, [[Andrianov Jurii|Jurii Andrianov]], radab Ohjastusen ezimeheks vs 2012 redukun 9. päiväspäi. Viž muite varagubernatorad oma gubernatorale abhu. Viž varaezimest oma Ohjastusen ezimehele abhu. Tulan agjan üks'kodine parlament om Agjan Dum. Kaik rahvaz valičeb sen 48 ezitajad videks vodeks. [[Haritonov Sergei|Sergei Haritonov]] radab Agjan Duman ezimeheks vs 2014 sügüz'kun 30. päiväspäi. Radonoigendai tobmuz om Tulan agjan Ohjastuz. Gubernator da muite varagubernatorad ei ole Ohjastusen ühtnijad. Agjan ministrused, komitetad, ohjandused da valdkundaližed inspekcijad alištudas Ohjastusele. Agjan Duman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2014 14. päiväl sügüz'kud (6. kucund). Valitihe gubernatorad vn 2016 18. päiväl sügüz'kud, [[Dümin Aleksei|nügüdläine gubernator]] sai vägestust ezmäižes turas (84,19% änid). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 1 553 925 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikutte nellänz' ristit videspäi om lidnalaine. Kaik om [[Tulan agjan lidnad|ühesatoštkümne lidnad]] agjas da 12 lidnanvuittušt žilod. Toine järed lidn (enamba 100 tuh. eläjid) om [[Novomoskovsk (Tulan agj)|Novomoskovsk]], se om konurbacijas [[Tul]]-pälidnanke. Vl 2017 kaik oli 15 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): [[venälaižed]] — 94,1%, [[ukrainalaižed]] — 1,0%, [[armenijalaižed]] — 0,6%, [[totarlaižed]] — 0,5%, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,4%, toižed rahvahad — 2,1%, rahvahuden ozutandata — 1,3%. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://agdumin.ru/ Tulan agjan gubernatoran personaline sait (''agdumin.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.tularegion.ru/ Tulan agjan Ohjastusen oficialine portal (''tularegion.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.tulaoblduma.ru/ Tulan agjan Duman oficialine sait (''tulaoblduma.ru'').] {{ref-ru}} {{Tulan agjan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Tulan agj| ]] gkd6c0whwey7vb8ah96kyekj7lgh2p4 0 12702 189646 189552 2026-08-23T15:31:42Z Motoranger 10577 нужны вменяемые правки исключительно 189646 wikitext text/x-wiki {{Rajon | Nimi = Nikol'skan ümbrik<br />Никольский округ | Znam = Coat of Arms of Nikolsk (Vologda oblast).png | Flag = Flag of Nikolsk rayon (Vologda oblast).png | Znam text = Nikol'skan ümbrikon znam | Flag text = Nikol'skan ümbrikon flag | Valdkund = Venäma | Pälidn = Nikol'sk | Eläjiden lugu = 18,845 | Year = 2023 | Pind = 7,476.71 | Map = Vologda-Oblast-Nikolsk.png | Map width = }} '''Nikol'skan ümbrik''' ({{lang-ru|Нико́льский о́круг}}) om ümbrik (edel vn 2023 kezakud — rajon) [[Venäma]]n [[Vologdan agj]]as. Administrativine keskuz om [[Nikol'sk]]-lidn, otab ümbrikon ristitišton kaht videndest. == Istorii == Ümbrikon aluz om pandud kut rajon vn 1924 elokus [[Pohjoižen Dvinan gubernii|Pohjoižen Dvinan gubernijha]]. Sil aigal rajonan pind oli 8863 nellikkilometrad, ristitišt — 59317 eläjad. Vn 1929 heinkun 15. päiväspäi rajon mülüi [[Pohjoine rand|Pohjoižen randan]] [[Pohjoižen Dvinan ümbrik]]ho. Vn 1930 heinkun 30. päiväl heittihe ümbrikod, i voden 1936 tal'vkun 5. päivhäsai rajon mülüi Pohjoižhe randha kut administrativine ühtnik. Vozil 1936−1937 oli [[Pohjoine agj|Pohjoižen agjan]] palaks. Vn 1937 sügüz'kun 23. päiväspäi rajon mülüb Vologdan agjaha. Ümbrik om olmas nügüdläižiš röunoiš vspäi 2004. == Geografijan andmused == Nikol'skan ümbrik sijadase agjan suvipäivnouzmas. Pind — 7 476,71 nellikkilometrad. [[Mec]]ad ottas territorijan 86 % (6448 km²). Koivikod habikoidenke oma enambuses, kavag'mec otab koumandest (kuz', pedai). Om röunoid seičemenke Venäman ümbrikonke i rajonanke: * päivnouzmas [[Kostroman agj]]an [[Vohman rajon]]anke; * suvipäivnouzmas [[Kostroman agj]]an [[Pavinon rajon]]anke; * suves [[Kostroman agj]]an [[Piščugan rajon|Piščugan]] da [[Mežan rajon|Mežan]] rajonidenke; * suvipäivlaskmas [[Kostroman agj]]an [[Kologrivan rajon]]anke; * päivlaskmas [[Vologdan agj]]an [[Babuškinan ümbrik (Vologdan agj)|Babuškinan ümbrikonke]]; * pohjoižes da pohjoižpäivnouzmas [[Vologdan agj]]an [[Kičmengan ümbrik]]onke. Reljef om kukhikaz tobjimalaz, pened sod oma sijidme. [[Pohjoižed Uvalad]]-ülüden päivlaskmaine pala otab ümbrikon territorijad läz täuzin. Znamasine jogi om [[Jug (jogi)|Jug]] sen huranke [[Šaržen'g]]-ližajogenke, mülüdas [[Pohjoine Dvin|Pohjoižen Dvinan]] ([[Jävaldmeri|Jävaldmeren]]) basseinha. Ümbrikon päivlaskmas [[Unž]]-jogi ližajodidenke mülüb [[Volg]]an ([[Kaspijan meri|Kaspijan meren]]) basseinha. Om läz seičemed sadad penid da surid jogid. Om vähä penid järvid (ühten nellikkilometran penemba pindal). [[So]]d ottas territorijan sadandest. Londuseližed varad oma [[turbaz]], [[sauvondmaterialad]] ([[lete|letked]], [[savi|saved]], [[gravii]]), [[dolomit]], [[mec]], [[vezi|reskvezi]]. == Tobmuz == Vn 2015 kezakun 25. päiväspäi rajonan territorii jagoihe kahesaks municipaližeks ühtnikaks: üks' lidnankund i seičeme küläkundad. Üks' küläkund oli mülütadud toižhe vn 2018 kezakus, üks' lidnankund i kuz' küläkundad jäiba. Kaik ned oma kätud ümbrikon territorialižikš palakundoikš vn 2023 kezakuspäi. Vn 2008 keväz'kuspäi Väčeslav Panov oli valitud i radoi rajonan da sen administracijan pämehen kahtenden strokun. Rajonan pämehen järgvaličendad oliba vn 2012 keväz'kun 4. päiväl, hänen valdatusiden strok oli viž vot. Nell' administracijan varapämest oliba hänele abhu. Kaik kaks' ohjandust, kahesa palakundad da üks' komitet alištuiba rajonan administracijale. Käskusenandai tobmuz om Ezitajiden Suim ({{lang-ru|Представительное собрание}}) 19 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks. Järgenduseližed valičendad sihe oliba vn 2012 keväz'kun 4. päiväl. Väčeslav Podnebesnikov radoi sen ezimehen vl 2015. == Eläjad == Vn 2002 Venäman rahvahanlugemižen mödhe rajonan eläjiden lugu oli 26 461 ristitud, vn 2010 — 24 488 ristitud, vn 2021 — 19 154 ristitud. Kaik 20 115 eläjad oli rajonas vl 2017. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 97,6 %, toižed rahvahad — 0,8 %, rahvahuden ozutandata — 1,6 %. Kaik om 214 eländpunktad ümbrikos, niiden kesken üks' lidn, 12 žilod da 201 külä, niišpäi 31 seištas kaikenaigažeta ristitištota. Toižid znamasižid eländpunktoid ei ole. == Ižanduz == Ümbrikon ižandusen päsarakod oma mecan varhapanend da ümbriradmine ([[pilindmaterialad]], [[strub]]ad brusaspäi), sömtegimišt da maižanduz, omblendtegimišt da turizm<ref>[http://nikolskreg.ru/up/files/economika/Investitcionnyi_pasport_2014.pdf Nikol'skan rajonan investicine pasport rajonan ''nikolskreg.ru''-saital. — 32 lp. — Lpp. 5−6.] {{ref-ru}}</ref>. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://35nikolskij.gosuslugi.ru/ Nikol'skan ümbrikon tobmuden sait (''35nikolskij.gosuslugi.ru'')] i sen [http://www.nikolskreg.ru/ versii edel 2024. vot (''nikolskreg.ru'').] {{ref-ru}} * [http://vologda-oblast.ru/municipalitety/nikolskiy_rayon/ Nikol'skan ümbrik agjan ohjastusen oficialižel ''vologda-oblast.ru''-portalal.] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Vologdan agjan rajonad}} [[Kategorii:Nikol'skan ümbrik| ]] 5dxpir0awpkcqxxsnpqb34q7nsd17ve 0 12716 189599 189476 2026-08-23T14:19:26Z Motoranger 10577 s.p.a.m. is deleted 189599 wikitext text/x-wiki {{Rajon | Nimi = Sämžan ümbrik<br />Сямженский округ | Znam = Gerb-Siamzhensky-region.gif | Flag = Flag of Syamzhensky rayon (Vologda oblast).png | Znam text = Sämžan ümbrikon znam | Flag text = Sämžan ümbrikon flag | Valdkund = Venäma | Pälidn = Sämž | Eläjiden lugu = 8,049 | Year = 2023 | Pind = 3,949.98 | Map = Vologda-Oblast-Siamzha.png | Map width = }} '''Sämžan ümbrik''' ({{lang-ru|Ся́мженский о́круг}}) om ümbrik (edel vn 2022 kezakud — rajon) [[Venäma]]n [[Vologdan agj]]as. Vspäi 1953 administrativine keskuz om [[Sämž]]-žilo (ümbrikon ristitišton läz pol't). == Istorii == Ümbrikon aluz om pandud kut rajon vn 1929 heinkun 15. päiväl [[Pohjoine rand|Pohjoižen randan]] [[Vologdan ümbrik (Pohjoine rand)|Vologdan ümbrikho]], Djakovskai-külän keskuseks (nece külä vl 1953 oli ühtištadud toižidenke külidenke Sämž-küläks). Vn 1930 heinkun 30. päiväl heittihe Vologdan ümbrikod, sid' vozil 1930−1931 da 1935−1936 Sämžan rajon mülüi Pohjoižhe randha kut administrativine ühtnik. Vozil 1931−1935 rajonan territorii oli jagadud [[Tot'man ümbrik|Tot'man]] da [[Harovskan ümbrik|Harovskan]] rajoniden keskes. Vozil 1936−1937 rajon mülüi [[Pohjoine agj|Pohjoižhe agjaha]]. Vn 1937 sügüz'kun 23. päiväspäi mülüb Vologdan agjaha. Vozil 1962−1965 rajonan territorii oli ühtištadud [[Harovskan ümbrik|Harovskan rajonanke]]. Ümbrik om olmas nügüdläižiš röunoiš vspäi 1935. == Geografijan andmused == Sämžan ümbrik sijadase agjan keskuses, pohjoižpäivnouzmha [[Vologd]]aspäi. Pind — 3 949,98 nellikkilometrad. [[Mec]] otab territorijan viž kudendest (3275 km²), kavag'mecad oma enambuses. [[So]]d — 6 %. Om röunoid videnke [[Vologdan agj]]an ümbrikonke: * päivnouzmas [[Tot'man ümbrik]]onke; * suves [[Sokolan ümbrik (Vologdan agj)|Sokolan ümbrikonke]]; * päivlaskmas [[Harovskan ümbrik]]onke; * lodehes [[Vožegan ümbrik]]onke; * pohjoižpäivnouzmas [[Verhovažjen ümbrik]]onke. Reljef om tazo keskuzpalas, kukhikaz päivnouzmas da suves ([[Harovskan kukkazsel'g]]), sokaz sijidme. Znamasižed joged oma [[Kuben]] ([[Suhon]]an bassein) da [[Vag (jogi)|Vag]] ([[Pohjoine Dvin|Pohjoižen Dvinan]] bassein). Kaikiš suremb järvišpäi om [[Šičenganjärv]] (10,2 km²). Kaik joged mülüdas [[Jävaldmeri|Jävaldmeren]] basseinha. Londuseližed varad oma [[turbaz]], [[sauvondmaterialad]] ([[lete|letked]], [[gravii]]), [[mec]], [[vezi|reskvezi]]. == Tobmuz == Vn 2008 heinkun 2. päiväspäi rajonan territorii jagoihe kahesaks küläkundaks. Vn 2022 kezakuspäi kaik ned küläkundad oma tühjitadud i kätud ümbrikon territorialižikš palakundoikš. Vn 2012 keväz'kun 4. päiväspäi Aleksandr Frolov oli valitud da radoi rajonan da sen administracijan pämehen. Kaks' administracijan varapämest oliba hänele abhu. Kaik nell' ohjandust, kümne palakundad, üks' komitet da üks' radnikoičend alištuiba rajonan administracijale. Käskusenandai tobmuz om Ezitajiden Suim ({{lang-ru|Представительное собрание}}) 15 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks. Järgvaličendad sihe oliba vn 2012 keväz'kun 4. päiväl. Nikolai Borskii radoi sen ezimehen vl 2015. Ezitajiden Suim alištub ümbrikon pämehele. Vspäi 2010 Kundaline Nevondkund ({{lang-ru|Общественный Совет}}) radab ümbrikos (12 ühtnijad). == Eläjad == Kaik 32 711 eläjad oli rajonas vl 1939, 19 839 eläjad vl 1959, 15 577 eläjad vl 1970. Vn 2002 Venäman rahvahanlugemižen mödhe rajonan eläjiden lugu oli 10 384 ristitud, vn 2010 — 8 745 ristitud, vn 2021 — 8 226 ristitud. Kaik 8 161 eläjad oli rajonas vl 2017. Rahvahad (enamba 0,4 % eläjid vl 2021): [[venälaižed]] — 94,1 %, toižed rahvahad — 1,9 %, rahvahuden ozutandata — 4,0 %. Kaik om 157 eländpunktad ümbrikos, niiden kesken kahesa žilod da 149 küläd. Niišpäi 47. km-žilo i 45 küläd seištas kaikenaigaižeta ristitištota. Toižid znamasižid eländpunktoid ei ole. == Ižanduz == Ümbrikon ižandusen päsarakod oma mecan varhapanend da ümbriradmine [[pilindmaterialad|pilindmaterialoikš]], sömtegimišt da maižanduz, turizm<ref>[http://www.сямженский-район.рф/_Dokumenty/DocAdm/Pasport.pdf Sämžan rajonan investicine pasport ''сямженский-район.рф''-saital. — 22 lp. — Lpp. 6−7.] {{ref-ru}}</ref>. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://35syamzhenskij.gosuslugi.ru/ Sämžan ümbrikon oficialine sait (''35syamzhenskij.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} * [http://vologda-oblast.ru/municipalitety/syamzhenskiy_rayon/ Sämžan ümbrik agjan ohjastusen oficialižel ''vologda-oblast.ru''-portalal.] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Vologdan agjan rajonad}} [[Kategorii:Sämžan ümbrik| ]] lt2la5akqivmiiemthx3xbdoukgp77z 0 12726 189645 189551 2026-08-23T15:29:16Z Motoranger 10577 there's no rubbish 189645 wikitext text/x-wiki {{Rajon | Nimi = Tarnogan ümbrik<br />Тарногский округ | Znam = Gerb-Tarnogsky-region.gif | Flag = Flag of Tarnogsky rayon (Vologda oblast).png | Znam text = Tarnogan ümbrikon znam | Flag text = Tarnogan ümbrikon flag | Valdkund = Venäma | Pälidn = Tarnogan Lidnut | Eläjiden lugu = 10,460 | Year = 2023 | Pind = 5,175.74 | Map = Vologda-Oblast-Tarnogsky.png | Map width = }} '''Tarnogan ümbrik''' ({{lang-ru|Та́рногский о́круг}}) (edel vn 2022 kezakud — rajon) om ümbrik [[Venäma]]n [[Vologdan agj]]as. Administrativine keskuz om [[Tarnogan Lidnut]]-žilo (pagin. [[Tarnog (žilo)|Tarnog]]). == Istorii == Ümbrikon aluz om pandud kut Tarnogan rajon vn 1935 vilukun 25. päiväl [[Pohjoine rand|Pohjoižhe randha]], i vn 1936 tal'vkun 5. päivhäsai rajon mülüi sihe kut administrativine ühtnik. Vozil 1936−1937 oli [[Pohjoine agj|Pohjoižen agjan]] palaks. Vn 1937 sügüz'kun 23. päiväspäi mülüb Vologdan agjaha. Vozil 1963−1964 [[Nüksenican rajon]]an territorii mülüi Tarnogan rajonha. Rajon oli olmas nügüdläižiš röunoiš vspäi 1965. Kätihe ümbrikoks vn 2022 kezakuspäi. == Geografijan andmused == Tarnogan ümbrik sijadase agjan pohjoižpäivnouzmas. Pind — 5 181 nellikkilometrad. [[Mec]] otab territorijan nell' videndest (4258 km²). Pedajikod, koivikod da kuzištod oma enambuses. Om röunoid nellänke Venäman ümbrikonke i rajonanke: * päivnouzmas [[Vologdan agj]]an [[Nüksenican ümbrik]]onke; * suves [[Vologdan agj]]an [[Tot'man ümbrik]]onke; * päivlaskmas [[Vologdan agj]]an [[Verhovažjen ümbrik]]onke; * pohjoižes [[Arhangel'skan agj]]an [[Ustjan rajon]]anke. Reljef om kukhikaz keskuzpalas, päivlaskmas da suves, tazo päivlaskmas, sokaz pohjoižes. Znamasižed joged oma [[Kokšen'g]] ([[Ustjanjogi|Ustjan]] ližajogi) sen huran [[Uftüg (Kokšen'gan ližajogi)|Uftüg]]-ližajogenke. [[Suhon]]-jogi om ümbrikon suvipäivnouzmaižeks röunaks. Om ühesa pen't järved (kaik penemba mi üks' nellikkilometr, no erased 20..30 m süvütte). Kaik joged mülüdas [[Pohjoine Dvin|Pohjoižen Dvinan]] ([[Jävaldmeri|Jävaldmeren]]) basseinha. Londuseližed varad oma [[turbaz]], [[sauvondmaterialad]] ([[savi|saved]], ([[gravii]], [[lete|letked]]), [[mouckivi]], [[mec]], [[vezi|reskvezi]]. == Tobmuz == Vn 2009 sulakun 8. päiväspäi enččen rajonan territorii jagoihe kudeks küläkundaks. Kaik ned oma kätud ümbrikon territorialižikš palakundoikš vn 2022 kezakuspäi. Vn 2009 keväz'kun 1. päiväspäi Sergei Gusev oli valitud i radoi rajonan da sen administracijan pämehen kahtenden strokun, viž vot valdatusiden strokunke. Rajonan pämehen järgenduseližed valičendad oliba vn 2014 sügüz'kun 14. päiväl, kaik rahvaz valiči händast. Kaks' administracijan varapämest oma hänele abhu. Kaik koume ohjandust, kümne palakundad da üks' komitet alištuihe rajonan administracijale. Käskusenandai tobmuz om Ezitajiden Suim ({{lang-ru|Представительное собрание}}) 15 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks. Järgvaličendad sihe oliba vn 2014 sügüz'kun 14. päiväl (videnz' kucund). Valentina Popova radoi sen ezimehen vl 2015. Vspäi 2012 Kundaline Nevondkund ({{lang-ru|Общественный Совет}}) radab rajonas (12 ühtnijad vl 2014). == Eläjad == Ümbrikon territorijan kaikiš suremb ristitišt oli 40 401 eläjad vl 1926. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe rajonan eläjiden lugu oli 15 363 ristitud, vn 2010 — 12 838 ristitud, vn 2021 — 10 632 ristitud. Kaik 11 491 eläjad oli rajonas vl 2017. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 95,6 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,2 %, rahvahuden ozutandata — 1,8 %. Kaik om 257 eländpunktad ümbrikos, niiden kesken 13 žilod da 244 küläd. Niišpäi 61 külä i Pockii Pogost-žilo seištas kaikenaigaižeta ristitištota. Ei ole toižid znamasižid eländpunktoid. == Ižanduz == Ümbrikon ižandusen päsarakod oma mecan varhapanend da ümbriradmine ([[pilindmaterialad]], cilindruidud parded), tor'vikveimtransport, maižanduz da sömtegimišt, turizm<ref>[http://tarnoga-region.ru/images/stories/arhiv/dokumenti/prochie/pasport.pdf Tarnogan rajonan investicine pasport rajonan ''tarnoga-region.ru''-saital. — 38 lp. — Lpp. 5−6.] {{ref-ru}}</ref>. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://35tarnogskij.gosuslugi.ru/ Tarnogan ümbrikon oficialine sait (''35tarnogskij.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} * [http://vologda-oblast.ru/municipalitety/tarnogskiy_rayon/ Tarnogan ümbrik Vologdan agjan ohjastusen oficialižel ''vologda-oblast.ru''-portalal.] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Vologdan agjan rajonad}} [[Kategorii:Tarnogan ümbrik| ]] pkmuiafgwi9fz5107b1p5o7bn9s80e2 3 12934 189667 78281 2026-08-24T11:22:37Z ~2026-46315-17 18649 /* Re: Biografijoiden ližaduz */ Vasta 189667 wikitext text/x-wiki {{hello}}-- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 11. semendku 2016, kell 21:54 (MSK) == Re: Tetabad sündujad == Kalliž [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]]. Tetpas, kacleškanden teiden tondan, no olgat tarkad redaktiruindan aigan, hot' meletan, miše nevoda kelle-se om tühj azj. Miččel kelel om paremba säta kontaktoid teideke? Дорогая [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]]! Конечно, посмотрю ваш ввод, но будьте внимательны при редактировании, хоть думаю, что советовать кому-то пустое дело. На каком языке лучше контактировать с вами? -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 19. semendku 2016, kell 22:35 (MSK) Да, теперь я вижу по авторству правки. Пожалуйста, [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]] ([[Lodu kävutajas:Анна Озерова|arutelu]]), всегда входите с паролем и подписывайтесь после сообщений: четыре знака "~" подряд, и подпись после сохранения появится автоматически. Это правило в Википедии. Спасибо по-вепсски (Sur') Spasib; Spasib-ik; или Kitän (официозно). Насчёт пополнения - поставлю вас в план, может быть в течение двух лет. Изучайте язык сами, пустая надежда - это большой грех. -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 23. semendku 2016, kell 21:43 (MSK) == Re 2: Tetabad sündujad == Дорогая [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]]! Приоритетные статьи вот эти: [[Vikipedii:Tarbhaižed lehtpoled, kudambad tarbiž säta kaikihe Vikipedijan versijoihe]], и времени у меня немного. Лучше меньше, да лучше. -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 13. heinku 2016, kell 20:55 (MSK) == Re: Добавление статей / Adding of articles == Дорогая [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]]! 0.На каком языке лучше контактировать с вами? In which language is better to talk with you? 1.Будьте внимательны при редактировании, хоть думаю, что советовать кому-то пустое дело. Вас каждый час читают сотни людей. 2.Русский язык в вепсских статьях недопустим, за исключением комментариев и других указаний на источники. 3.Насчёт пополнения - поставлю вас в план, может быть в течение двух лет. 4.Изучайте язык сами, пустая надежда - это большой грех. 5.Не добавляйте массово пустые разделы. Это развитию вепсского языка не помогает. -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 29. kezaku 2016, kell 22:57 (MSK) * Простите пожалуйста! Я буду учить этот язык обязательно! Как будет по вепсски прости или извините? Spasib-ik! [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]] ([[Lodu kävutajas:Анна Озерова|arutelu]]) 29. kezaku 2016, kell 23:29 (MSK) ** Vepsäks se-žo linneb «Pakičen prostindad». Tö voit löuta kaikid toižid sanoid i vepsän grammatikad Internet-verkon kal't. Žalleičendoks, läz kaik ned oma venäkel'židen täht // По-вепсски то же будет «Pakičen prostindad». Вы можете найти все другие слова и вепсскую грамматику через сеть Интернет. К сожалению, почти все они для русскоязычных. -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 30. kezaku 2016, kell 00:44 (MSK) == Re: Biografijan ližaduz == Дорогая [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]]! Вы знаете этих персон лучше, чем я. Добавьте текст биографии сами в эти статьи, хоть на русском или английском. Я переведу, потому что править пустоту гораздо тяжелее. Текст должен быть в сжатом виде для энциклопедии, только о главном. Чтобы пользователи не видели другого языка, текст вставляйте в виде комментария: <nowiki><!-- текст --></nowiki>. -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 20. heinku 2016, kell 06:12 (MSK) == Re: Biografijoiden ližaduz == Дорогая [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]]! Вы действительно хотите, чтобы я правил весь этот спам, который вы прислали зачем-то дважды, и теперь его надо сверять друг с другом, и чтобы у меня не осталось времени на действительно нужные статьи? Удалите сами ваши ненужные статьи, никакого мирового значения, отношения к вепсам или родственным народам они никак не имеют. Все вепсы двуязычны и прекрасно посмотрят их в других википедиях. Тут и так тысячи статей, которые надо добавлять, сейчас не до создания новых стабов. И, будьте добры, если уж добавляете что-то, то предельно внимательно, чтобы каждую вашу правку не приходилось править из-за безграмотности. Не стоит добавлять разделы, если вы в них ничего не вкладываете (кроме раздела источников, они должны быть в каждой статье). Если вы не умеете читать, придётся обратить внимание стюардов, хотелось бы вам это? Ничего я вам не должен, и подписывайтесь. -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 21. heinku 2016, kell 19:39 (MSK) Koirvaa, извините пожалуйста, я хотела чтобы вы перевели эти абзацы. Я сделала по вашему указанию скрывать до перевода текст на другом языке. [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]] ([[Lodu kävutajas:Анна Озерова|arutelu]]) 21. heinku 2016, kell 19:41 (MSK) Я хочу чтобы вы перевели статьи, как вы сказали в сжатом виде. [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]] ([[Lodu kävutajas:Анна Озерова|arutelu]]) 21. heinku 2016, kell 22:03 (MSK) Во сколько меня разболикуете Ruslik0? Помогите мне! [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]] ([[Lodu kävutajas:Анна Озерова|arutelu]]) 22. heinku 2016, kell 15:34 (MSK) :Анна, в каком городе живёшь? [[Specialine:Tond/&#126;2026-46315-17|&#126;2026-46315-17]] ([[Lodu kävutajas:&#126;2026-46315-17|pagin]]) 24. eloku 2026, kell 14:22 (MSK) Pakičen prostindad Ruslik0! Разблокируете minä Olgat hüväd! [[Kävutai:Анна Озерова|Анна Озерова]] ([[Lodu kävutajas:Анна Озерова|arutelu]]) 22. heinku 2016, kell 15:36 (MSK) qmuxcg2597t2vdrc2wqp46iccfn1bsq 1 12959 189616 189541 2026-08-23T14:43:01Z Motoranger 10577 деятельность спамера удалена. Требуется вход только для зарегистрированных пользователей. 189616 wikitext text/x-wiki Ka, no "adigan" om arni vähä termin, adigalaižed oma adigejalaižed-ki, čerkessijalaižed-ki, kabardalaižed-ki. Nece om rahvahiden grupp. Kc. [[:ru:Адыги]]. --[[Kävutai:Ghiutun|<font face="Old English Text MT" color="black">Ghiutun</font>]] 21. semendku 2016, kell 18:03 (MSK) Olen kacnu kirjutust. Sišpäi ei ole sel'ged, kut linneb "адыги" üks'lugus hot' venäks ("адыг, адыгейка"??). Piterin vajehnikas "adiglaine" znamoičeb "адыгеец, адыгейка". Toižes polespäi, vajehnikas ei ole "адыги"-sanan kändust. Petroskoin vajehnikas ei ole nimidä mugošt ani. Molembiš vajehnikoiš ei ole kelen nimen polhe. Lopuks, venäkel'ne vikipedii segoitab kelen ühtmudes i rahvahan nimes: adigad = čerkesalaižed?. No ičeze nimi - "adige". Statj, konz "om vaiše haravoid ümbri". Voib olda, Piterin vajehnikas känduz lugeb tulijad aigad. Tämbäi laske linneb "адыги" - "[[adiglaižed]]", "адыгейцы" - "[[adigejalaižed]]" (kut jo ülemba kirjutadud), i keled: [[adigan keled]] (vai [[adigen keled]]?) ("адыгские языки") = [[adigejan kel']] ("адыгейский язык") + [[kabardinan da čerkesan kel']] ("кабардино-черкесский язык"). -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|arutelu]]) 21. semendku 2016, kell 20:43 (MSK) 7pr6e04id0bw3ywtfwxt9ajqgzgriba 0 16967 189613 189538 2026-08-23T14:38:45Z Motoranger 10577 s.p.a.m. is deleted 189613 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Volosovo<br />Волосово | Lidnanznam = Coat of Arms of Volosovo (Leningrad oblast).svg | Flag = Flag of Volosovo (Leningrad oblast).svg | Lidnanznam text = Volosovon lidnanznam | Flag text = Volosovon flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 11,293 | Voz' = 2025 | Pind = 8 | Fail = Дом с деревянным углом - House with wooden edge - panoramio.jpg | Pämez' = Sergei Frolov<br/>(reduku 2009—) | Telefonkod = +7-81373-xx-xxx | Avtokod = 47 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Volosovo''' ({{lang-ru|Во́лосово}}, {{lang-fi|Volossova}}) om [[Venäma]]n lidn [[Leningradan agj]]as, [[Piter]]in suvipäivlaskmaine ezilidn. Se om [[Volosovon rajon]]an administrativine keskuz (sen alusenpanendaspäi vodel 1927), üks'jäine lidn da kaikiš suremb eländpunkt, mugažo Volosovon lidnankundan keskuz. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kuti ''Wolosowa''-külä vn 1676 [[Ingrii|Ingermanlandijan]] kartal. Tegihe järedaks kezažiloks 19. voz'sadan lopus, mülüi [[Petergof]]an makundha. Volosovod panihe lidnanvuiččeks žiloks vl 1937. Žilo oli okkupacijas [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan, sid' muretud, no om saudud möst. Žilo sai lidnan statusad vodel 1999. Ned oma olmas Volosovon edheotandoiden keskes: leibkombinat, šokoladfabrik, kombisötken kombinat<ref>[https://kombikorma.cbsco.ru/o-zavode Volosovon kombisötken tegimen sait (''kombikorma.cbsco.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (ani suvhe lidnaspäi), inkubatoriž-lindvodindstancii, mecedheotand, varažomad, jändusiden utilizacijan edheotand. Baltijan vagonankohenduztegim om sauvomas. Magistraline gazanveim ümbärdab lidnad. == Geografijan andmused == [[Fail:Len region map.gif|thumb|left|250px|Lidnoiden sijaduz agjas vn 2004 kartal]] Lidn sijadase rajonan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas, [[Ižoran ülüz|Ižoran ülüden]] suves, 135 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Volosovo om ümbärtud mecsaril. Matkad [[Piter]]in röunhasai om nell'kümne koume kilometrad pohjoižpäivnouzmha da 85 km sen keskuzpalhasai. Raudte jagab lidnad pohjoižeks da suvižeks paloikš. == Tobmuz == [[Fail:Volosovsky rayon 2019 Volosovskoe.png|thumb|left|250px|Volosovon lidnankund vn 2019 rajonan kartal]] Lagonovo-külä (95 rist. vl 2016) mülüb lidnankundha mugažo, se sijadase lidnan pohjoiženno röunanno. Lidnankundan pind — 17,56 km². Lidnankundan tobmuden pämez' om Deputatoiden nevondkundan ezimez'. Lidnan Administracijan jäl'gmäine pämez' oli Aleksandr Dmitravcov vhesai 2015, nügüd' rajonan Administracii tegeb sen velgusidme. == Eläjad == Vn 2002 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 11 660 ristitud, vn 2010 — 12 161 ristitud, vn 2021 — 11 931 ristitud. Kaik 12 148 eläjad oli lidnas vl 2017. Vozil 2010−2017 ristitišt oli kaikiš suremb kaikes aigas (12..12,2 tuhad). Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 92,8 %, [[armenijalaižed]] — 1,1 %, [[ukrainalaižed]] — 0,9 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,4 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,4 %, [[uzbekad]] — 0,4 %, [[totarlaižed]] — 0,4 %, [[tadžikalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,4 %, rahvahuden ozutandata — 0,8 %. Erased-se igähižed rahvahad (vl 2021): [[suomalaižed]] — 21 rist. (0,18 %), [[estilaižed]] — 14 rist. (0,12 %), [[karjalaižed]] — 2 rist. (0,02 %), [[vepsläižed]] — 2 rist. (0,02 %). [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] ph. Aleksandr Nevalaižen puine jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/309 Volosovon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om saudud lidnas vll 1904−1906. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma koume nomeruidud päivkodid (nomer 6, 28, 29), Volosovon augotižškol, kaks' keskškolad (nomer 1 i 2), lapsiden da norišton keskuz, čomamahtoiden škol N. K. Rerihan nimed, lapsiden da norišton sportškol. Leningradan agjan medicinižen profšingotesen keskusen Volosovon filial om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. Toine professionaližen opendusen aluzkund om Besedan maižanduztehnikum rajonan päivlaskmaiženno röunanno. == Transport == Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Avtobusad ühtenzoittas lidnad [[Gatčin]]anke i [[Kingisepp]]anke. Vodel 1870 saudihe «[[Piter]] — [[Tallidn|Revel']]»-raudtekeskustad da ''Volosovo''-raudtestancijad sen ühtes, om elektrojonusid [[Ivangorod]]hasai. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Volosovo museam.JPG|Volosovon istoriž-kodirandantedištandmuzei (2009) Hramvol.jpg|Ph. Aleksandr Nevalaižen jumalanpert', vn 2007 nägu Bus station Volosovo.jpg|Avtostancii vl 2007 Байкерский клуб - Motorcycle club - panoramio.jpg|Baikerklub (2013) Stvolosovo.jpg|''Volosovo''-raudtestancijan sauvuz vl 2007 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://volosovo-gorod.ru/ Lidnankundan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''volosovo-gorod.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Volosovo}} {{Leningradan agjan lidnad}} [[Kategorii:Volosovo| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Leningradan agjan lidnad]] [[Kategorii:Volosovon rajon|*]] an5yqqove2qoigfq5y0fvvn2k7f9kiw 0 21259 189592 189578 2026-08-23T13:58:06Z Motoranger 10577 деятельность спасена удалена. Требуется вход только для зарегистрированных пользователей. 189592 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Tarkosale<br />Тарко-Сале | Lidnanznam = Coat of Arms of Tarko-Sale (Yamalo-Nenetsky AO).png | Flag = Flag of Tarko-Sale (Yamal Nenetsia).png | Lidnanznam text = Tarkosalen lidnanznam | Flag text = Tarkosalen flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 19,932 | Voz' = 2023 | Pind = 43.37 | Fail = Магазин Северная бухта, shop north bay - panoramio.jpg | Pämez' = Anton Kolodin<br/>(reduku 2020—) | Telefonkod = +7-34997-xx-xxx | Avtokod = 89 | Aigvö = [[UTC]]+5 ([[MSK]]+2) }} '''Tarkosale''' ({{lang-ru|Та́рко-Сале́}}, [[totaran kel'|tot]]. i {{lang-uk|Тарко-Сале}}, {{lang-yrk|Тарка’ саля}} znamoičeb «eländpunkt jogiden keskes», sijaline {{lang-yrk|Таӆкаӈ' хаӆя}}) om [[Venäma]]n lidn [[Jamalan Nenciden avtonomine ümbrik|Jamalan Nenciden avtonomižen ümbrikon]] suvipäivnouzmas. Se om [[Puran rajon]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1932 kuti Puran rajonan administrativine keskuz. Vs 1976 elokun 18. päiväspäi oli radnikžilon statusanke. Tarkosale sai lidnan statusad vn 2004 30. päiväl keväz'kud. Tarkosale šingotase [[kivivoi]]n da sen gazan samižel («[[Novatek]]-Tarkosaleneftegaz»-edheotand i Novatek:an burauduzkompanii), gazan kondensatan ümbriradmižen tegimel, Jamalan mecanümbriradajal kombinatal<ref>[http://ялпк.рф/ Jamalan mecanümbriradajan kombinatan sait (''ялпк.рф'').] {{ref-ru}}</ref> (puižed pertid). == Geografijan andmused == [[Fail:Пуровский район (Ямало-Ненецкий автономный округ).png|thumb|left|250px|Puran rajon avtonomižes ümbrikos vl 2015]] Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Päkupur i Aivasedapur-jogiden keskes, Päkupur-jogen oiktal randal, 22 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Joged ühthejokstas [[Pur (jogi)|Pur]]-jogehe ani lidnan taga. Matkad [[Salehard]]hasai om 542 km lodeheze-päivlaskmha orhal vai 797 km avtotedme. Lähembaine lidn om [[Gubkinskii]] ühesakümne viž kilometrad suvipäivlaskmha avtol. Lähembaine raudtestancii om saudud Purovsk-žilho kümnes kilometras lodeheze. Klimat om terav kontinentaline. Keza om läm' lühüd, tal'vaig om hätkeline da vilu lujas. Voden keskmäine lämuz om −5,1 C°, heinkun +16,7 C°, kezakun i elokun +12,1..+12,9 C°, tal'vkun-uhokun −21,3..−24,2 C°. Ekstremumad (vspäi 1980) oma −54,2 C° (viluku) i +34,5 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −7,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +3,4 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus (minimum om +1,8 C°). Sulasä om harv tal'vkus-vilukus. Paneb sadegid 532 mm vodes, enamba kezakus-redukus (52..75 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (25..28 mm kus). Il'man keskmäine vozne relätivine nepsuz om 75,6 %. == Tobmuz == Tarkosale oli lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks sen tühjitandhasai vl 2020. Tarkosale-lidnan i Puran rajonan tobmuden pämez' om niiden ühthižen Administracijan pämez'. Edeline rajonan Administracijan pämez' om Andrei Nesteruk (tal'vku 2015 — reduku 2020). == Eläjad == Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 20 398 ristitud, rajonan kaks' videndest, vn 2021 — 19 900 ristitud. Kaik 21 665 eläjad oli lidnas vl 2017, se ristitišton lugu oli kaikiš suremb (enamba 21 tuh. eläjid vll 2014−2020). Rahvahad (enamba 1 % vl 2010): [[venälaižed]] — 62,9 %, [[ukrainalaižed]] — 8,0 %, [[totarlaižed]] — 5,5 %, [[nencalaižed]] — 4,9 %, [[kumikad]] — 1,9 %, [[vaugedvenälaižed]] — 1,6 %, [[darginalaižed]] — 1,3 %, [[baškiralaižed]] — 1,2 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 1,2 %, toižed rahvahad — 10,4 %, rahvahuden ozutandata — 1,1 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/2445 Tarkosalen pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma avaitud lidnas: ph. Mikulai-čudonsädajan jumalanpert' (om saudud vll 2003−2005) i ph. Petr-mitropolitan časoun'. [[Islam]]an mečet' om letud vll 1998−2010. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma kuz' nimitadud päivkodid, koume keskškolad (nomer 1..3), škol-internat (keskopenduz), lapsiden sädamižen pert', londusentedoiden keskuz, čomamahtoiden škol I.O. Dunajevskijan nimed, koume sportškolad («Geolog», «Desantnik» i Puran rajonan «Viktorija»). Tarkosalen professionaline kolledž<ref>[http://tspc89.ru/ Tarkosalen professionaližen kolledžan sait (''tspc89.ru'').] {{ref-ru}}</ref> om lidnan profopendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Администрация Пуровского района (Ямало-Ненецкий автономный округ).jpg|Puran rajonan administracijan sauvuz (2009) Памятник геологам, monument geologist. - panoramio.jpg|Muštnik geologile (2000) Панорама завода ЯЛПК.jpg|Jamalan mecanümbriradajan kombinatan ühthine nägu vl 2019 В память о войне 1941 г, in memory about war 1941 - panoramio.jpg|Memorial [[Sur' soda|Suren sodan]] muštoks (heinku 2007) Рейс на Тюмень а-к Ютейр, flight on Tymen UTair - panoramio.jpg|Tarkosalen lendimportan lendahtamižsarg vl 2007 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://puradm.ru/ Tarkosale-lidnan i Puran rajonan ühthižen administracijan oficialine sait (''puradm.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Tarko-Sale}} {{Jamalan Nenciden avtonomižen ümbrikon lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Jamalan Nenciden avtonomižen ümbrikon lidnad]] [[Kategorii:Puran rajon|*]] smro2d5e7akori7s96zdd1nntfw8f70 1 27311 189608 189532 2026-08-23T14:33:59Z Motoranger 10577 спам фсё 189608 wikitext text/x-wiki {{Tarbhaine lehtpol'}} {{Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'}} t7xgx7wwiig1m10xmwlr37slf7ot19f 0 28706 189668 136235 2026-08-24T11:39:02Z -wuppertaler 18650 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Moa bw.jpg]] → [[File:Tierwanderungen in der Urwelt - Fig. 04 Moa.jpg]] [[c:COM:FR#FR4|Criterion 4]] (harmonizing names of file set) 189668 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Taxobox | name = †Moa | image title = †Moa | image file = Tierwanderungen in der Urwelt - Fig. 04 Moa.jpg | image descr = [[Sur' moa]] (''Dinornis novaezealandiae'') | regnum = Živatad | phylum = [[Sel'gjäntkeižed]] (''Chordata'') | classis = [[Lindud]] (''Aves'') | ordo = '''†Moanvuiččed''' | latin = {{btname|Dinornithiformes|([[Bonapart Šarl' Lüsjen|Bonaparte]], 1853)}} | wikispecies = Dinornithiformes | commons = Category:Dinornithiformes | itis = 0 | ncbi = 8808 | range map = }} '''Moa''' vai '''Moanvuiččed''' ({{lang-la|Dinornithiformes}}) om [[lindud|linduiden]] kadoi heimkund, eli [[Uz' Zelandii|Udes Zelandijas]]. Nene lindud koliba läz 1300. da 1440. voziden keskes mectusen tagut, edel evropalaižiden tulendad. Kaik oli ühesa erikod heimkundas, ühtenzoittas niid kahteks vai koumeks sugukundaks. Ned oliba erazvuiččed lujas: kaikiš suremban erikon eričuiden korktuz oli 3,6 metrhasai, veduz — 230 kilogrammhasai, kaikiš penen erikon eričud oliba 1,3 metrhasai kortte i 30 kilogrammhasai vedutte. Kaikil erikoil ei olend suugid. Niiden linduiden päsömäd oliba kazmused. == Irdpol'ne nägu == Pä oli pen', kagl oli pit'k lujas. Jaugad oliba sured da vägevad lujas, sikš lind mahtoi joksta hotkašti da kävuti jaugoid toradamha vihankandajid vaste. Ei olend suugid (ani) da händad. Tedomehed meletadas, miše nene lindud kazvoiba hilläšti lujas, heile pidi kümne vot samha täut surut, a nügüdläižile linduile pidab vaiše kaks'toštkümne kud kändmahas täuz'kaznudeks. == Kadomine == Nene lindud ei mainitagoiš [[maorilaižed|maorilaižiden]] sarnoiš, sikš om sel'ged, miše lindud koliba amu lujas, i Uden Zelandijan ezmäižed eläjad unohtiba heiden polhe. 13. voz'saden lopus maorilaižed tuliba Udele Zelandijale (edel heiden tulendad sigä ristituid ei olend) da sel'gitaškanziba kattud mecal maid. Linduil oli üks' vihankandai vaiše edel ristituiden tulendad. Maorilaižed augotiba rikta linduid, hö oliba lihan hüvän purtken. Amuižiš maorilaižiden žiloiš om löutud äi moaiden luid. Jo 14. voz'sadal maorilaižiden žiloil ei ole linduiden luid, sikš om sel'ged, miše lindud kadoiba lujas hotkašti. Nügüd'aigan erased ristitud jätktas niiden linduiden ecindoid, ika tedomehed sanudas, miše kaik nene lindud oma kolnuded ani, i ei voi löuta eläbad ezitajad. == Sistematik == Klassifikacii om anttud vn 2009 Bunce:n sisteman mödhe. * ''Dinornithidae''-sugukund — [[Todesižed moad]] ** ''Dinornis novaezealandiae'' — [[Sur' moa]] (Pohjoine sar') ** ''[[Dinornis robustus]]'' (Suvine sar') * ''[[Emeidae]]''-sugukund ** ''[[Anomalopteryx didiformis]]'' (Pohjoine i Suvine sared) ** ''[[Emeus crassus]]'' (Suvižen saren päivnouzmaine pala) ** ''Euryapteryx curtus'' — [[Suvine moa]] (Suvižen saren pohjoine i päivnouzmaine palad) ** ''[[Pachyornis australis]]'' (Suvižen saren [[Suvial'pad|Suvial'piden]] ülüded) ** ''[[Pachyornis elephantopus]]'' (Suvižen saren päivnouzmaine pala) ** ''[[Pachyornis geranoides]]'' (Pohjoine sar') * ''[[Megalapterygidae]]''-sugukund ** ''Megalapteryx didinus'' — [[Pen' mecmoa]] (Suvižen saren ülüded) == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Moanvuiččed]] [[Kategorii:Živatad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Lindud]] 5j2bxd3jtzazlawnuua5qs8cm8bp06w 0 34141 189650 169246 2026-08-23T16:30:22Z Motoranger 10577 +galerei 189650 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Šverin<br />Schwerin | Lidnanznam = DEU Schwerin COA.svg | Flag = Flagge Schwerin.svg | Lidnanznam text = Šverinan lidnanznam | Flag text = Šverinan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 95,740 | Voz' = 2022 | Pind = 130.52 | Fail = Germany schwerin aerial view ArM.jpg | Pämez' = Riko Badenšir<br/>(kül'mku 2016—,<br/>mandat 2023−2030,<br/>''Rico Badenschier'') | Telefonkod = +49-385 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Schwerinersee.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ezilidnoidenke (2006)]] '''Šverin''' ({{lang-de|Schwerin}} [ʃvɛˈʁiːn] vai [ʃvəˈʁiːn], sijaline pagin ''Swerin'', [[ülälužican kel'|ülälužican kelel]]: ''Zwěrin'', {{lang-la|Suerinum}}) om lidn [[Saksanma]]n pohjoižes. Se om [[Meklenburg da Ezine Pomeranii]]-federacijanman administrativine keskuz i kahtenz' surtte lidn ([[Rostok]]an jäl'ghe). == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan ''Zuarina''-nimenke vl 1018, mülüi slavilaižiden territorijha. Varmitez sai lidnan statusad Genrih Lev-monarhan aigan vl 1164, federacijanman kaikiš vanhemb lidn. Oli slavižen augotižlibundan Meklenburg-dinastijan pälidnaks, Meklenburg-Šverin-gercogkundan pälidn vll 1379−1918. Šverinan vanh lidn om kaičenus hüvin. Lidn oli Šverinan ümbrikon administrativižeks keskuseks [[Saksanman Demokratine Tazovaldkund|SDT:n]] aigan vll 1952−1990. Šverin šingotase mašinansauvomižel (tulleielektrostancijoiden čuhundused, laivoiden aksessuarad, aviapalad Airbus-kompanijan täht, aviaištmed), elektrotehnižel sarakol (kabeläntegim, medtehnikan tegim), plastikan ümbriradmižel, sömtegimištol ([[olud]]en keitand, kofen pakuitez), tervhudenkaičendan järedal Helios-klinikal (kaks' tuhad radnikoid), turizmal. == Geografijan andmused == Lidn sijadase federacijanman päivlaskmas, seižub kesked järvid (päine om Šveriner-Ze 61,5 km² pindal), 44 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren, tal'v om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +9,5 C°, kezakun-elokun +16,2..+18,4 C°, tal'vkun-uhokun +1,2..+2,2 C°. Ekstremumad oma −27,0 C° (uhoku) i +38,4 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +1,1 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,3 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-sügüz'kus. Paneb sadegid 628 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba heinkus-elokus (67..75 mm kus), vähemba sulakus (35 mm). Paneb lunt 24 päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..74 % röunoiš sulakus-elokus, 87..89 % kül'mkus-vilukus. == Tobmuz == [[Fail:Ortsteile Schwerin Karte.png|thumb|left|250px|Lidnan rajonad (2007)]] Šverin jagase seičemetoštkümneks nimitadud lidnrajonaks (üks'lugu {{lang-de|Ortsteil}}). Lidnan tobmuden pämez' om oberburgomistr ({{lang-de|Oberbürgermeister der Stadt Schwerin}}). Edeline lidnan pämez' om Angelika Gramkov (''Angelika Gramkow'', kül'mku 2008 — reduku 2016). == Eläjad == Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 91,327 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 127,447 eläjad vl 1990. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Schwerin Castle Aerial View Island Luftbild Schweriner Schloss Insel See.jpg|Šverinan zamk ühtenjimižen järven sarel (eloku 2012) Schwerin Markt Rathaus 2007-11-04.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz Rathausan torgul (pakuine kaks'žiruine, olend vn 2007 kül'mkus) Der Schweriner Dom St. Marien und St. Johannis. Sommer.JPG|Šverinan kafedraline päjumalanpert' (phh. Marijan i Johannan, lüteranine), nägu vn 2011 semendkus Sport- und Kongresshalle Schwerin.jpg|Sport- i Kongressholl (reduku 2010) ESML Schwerin Hauptbahnhof 2012.jpg|''Šverin''-päraudtestancijan sauvuz vl 2012 </gallery> == Irdkosketused == * [http://www.schwerin.de/ Lidnan tobmuden portal (''schwerin.de'').] {{ref-de}} <small>''(+ erazvuiččed tedod toižil kelil)''</small> {{Commons|Schwerin}} {{Saksanman federacijanmad}} [[Kategorii:Šverin| ]] [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Meklenburg da Ezine Pomeranii|*]] 7lqrwekeoh98ywccof5l8dlwv8b2qr3 0 34144 189655 167830 2026-08-24T07:25:29Z Motoranger 10577 +kart 189655 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kil'<br />Kiel | Lidnanznam = DEU Kiel (Alt.) COA.svg | Flag = Flagge der kreisfreien Stadt Kiel.svg | Lidnanznam text = Kilin lidnanznam | Flag text = Kilin flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 247,717 | Voz' = 2023 | Pind = 118.65 | Fail = Kiel Luftaufnahme 02.jpg | Pämez' = Ul'f Kämpfer<br/>(sulaku 2014—,<br/>''Ulf Kämpfer'') | Telefonkod = +49-(0)431 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Kiel map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2018)]] '''Kil' ''' ({{lang-de|Kiel}} [ˈkiːl]) om lidn [[Saksanma]]n pohjoižes. Se om [[Šlezvig-Gol'štein]]-federacijanman administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud Adol'f IV Gol'šteinalaine-grafal voziden 1233 i 1242 keskes. Pigai lidn kändihe Ganzan ühtištusen ühtnijaks. Vl 1814 kožundakt Danijan i Ročinman keskes oli vahvištadud Kiliš. Vl 1835 laivansauvomižen ''Hovaldtswerke''-tegim radaškanzi lidnas. [[Kilin kanal]]an sauvond om vaumitud vodele 1895. Kil' šingotase meriportal (ehtatimiden operatorad baziruišoiš lidnas), soda- da civiližel laivansauvomižel, mašinansauvomižen kompanijoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Lage der kreisfreien Stadt Kiel in Deutschland.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz federacijanmas i valdkundas vn 2004 kartal]] Lidn sijadase federacijanman keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas, [[Baltijan meri|Baltijan meren]] Kilin merikaran randoil, viž metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Gamburg]]hasai om ühesakümne kilometrad suvhe orhal. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren. Kezaaig om päivoikaz, tal'v om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,3 C°, kezakun-elokun +15,3..+17,7 C°, tal'vkun-uhokun +2,0..+3,0 C°. Ekstremumad oma −24,8 C° (uhoku) i +36,5 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +1,6 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +17,7 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-sügüz'kus. Paneb sadegid 754 mm vodes, enamba heinkus-elokus (77..84 mm kus), vähemba uhokus-semendkus (40..51 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..75 % röunoiš sulakus-elokus, 79..88 % sügüz'kus-keväz'kus. == Tobmuz == [[Fail:Kiel Population Density.svg|thumb|left|200px|Lidnan ristitišton järgenduz vl 2010 30 nimitadud lidnanlaptadme]] Kil' jagase 18 nimitadud ümbrikoks ({{lang-de|Ortsteile}}), 25 valičemižümbrikoks vai 30 lidnanlaptaks (''Stadtteile''). Edeližed lidnan pämehed (merad, üks'lugu {{lang-de|Oberbürgermeister der Stadt Kiel}}) oma Süzanne Gaške (''Susanne Gaschke'', tal'vku 2012 — reduku 2013), Torsten Al'big (''Torsten Albig'', kezaku 2009 — semendku 2012). == Eläjad == Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 239 526 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 273 735 eläjad vl 1939 i 273 284 eläjad vl 1961. Kaik 643 tuhad eläjid om ezilidnoidenke (2022). Kilin universitet<ref>[http://uni-kiel.de/ Kilin universitetan sait (''uni-kiel.de'').] {{ref-de}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-de|Christian-Albrechts-Universität zu Kiel}}, alusenpanend 1665, 27 tuhad üläopenikoid vl 2019) radab lidnas, kahesa fakul'tetad. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.kiel.de/ Lidnan tobmuden portal (''kiel.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Kiel}} {{Saksanman federacijanmad}} [[Kategorii:Kil' (lidn)| ]] [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Šlezvig-Gol'štein|*]] c03k8wszdtfdwu52vt75c7k0pky6zrd 0 34151 189652 169103 2026-08-24T03:10:05Z Motoranger 10577 +galerei 189652 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Erfurt | Lidnanznam = DEU Erfurt COA.svg | Flag = Flagge der kreisfreien Stadt Erfurt laut Hauptsatzung.svg | Lidnanznam text = Erfurtan lidnanznam | Flag text = Erfurtan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 215,675 | Voz' = 2024 | Pind = 269.91 | Fail = Krämerbrücke, Erfurt 6.jpg | Pämez' = Andreas Bauzevain<br/>(semendku 2006—,<br/>''Andreas Bausewein'') | Telefonkod = +49-(0)36 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Karte Erfurter Ring.svg|thumb|left|250px|Lidnan transportkart (2010)]] '''Erfurt''' (mugažo [[saksan kel'|saksan kelel]], virktas [ˈʔɛɐ̯.fʊɐ̯t]) om lidn [[Saksanma]]n keskuzpalas. Se om [[Türingii]]-federacijanman administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan ''Erphesfurt''-nimenke («bradindsija Erfas (nüg. Ger) päliči») vl 742. Vl 1217 ezmäine lidnan nevondkundan sauvuz oli saudud, vl 1275 letihe ratušad. Erfurt šingotase valdkundaližil holitišil, opendusel, torguindal, elektrotehnižel tegimištol (ladimed, pol'veimed, fotoelementad), mašinansauvomižel, sömtegimištol ([[olud]], [[garčic]]). == Geografijan andmused == Lidn sijadase federacijanman keskuzpalas, Ger-jogen i sen Braitstrom-hijaman randal ({{lang-de|Gera}} 85 km pitte, [[El'b]]an bassein), 194 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren, kontinentaližen klimatan röunal. Keza om päuvoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,0 C°, kezakun-elokun +16,1..+18,3 C°, tal'vkun-uhokun +0,2..+1,2 C°. Ekstremumad oma −25,0 C° (viluku, uhoku) i +37,6 C° (heinku). Kezaaigan minimum om 0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +19,0 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus-elokus. Paneb sadegid 535 mm vodes, enamba heinkus (81 mm), vähemba vilukus-uhokus (23..25 mm kus). Lantkud tal'vel lumi sulab teravas päpaloin. == Tobmuz == [[Fail:Erfurt subdivisions.svg|thumb|left|250px|Lidnan ümbrikod (2010)]] Erfurt jagase 53 nimitadud ümbrikoks ({{lang-de|Ortsteile}}). Lidnan tobmuden pämez' om oberburgomistr (({{lang-de|Oberbürgermeister von Erfurt}})). Edeline lidnan pämez' om Manfred Rüge (''Manfred Otto Ruge'', 1990 — semendku 2006). == Eläjad == Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 206,384 ristitud. Kaik 213,981 eläjad oli lidnas vl 2019. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 217,134 eläjad vl 1986 i om nügüd'. Erfurtan universitet<ref>[http://uni-erfurt.de/ Erfurtan universitetan sait (''uni-erfurt.de'').] {{ref-de}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-de|Universität Erfurt}}, 4,7 tuhad üläopenikoid vl 2008) radab lidnas, sen aluz om pandud tošti vl 1994, radoi ende vll 1392−1816. Siš om nell' fakul'tetad i kaks' tedoiduzkeskust. == Transport == Avtobusad, tramvaid (kuz' jonod) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Erfurtan päraudtestancii sijadase lidnan keskuzpalas, avtobusstancii radab läz sidä. Rahvahidenkeskeine civiline ''Erfurt/Veimar''-lendimport ({{lang-de|Flughafen Erfurt–Weimar}}, ''ERF / EDDE'', 262 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase vides kilometras päivlaskmha Erfurt-lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas sezonižid i čarterreisid Keskmeren i Egiptan lebutahoižennoks: Antal'j, Burgas, Hurgad, Iraklion, Pal'ma-de-Mal'ork. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zitadelle Petersberg (Erfurt) 11.jpg|''Petersberg''-lidnuz (heinku 2015) Erfurter Dom von Oben 08.jpg|Erfurtan päjumalanpert' i ph. Severan Ravennalaižen jumalanpert' (riman katoližed), nägu vn 2014 elokus Luftbild Gunda Niemann Stirnemann Halle.jpg|''Gunda-Niemann-Stirnemann Halle'' i ''Eissportzentrum Erfurt'' (eloku 2007) Thuringia Erfurt Hbf asv2020-07 img1.jpg|''Erfurt''-päraudtestancijan sauvuz vn 2020 heinkus </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.erfurt.de/ Lidnan tobmuden portal (''erfurt.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Erfurt}} {{Saksanman federacijanmad}} [[Kategorii:Erfurt| ]] [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Türingii|*]] rzm7bcenp5jjyjuw1pm9q28gm2ccy87 189653 189652 2026-08-24T03:12:01Z Motoranger 10577 189653 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Erfurt | Lidnanznam = DEU Erfurt COA.svg | Flag = Flagge der kreisfreien Stadt Erfurt laut Hauptsatzung.svg | Lidnanznam text = Erfurtan lidnanznam | Flag text = Erfurtan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 215,675 | Voz' = 2024 | Pind = 269.91 | Fail = Krämerbrücke, Erfurt 6.jpg | Pämez' = Andreas Bauzevain<br/>(semendku 2006—,<br/>''Andreas Bausewein'') | Telefonkod = +49-(0)36 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Karte Erfurter Ring.svg|thumb|left|250px|Lidnan transportkart (2010)]] '''Erfurt''' (mugažo [[saksan kel'|saksan kelel]], virktas [ˈʔɛɐ̯.fʊɐ̯t]) om lidn [[Saksanma]]n keskuzpalas. Se om [[Türingii]]-federacijanman administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan ''Erphesfurt''-nimenke («bradindsija Erfas (nüg. Ger) päliči») vl 742. Vl 1217 ezmäine lidnan nevondkundan sauvuz oli saudud, vl 1275 letihe ratušad. Erfurt šingotase valdkundaližil holitišil, opendusel, torguindal, elektrotehnižel tegimištol (ladimed, pol'veimed, fotoelementad), mašinansauvomižel, sömtegimištol ([[olud]], [[garčic]]). == Geografijan andmused == Lidn sijadase federacijanman keskuzpalas, Ger-jogen i sen Braitstrom-hijaman randal ({{lang-de|Gera}} 85 km pitte, [[El'b]]an bassein), 194 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren, kontinentaližen klimatan röunal. Keza om päuvoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,0 C°, kezakun-elokun +16,1..+18,3 C°, tal'vkun-uhokun +0,2..+1,2 C°. Ekstremumad oma −25,0 C° (viluku, uhoku) i +37,6 C° (heinku). Kezaaigan minimum om 0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +19,0 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus-elokus. Paneb sadegid 535 mm vodes, enamba heinkus (81 mm), vähemba vilukus-uhokus (23..25 mm kus). Lantkud tal'vel lumi sulab teravas päpaloin. == Tobmuz == [[Fail:Erfurt subdivisions.svg|thumb|left|250px|Lidnan ümbrikod (2010)]] Erfurt jagase 53 nimitadud ümbrikoks ({{lang-de|Ortsteile}}). Lidnan tobmuden pämez' om oberburgomistr (({{lang-de|Oberbürgermeister von Erfurt}})). Edeline lidnan pämez' om Manfred Rüge (''Manfred Otto Ruge'', 1990 — semendku 2006). == Eläjad == Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 206,384 ristitud. Kaik 213,981 eläjad oli lidnas vl 2019. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 217,134 eläjad vl 1986 i om nügüd'. Erfurtan universitet<ref>[http://uni-erfurt.de/ Erfurtan universitetan sait (''uni-erfurt.de'').] {{ref-de}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-de|Universität Erfurt}}, 4,7 tuhad üläopenikoid vl 2008) radab lidnas, sen aluz om pandud tošti vl 1994, radoi ende vll 1392−1816. Siš om nell' fakul'tetad i kaks' tedoiduzkeskust. == Transport == Avtobusad, tramvaid (kuz' jonod) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Erfurtan päraudtestancii sijadase lidnan keskuzpalas, avtobusstancii radab läz sidä. Rahvahidenkeskeine civiline ''Erfurt/Veimar''-lendimport ({{lang-de|Flughafen Erfurt–Weimar}}, ''ERF / EDDE'', 262 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase vides kilometras päivlaskmha Erfurt-lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas sezonižid i čarterreisid Keskmeren i Egiptan lebutahoižennoks: Antal'j, Burgas, Hurgad, Iraklion, Pal'ma-de-Mal'ork. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zitadelle Petersberg (Erfurt) 11.jpg|''Petersberg''-lidnuz (heinku 2015) Erfurter Dom von Oben 08.jpg|Erfurtan päjumalanpert' (Pühän Marijan) i ph. Sever Ravennalaižen jumalanpert' (riman katoližed), nägu vn 2014 elokus Luftbild Gunda Niemann Stirnemann Halle.jpg|''Gunda-Niemann-Stirnemann Halle'' i ''Eissportzentrum Erfurt'' (eloku 2007) Thuringia Erfurt Hbf asv2020-07 img1.jpg|''Erfurt''-päraudtestancijan sauvuz vn 2020 heinkus </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.erfurt.de/ Lidnan tobmuden portal (''erfurt.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Erfurt}} {{Saksanman federacijanmad}} [[Kategorii:Erfurt| ]] [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Türingii|*]] f8umpccr3rubzb9ioi3yzc2rk90vt8h 189654 189653 2026-08-24T07:23:24Z Motoranger 10577 +kart 189654 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Erfurt | Lidnanznam = DEU Erfurt COA.svg | Flag = Flagge der kreisfreien Stadt Erfurt laut Hauptsatzung.svg | Lidnanznam text = Erfurtan lidnanznam | Flag text = Erfurtan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 215,675 | Voz' = 2024 | Pind = 269.91 | Fail = Krämerbrücke, Erfurt 6.jpg | Pämez' = Andreas Bauzevain<br/>(semendku 2006—,<br/>''Andreas Bausewein'') | Telefonkod = +49-(0)36 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Karte Erfurter Ring.svg|thumb|left|250px|Lidnan transportkart (2010)]] '''Erfurt''' (mugažo [[saksan kel'|saksan kelel]], virktas [ˈʔɛɐ̯.fʊɐ̯t]) om lidn [[Saksanma]]n keskuzpalas. Se om [[Türingii]]-federacijanman administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan ''Erphesfurt''-nimenke («bradindsija Erfas (nüg. Ger) päliči») vl 742. Vl 1217 ezmäine lidnan nevondkundan sauvuz oli saudud, vl 1275 letihe ratušad. Erfurt šingotase valdkundaližil holitišil, opendusel, torguindal, elektrotehnižel tegimištol (ladimed, pol'veimed, fotoelementad), mašinansauvomižel, sömtegimištol ([[olud]], [[garčic]]). == Geografijan andmused == [[Fail:Erfurt-Position.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz federacijanmas i valdkundas vn 2004 kartal]] Lidn sijadase federacijanman keskuzpalas, Ger-jogen i sen Braitstrom-hijaman randal ({{lang-de|Gera}} 85 km pitte, [[El'b]]an bassein), 194 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren, kontinentaližen klimatan röunal. Keza om päuvoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,0 C°, kezakun-elokun +16,1..+18,3 C°, tal'vkun-uhokun +0,2..+1,2 C°. Ekstremumad oma −25,0 C° (viluku, uhoku) i +37,6 C° (heinku). Kezaaigan minimum om 0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +19,0 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus-elokus. Paneb sadegid 535 mm vodes, enamba heinkus (81 mm), vähemba vilukus-uhokus (23..25 mm kus). Lantkud tal'vel lumi sulab teravas päpaloin. == Tobmuz == [[Fail:Erfurt subdivisions.svg|thumb|left|250px|Lidnan ümbrikod (2010)]] Erfurt jagase 53 nimitadud ümbrikoks ({{lang-de|Ortsteile}}). Lidnan tobmuden pämez' om oberburgomistr (({{lang-de|Oberbürgermeister von Erfurt}})). Edeline lidnan pämez' om Manfred Rüge (''Manfred Otto Ruge'', 1990 — semendku 2006). == Eläjad == Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 206,384 ristitud. Kaik 213,981 eläjad oli lidnas vl 2019. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 217,134 eläjad vl 1986 i om nügüd'. Erfurtan universitet<ref>[http://uni-erfurt.de/ Erfurtan universitetan sait (''uni-erfurt.de'').] {{ref-de}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-de|Universität Erfurt}}, 4,7 tuhad üläopenikoid vl 2008) radab lidnas, sen aluz om pandud tošti vl 1994, radoi ende vll 1392−1816. Siš om nell' fakul'tetad i kaks' tedoiduzkeskust. == Transport == Avtobusad, tramvaid (kuz' jonod) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Erfurtan päraudtestancii sijadase lidnan keskuzpalas, avtobusstancii radab läz sidä. Rahvahidenkeskeine civiline ''Erfurt/Veimar''-lendimport ({{lang-de|Flughafen Erfurt–Weimar}}, ''ERF / EDDE'', 262 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase vides kilometras päivlaskmha Erfurt-lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas sezonižid i čarterreisid Keskmeren i Egiptan lebutahoižennoks: Antal'j, Burgas, Hurgad, Iraklion, Pal'ma-de-Mal'ork. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zitadelle Petersberg (Erfurt) 11.jpg|''Petersberg''-lidnuz (heinku 2015) Erfurter Dom von Oben 08.jpg|Erfurtan päjumalanpert' (Pühän Marijan) i ph. Sever Ravennalaižen jumalanpert' (riman katoližed), nägu vn 2014 elokus Luftbild Gunda Niemann Stirnemann Halle.jpg|''Gunda-Niemann-Stirnemann Halle'' i ''Eissportzentrum Erfurt'' (eloku 2007) Thuringia Erfurt Hbf asv2020-07 img1.jpg|''Erfurt''-päraudtestancijan sauvuz vn 2020 heinkus </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.erfurt.de/ Lidnan tobmuden portal (''erfurt.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Erfurt}} {{Saksanman federacijanmad}} [[Kategorii:Erfurt| ]] [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Türingii|*]] mlqh1osr9lufhuhqlwyqzjzb22ghwhz 3 41239 189618 2026-08-23T14:46:24Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{hello}} -- ~~~~" 189618 wikitext text/x-wiki {{hello}} -- [[Kävutai:Motoranger|Motoranger]] ([[Lodu kävutajas:Motoranger|pagišta]]) 23. eloku 2026, kell 17:46 (MSK) dse8futj2j9jtt21mugsukw8nytqvii 10 41241 189656 2026-08-24T07:32:30Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Forbidden Fruit Machine-HD.webm" 189656 wikitext text/x-wiki Forbidden Fruit Machine-HD.webm judkq94jfa6wt2j9kqbs1dvmoe7v4j3 10 41242 189657 2026-08-24T07:35:44Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "2022-04-13 - vineyard cemetery near Komen, Kras, Slovenia, Europe.webm" 189657 wikitext text/x-wiki 2022-04-13 - vineyard cemetery near Komen, Kras, Slovenia, Europe.webm c47eald3s4e6m1c2u91g8ppebf46e9g 10 41243 189658 2026-08-24T07:36:55Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Jan Tichavský - Pardubice- sestřih ukončení provozu trolejbusů Škoda 14Tr, 9.-11.6.2023 - 4K 60p HDR.webm" 189658 wikitext text/x-wiki Jan Tichavský - Pardubice- sestřih ukončení provozu trolejbusů Škoda 14Tr, 9.-11.6.2023 - 4K 60p HDR.webm 4naixpbjvkp7fq4hcinjyczqsowx6zd 10 41244 189659 2026-08-24T07:38:16Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Full Path of East Coast Nor'Easter Blizzard Captured by Satellite January 4, 2018.webm" 189659 wikitext text/x-wiki Full Path of East Coast Nor'Easter Blizzard Captured by Satellite January 4, 2018.webm k3b4435sy3d8d9x21ng2ti3fq0y1rth 10 41245 189660 2026-08-24T07:39:06Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "The-Tandem-PH-Domain-Containing-Protein-2-(TAPP2)-Regulates-Chemokine-Induced-Cytoskeletal-pone.0057809.s002.ogv" 189660 wikitext text/x-wiki The-Tandem-PH-Domain-Containing-Protein-2-(TAPP2)-Regulates-Chemokine-Induced-Cytoskeletal-pone.0057809.s002.ogv t2w9h2zgx6a5pchaivi1hld2d9379tx 10 41246 189661 2026-08-24T07:40:23Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "EXPO-1520 train exhibition in 2021.webm" 189661 wikitext text/x-wiki EXPO-1520 train exhibition in 2021.webm 3tf030085c9vf44q9qfdgn8f39vzd5b 10 41247 189662 2026-08-24T07:41:12Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "September 11, 2001 ATC in real time (FAA-NORAD audio).ogv" 189662 wikitext text/x-wiki September 11, 2001 ATC in real time (FAA-NORAD audio).ogv 9mot86gt0bnazc6yrl51ju9mnh3dgwv 10 41248 189663 2026-08-24T07:42:14Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "STAND STEADI- Encouraging Fall Prevention Across the Healthcare Team.webm" 189663 wikitext text/x-wiki STAND STEADI- Encouraging Fall Prevention Across the Healthcare Team.webm r28m34c69ejnc3t7xnntfw1u3z26m6y 10 41249 189664 2026-08-24T07:43:43Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Final day of racing for the 2017 J Class World Championships by Don Ramey Logan.webm" 189664 wikitext text/x-wiki Final day of racing for the 2017 J Class World Championships by Don Ramey Logan.webm 0d7tfv0mb78q5vggx78yhfvcv7t1h7x 10 41250 189665 2026-08-24T09:40:36Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189665 wikitext text/x-wiki [[Kojot]]an poigaižed ({{lang-la|Canis latrans}}) Nacionaližes hirbiden kel'dtahos ({{lang-en|National Elk Refuge}} 100 km² pindal), [[Vajoming]]-štatan päivlaskmaiženno röunanno, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]. Ned koume poigašt oma sündnuded kel'dtahoze. Ku kacta tarkemba, ka voib nähta lebaidajad täuz'kaznut kojotad läheli. Videon hätkeližuz om 29 sekundad, 27. semendku 2021, tegi ''Kari Cieszkiewicz/USFWS Mountain-Prairie''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> dysti4h48dl3qaxusgekpin4gmlwte7