Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.18 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 4336 189871 183141 2026-09-02T16:09:56Z Koiravva 1717 formitez, +hom 189871 wikitext text/x-wiki [[Fail:Red square night south size.jpg|thumb|right|250px|Rusttan torgun suvipala öližel aigal (2009)]] '''Rusked torg''' ({{lang-ru|Кра́сная пло́щадь}}) om [[Moskv]]an da kaiken [[Venäma]]n pätorg. Sijadase Moskvan keskuzpalas, mülüb [[Administrativine Keskuzümbrik (Moskv)|Administrativižen Keskuzümbrikon]] Tverin rajonha. Torgun i Moskvan Kremlin ansambl' om kul'turan da arhitekturan muštnik, mülüb [[UNESCO|UNESCO:n]] Man jäl'gusen nimikirjuteshe vspäi 1990. == Sijaduz == Torg sijadase [[Moskvan Kreml'|Moskvan Kremlin]] (suvipäivlaskmha) i [[Kitai-lidn]]an torguindrividen (pohjoižpäivnouzmha) keskes. Ühtenzoitase [[Moskv (jogi)|Moskvanjogen]] pävagon huranke randanke, sen Kremlin randirdanke venon Vasil'jevskii-lanktendan kal't. Nened irdad lähttas päivnouzmha torguspäi: Nikol'skai ({{lang-ru|Никольская улица}}), Il'jink (''Ильинка'') i Varvark (''Варварка''). == Ümbrikirjutand == Arhitekturine ansambl' kogoneb neniš sauvusišpäi: Istorine muzei i Kazanin päjumalanpert' pohjoižpalas, Jumalanmaman katken päjumalanpert' om sätud suvipalas. Ocsija, muštnik Minin da Požarskii oiktastuseks, [[Vladimir Lenin]]an mavzolei i kaumišt (nekropol') Kremlin seinänno sijadasoiš torgul mugažo. Ühthine piduz om 330 metrad, seičemekümnen viden metran levette. Pind — 24 750 m². Torg om lavastadud brusuzil Kriman [[gabrodiabaz]]aspäi. == Kävutand == Ende kävutadihe torguseks, pandihe pordaigaližid torguindrivid. Amuižen aigan tehtihe publižid surmičendoid mugažo. Nevondkundaližes aigaspäi tehtas paradoid da sätas toižid kundaližid aigtegoid<ref>''Kudräšov K. V., Janovskii A. M.'' Москва в далёком прошлом. Очерки городской жизни, быта и нравов Москвы XVI-XVII веков (Moskv amuižes enččes. 16.-17. voz'sadoiden Moskvan lidnalaižiden elon, kodielon da taboiden kuvakirjutused) / D. V. Dägilevan redakcijan al. — M.: Moskovskii rabočii, 1962. — 395 lp. — Lpp. 20, 216. {{ref-ru}}</ref>. Torg om avaitud jaugnikoiden täht, no varjoičese hüvin lähižen Kremlin tagut, kudamb om valdkundan prezidentan ühteks rezidencijoišpäi. == Homaičendad == <references /> {{Commons|Red Square}} {{stub}} [[Kategorii:Rusked torg| ]] [[Kategorii:Torgud kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Moskvan torgud]] [[Kategorii:Administrativine Keskuzümbrik (Moskv)]] fg0zgbwbtn29ts156djpi4481lwo8v5 189872 189871 2026-09-02T16:14:35Z Koiravva 1717 + 189872 wikitext text/x-wiki [[Fail:Red square night south size.jpg|thumb|right|250px|Rusttan torgun suvipala öližel aigal (2009)]] '''Rusked torg''' ({{lang-ru|Кра́сная пло́щадь}}) om [[Moskv]]an da kaiken [[Venäma]]n pätorg. Sijadase Moskvan keskuzpalas, mülüb [[Administrativine Keskuzümbrik (Moskv)|Administrativižen Keskuzümbrikon]] Tverin rajonha. Torgun i Moskvan Kremlin ansambl' om kul'turan da arhitekturan muštnik, mülüb [[UNESCO|UNESCO:n]] Man jäl'gusen nimikirjuteshe vspäi 1990. == Sijaduz == Torg sijadase [[Moskvan Kreml'|Moskvan Kremlin]] (suvipäivlaskmha) i [[Kitai-lidn]]an torguindrividen (pohjoižpäivnouzmha) keskes. Ühtenzoitase [[Moskv (jogi)|Moskvanjogen]] pävagon huranke randanke, sen Kremlin randirdanke venon Vasil'jevskii-lanktendan kal't. Nened irdad lähttas päivnouzmha torguspäi: Nikol'skai ({{lang-ru|Никольская улица}}), Il'jink (''Ильинка'') i Varvark (''Варварка''). == Ümbrikirjutand == Arhitekturine ansambl' kogoneb neniš sauvusišpäi: Istorine muzei i Kazanin päjumalanpert' pohjoižpalas, Jumalanmaman katken päjumalanpert' om sätud suvipalas. Ocsija, muštnik Minin da Požarskii oiktastuseks, [[Vladimir Lenin]]an mavzolei i kaumišt (nekropol') Kremlin seinänno sijadasoiš torgul mugažo. Ühthine piduz om 330 metrad, seičemekümnen viden metran levette. Pind — 24 750 m². Torg om lavastadud brusuzil Kriman [[gabrodiabaz]]aspäi. == Kävutand == Ende kävutadihe torguseks, pandihe pordaigaližid torguindrivid. Amuižen aigan tehtihe publižid surmičendoid mugažo. Nevondkundaližes aigaspäi tehtas paradoid da sätas toižid kundaližid aigtegoid<ref>''Kudräšov K. V., Janovskii A. M.'' Москва в далёком прошлом. Очерки городской жизни, быта и нравов Москвы XVI−XVII веков (Moskv amuižes enččes. 16.-17. voz'sadoiden Moskvan lidnalaižiden elon, kodielon da taboiden kuvakirjutused) / D. V. Dägilevan redakcijan al. — M.: Moskovskii rabočii, 1962. — 395 lp. — Lpp. 20, 216. {{ref-ru}}</ref>. Torg om avaitud jaugnikoiden täht, no varjoičese hüvin lähižen Kremlin tagut, kudamb om valdkundan prezidentan ühteks rezidencijoišpäi. [[Moskvan metropoliten]]an lähembaižed torgunnoks stancijad: «Ohotnii räd» (1. jono), «Teatral'naja» (2. jono), «Ploščad' Revolücii» (3. jono), «Kitai-gorod» (6. i 7. jonod). == Homaičendad == <references /> {{Commons|Red Square}} {{stub}} [[Kategorii:Rusked torg| ]] [[Kategorii:Torgud kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Moskvan torgud]] [[Kategorii:Administrativine Keskuzümbrik (Moskv)]] pvk91sz9lutxqb22f4wrte0krqsjft8 0 4827 189875 153811 2026-09-02T18:05:30Z Koiravva 1717 +literatur, + 189875 wikitext text/x-wiki [[Fail:Vinnitsy.jpg|thumb|right|250px|[[Vingl]], vepsän eländpunkt istorižešti]] '''Eländpunkt''' om mitte-se sija vai taho, kus [[ristit]]ud elädas, kaikenaigašti vai pordaigaližešti (kahtendes statjas voz'aigoidme, no joga vodel). Järgtaho tobjimalaz, kogoneb pertišton [[eländkodi]]špäi mapalal. Tärtuz kävutase geografijas, statistikas i arheologijas. == Toižendad == Erazvuiččed eländpunktoiden toižendad oma ičeze suruden i eläjiden lugun mödhe: * [[Kordon (eländpunkt)|Kordon]] * [[Futor]] * [[Sijaine]] * [[Külä]] * [[Žilo]] * [[Žilo stancijanno]] * [[Külänvuitte žilo]] * [[Lidnanvuitte žilo]] * [[Lidn-kaimdai]] * [[Lidn]] da toižed. Kaikes mail'mas jagadas eländpunktoid kahteks kategorijaks: külähižed i lidnalaižed. Küläeländpunktan päerinend lidnalaižespäi om ristitišton enambusen otand maižandushe, sen tagut erased küläd oleldas suremb mi lidnad eläjiden lugun mödhe. Territorijan üks' eländpunktoišpäi om sen administrativižeks keskuseks, valdkundan — [[pälidn]]aks. == Südäin == Eländpunkt mülütab eländpertištod, tegimišton, torguindan i socialižen holitesen sauvusid, niiden tehnologišt infrastrukturad (ted, takaižed, randirdad, elektro- i veziverkod, fansistem), lebusferad (sportlavuded, muštnikad, puištod i uitod). Elänzoitmine kucuse sirdnikoil [[ristitun migracii|ristituiden migracijan]] tagut. Eländpunkt harakterizuiše ristitištol ezikät (eläjiden lugu, sündutamižmär, kolendmär, migracijan sal'do) da pindal, sid' sijadusen parametroil (korktuz ü.m.t., klimat, vezištod), ižandusen da varuitomuden ozutajil. == ÜRO:n ühtnend == [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] Päassamblei vahvišti [[Mail'man Habitat-päiv]]än, oigendase vspäi 1986. Sil päiväl aigtegod oleskeldas, vedatadas tarkust eländpunktoiden problemoihe i ristituiden elämižen arvoimižihe. Tematine konferencii tegese mail'man ühtes suriš lidnoišpäi. Anttas kaht premijad parahimas paremboičijas projektas: Pohjoižen i Suvižen mapoliškoiden täht. == Kacu mugažo == * [[Eländpunktad Venämas]] == Literatur == * Населённое место (Elänzoittud taho) // Большая советская энциклопедия (Sur' nevondkundaline enciklopedii) : [30 tomad] / päredaktor A. M. Prohorov. — 3. pästand. — M.: Sovetskaja enciklopedija, 1969−1978. {{ref-ru}} * ''Vitov M. V.'' [https://www.booksite.ru/etnogr/1953/1953_3.pdf#page=27 О классификации поселений (Elänzoittud tahoiden klassifikacijas)] // Советская этнография (Nevondkundaline etnografii-aiglehtez). — 1953. — № 3. — Lpp. 27−37. {{ref-ru}} {{Commons|Category:Settlements}} [[Kategorii:Eländpunkt| ]] ff811cfhq4dys3ckxmrvf40uj5fa4ze 0 11482 189877 189744 2026-09-03T06:37:40Z Motoranger 10577 +galerei 189877 wikitext text/x-wiki {{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Dnipro<br />Дніпро | Lidnanznam = Coat of arms of Dnipropetrovsk.png | Flag = Флаг Днепропетровска 2.png | Lidnanznam text = Dnipron lidnanznam | Flag text = Dnipron flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 984,423 | Voz' = 2023 | Pind = 405 | Fail = Collage of Dnipro city images.jpg | Pämez' = Boris Filatov<br/>(kül'mku 2015—) | Telefonkod = +380-(0)56-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Dnipropetrovsk.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2014)]] '''Dnipro''' ({{lang-uk|Дніпро́}} [d⁽ʲ⁾n⁽ʲ⁾iˈprɔ], {{lang-ru|Днепр}}<!--üks' kahtes oficialižes kelespäi Dnepropetrovskan agjas--> [dnʲepr]; vll 1645−1784 — '''Novi Kodak''', 1784−1796 i 1802−1926 — '''Jekaterinoslav''', 1796−1802 — '''Novorossiisk''', 1926−2016 — '''Dnepropetrovsk''') om [[Ukrain]]an nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om [[Dnepropetrovskan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1526, mainitase kut [[kozakišt|kozakoiden]] ''Samar'' (erasti {{lang-uk|Стара Самар}} «Vanh Samar»). Žilo sai lidnan statusad vl 1778. Vozil 1776−1796 da 1802−1926 lidnan nimi oli ''Jekaterinoslav'' ({{lang-uk|Катеринослав}}). Raudte ühtenzoiti lidnad [[Donbass]]an kivihilen i [[Krivii Roh]]an raudkivendon löudmižsijidenke 19. voz'sadan lopus, i se šingotaškanzi [[raud]]an metallurgijan tegimil. [[Nevondkundaline Ühtištuz|Nevondkundaližen]] aigan lidn oli sauptud verazmalaižišpäi sodategimišton koncentracijan tagut. Dnipro om Ukrainan ižandusen oficialižetoi pälidn, šingotase [[metallurgii|raudmetallurgijan]] i torviden tegimil, mašiništonsauvomižel (vagonoiden palad), finansižel sarakol. == Geografijan andmused == [[Fail:Dnipro Ukraine map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan keskuzpalas, [[Dnepr]]-jogen molembil randoil, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Kijev]]hasai om 503 km lodeheze avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline nell'sezonine, vai stepin klimat korktanke purustusenke. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,5 C°, kezakun-elokun +20,5..+22,7 C°, tal'vkun-uhokun −1,9..−3,6 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (viluku) i +40,9 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,5 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus vaiše. Paneb sadegid 569 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba kezakus-heinkus (55..64 mm kus), vähemba sulakus (39 mm) i redukus (39 mm). Tal'vaigan lumilanktendad oma järgeližed lidnan kukhil, no ei ole alangištol. Lumi venub 64 päiväd tal'ves, sen katken keskmäine korktuz ei ületa kümned santimetrad (uhokus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..67 % röunoiš sulakus-elokus, 85..88 % kül'mkus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Dnipro-OSM-Map.svg|thumb|left|250px|Lidnan kahesa rajonad (2023)]] Dnipro jagase kahesaks nimitadud lidnrajonaks. Edeline lidnan pämez' ({{lang-uk|Міський голова Дніпра (Дніпропетровська)}}) om Ivan Kuličenko (''Іван Куліченко'', sulaku 1999 — kül'mku 2014). == Eläjad == Vn 2001 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1,065,008 ristitud. Kaik 1,001,092 eläjad oli lidnas vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 1,189,900 eläjad vl 1992. Läz 1,4 mln ristituid elädas ezilidnoidenke (2015). == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, maršruttaksid, taksid da jogiastjad oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten radab vspäi 1996 (üks'jäine jono kudenke stancijanke, 7,1 km raudted). Keskuzline i Suvine päraudtestancijad, koume avtostancijad i jogistancii oma saudud lidnas. Rahvahidenkeskeine civiline ''Dnipro''-lendimport (''DNK / UKDD'', 338 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase vides kilometras suvipäivnouzmha lidnaspäi. Edel vn 2022 uhokud tehtihe reisid [[Kijev]]-, [[Ven (lidn)|Ven]]- i [[Tel' Aviv]]-lidnoihe, mugažo čarterreisid Keskmeren lebutahoiže. Lendimport i sen ümbrišt oliba muretud Venäman atakan rezul'tataks vn 2022 sulakun 10. päiväl. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> G|Lidnan tobmuden sauvuz () 12-101-0020 Спасо-Преображенський собор.jpg|Spasan Toižetamižen kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2018 sügüz'kus Dnipropetrovs'k K.Marksa 97 Zymoviy Teatr 04 (YDS 6770).jpg|Dnipron akademine draman da komedijan teatr (eloku 2015) Загальний вигляд будівлі залізничного вокзалу.jpg|''Dnipro-Golovnii''-päraudtestancijan sauvuz vn 2019 heinkus Залізничний вокзал Дніпропетровськ-Південний 3159825.jpeg|''Dnipro-Locman'ska''-stancii (vll 1975−2017 ''Dnepropetrovsk-Suvine''-päraudtestancii) vn 2012 kül'mkus </gallery> == Tetabad ristitud == ;Sündnuded * [[Kabakov Il'ja|Il'ja Kabakov]] (sünd. 1933) — nevondkundaline i amerikalaine pirdai. * [[Timošenko Julija|Julija Timošenko]] (sünd. 1960) — politine da valdkundaline šingotai, enzne Ukrainan päministr (2005, 2007−2010). ;Eläjad * [[Kučma Leonid|Leonid Kučma]] (sünd. 1938) — politine da valdkundaline šingotai, enzne Ukrainan prezident (1994−2005). == Irdkosketused == * [http://dniprorada.gov.ua/ Lidnan parlamentan oficialine sait (''dniprorada.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{Commons|Dnipro}} [[Kategorii:Dnipro| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Dnepropetrovskan agj|*]] bzvxoks7jwdpevdt20basnos0twxqgy 189878 189877 2026-09-03T07:12:29Z Motoranger 10577 galerei+, eläjad+ 189878 wikitext text/x-wiki {{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Dnipro<br />Дніпро | Lidnanznam = Coat of arms of Dnipropetrovsk.png | Flag = Флаг Днепропетровска 2.png | Lidnanznam text = Dnipron lidnanznam | Flag text = Dnipron flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 984,423 | Voz' = 2023 | Pind = 405 | Fail = Collage of Dnipro city images.jpg | Pämez' = Boris Filatov<br/>(kül'mku 2015—) | Telefonkod = +380-(0)56-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Dnipropetrovsk.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2014)]] '''Dnipro''' ({{lang-uk|Дніпро́}} [d⁽ʲ⁾n⁽ʲ⁾iˈprɔ], {{lang-ru|Днепр}}<!--üks' kahtes oficialižes kelespäi Dnepropetrovskan agjas--> [dnʲepr]; vll 1645−1784 — '''Novi Kodak''', 1784−1796 i 1802−1926 — '''Jekaterinoslav''', 1796−1802 — '''Novorossiisk''', 1926−2016 — '''Dnepropetrovsk''') om [[Ukrain]]an nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om [[Dnepropetrovskan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1526, mainitase kut [[kozakišt|kozakoiden]] ''Samar'' (erasti {{lang-uk|Стара Самар}} «Vanh Samar»). Žilo sai lidnan statusad vl 1778. Vozil 1776−1796 da 1802−1926 lidnan nimi oli ''Jekaterinoslav'' ({{lang-uk|Катеринослав}}). Raudte ühtenzoiti lidnad [[Donbass]]an kivihilen i [[Krivii Roh]]an raudkivendon löudmižsijidenke 19. voz'sadan lopus, i se šingotaškanzi [[raud]]an metallurgijan tegimil. [[Nevondkundaline Ühtištuz|Nevondkundaližen]] aigan lidn oli sauptud verazmalaižišpäi sodategimišton koncentracijan tagut. Dnipro om Ukrainan ižandusen oficialižetoi pälidn, šingotase [[metallurgii|raudmetallurgijan]] i torviden tegimil, mašiništonsauvomižel (vagonoiden palad), finansižel sarakol. == Geografijan andmused == [[Fail:Dnipro Ukraine map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan keskuzpalas, [[Dnepr]]-jogen molembil randoil, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Kijev]]hasai om 503 km lodeheze avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline nell'sezonine, vai stepin klimat korktanke purustusenke. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,5 C°, kezakun-elokun +20,5..+22,7 C°, tal'vkun-uhokun −1,9..−3,6 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (viluku) i +40,9 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,5 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus vaiše. Paneb sadegid 569 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba kezakus-heinkus (55..64 mm kus), vähemba sulakus (39 mm) i redukus (39 mm). Tal'vaigan lumilanktendad oma järgeližed lidnan kukhil, no ei ole alangištol. Lumi venub 64 päiväd tal'ves, sen katken keskmäine korktuz ei ületa kümned santimetrad (uhokus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..67 % röunoiš sulakus-elokus, 85..88 % kül'mkus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Dnipro-OSM-Map.svg|thumb|left|250px|Lidnan kahesa rajonad (2023)]] Dnipro jagase kahesaks nimitadud lidnrajonaks. Edeline lidnan pämez' ({{lang-uk|Міський голова Дніпра (Дніпропетровська)}}) om Ivan Kuličenko (''Іван Куліченко'', sulaku 1999 — kül'mku 2014). == Eläjad == Vodele 1976 lidnan ristitišt ületi millionad. Vn 2001 rahvahanlugemižen mödhe lidnan municipalitetan eläjiden lugu oli 1,065,008 ristitud. Kaik 1,001,092 eläjad oli lidnas vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 1,189,900 eläjad vl 1992. Läz 1,4 mln ristituid elädas ezilidnoidenke (2015). Rahvahad (2001): [[ukrainalaižed]] 72,6 %, [[venälaižed|venänikad]] 23,5 %, [[evrevjalaižed]] 1,0 %, [[vaugedvenälaižed]] 1,0 %, toižed rahvahad 1,9 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, maršruttaksid, taksid da jogiastjad oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten radab vspäi 1996 (üks'jäine jono kudenke stancijanke, 7,1 km raudted). Keskuzline i Suvine päraudtestancijad, koume avtostancijad i jogistancii oma saudud lidnas. Rahvahidenkeskeine civiline ''Dnipro''-lendimport (''DNK / UKDD'', 338 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase vides kilometras suvipäivnouzmha lidnaspäi. Edel vn 2022 uhokud tehtihe reisid [[Kijev]]-, [[Ven (lidn)|Ven]]- i [[Tel' Aviv]]-lidnoihe, mugažo čarterreisid Keskmeren lebutahoiže. Lendimport i sen ümbrišt oliba muretud Venäman atakan rezul'tataks vn 2022 sulakun 10. päiväl. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Dnipro City Hall.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (semendku 2015) 12-101-0020 Спасо-Преображенський собор.jpg|Spasan Toižetamižen kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2018 sügüz'kus Dnipropetrovs'k K.Marksa 97 Zymoviy Teatr 04 (YDS 6770).jpg|Dnipron akademine draman da komedijan teatr (eloku 2015) Dnp ukr2013 01 (cropped).JPG|Dnipron valdkundaline cirk (heinku 2013) Загальний вигляд будівлі залізничного вокзалу.jpg|''Dnipro-Golovnii''-päraudtestancijan sauvuz vn 2019 heinkus Залізничний вокзал Дніпропетровськ-Південний 3159825.jpeg|''Dnipro-Locman'ska''-stancii (vll 1975−2017 ''Dnepropetrovsk-Suvine''-päraudtestancii) vn 2012 kül'mkus </gallery> == Tetabad ristitud == ;Sündnuded * [[Kabakov Il'ja|Il'ja Kabakov]] (sünd. 1933) — nevondkundaline i amerikalaine pirdai. * [[Timošenko Julija|Julija Timošenko]] (sünd. 1960) — politine da valdkundaline šingotai, enzne Ukrainan päministr (2005, 2007−2010). ;Eläjad * [[Kučma Leonid|Leonid Kučma]] (sünd. 1938) — politine da valdkundaline šingotai, enzne Ukrainan prezident (1994−2005). == Irdkosketused == * [http://dniprorada.gov.ua/ Lidnan parlamentan oficialine sait (''dniprorada.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{Commons|Dnipro}} [[Kategorii:Dnipro| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Dnepropetrovskan agj|*]] bwodesizfusfmaqykcj3g673jpz6ldy 189879 189878 2026-09-03T07:13:32Z Motoranger 10577 orfo 189879 wikitext text/x-wiki {{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Dnipro<br />Дніпро | Lidnanznam = Coat of arms of Dnipropetrovsk.png | Flag = Флаг Днепропетровска 2.png | Lidnanznam text = Dnipron lidnanznam | Flag text = Dnipron flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 984,423 | Voz' = 2023 | Pind = 405 | Fail = Collage of Dnipro city images.jpg | Pämez' = Boris Filatov<br/>(kül'mku 2015—) | Telefonkod = +380-(0)56-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Dnipropetrovsk.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2014)]] '''Dnipro''' ({{lang-uk|Дніпро́}} [d⁽ʲ⁾n⁽ʲ⁾iˈprɔ], {{lang-ru|Днепр}}<!--üks' kahtes oficialižes kelespäi Dnepropetrovskan agjas--> [dnʲepr]; vll 1645−1784 — '''Novi Kodak''', 1784−1796 i 1802−1926 — '''Jekaterinoslav''', 1796−1802 — '''Novorossiisk''', 1926−2016 — '''Dnepropetrovsk''') om [[Ukrain]]an nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om [[Dnepropetrovskan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1526, mainitase kut [[kozakišt|kozakoiden]] ''Samar'' (erasti {{lang-uk|Стара Самар}} «Vanh Samar»). Žilo sai lidnan statusad vl 1778. Vozil 1776−1796 da 1802−1926 lidnan nimi oli ''Jekaterinoslav'' ({{lang-uk|Катеринослав}}). Raudte ühtenzoiti lidnad [[Donbass]]an kivihilen i [[Krivii Roh]]an raudkivendon löudmižsijidenke 19. voz'sadan lopus, i se šingotaškanzi [[raud]]an metallurgijan tegimil. [[Nevondkundaline Ühtištuz|Nevondkundaližen]] aigan lidn oli sauptud verazmalaižišpäi sodategimišton koncentracijan tagut. Dnipro om Ukrainan ižandusen oficialižetoi pälidn, šingotase [[metallurgii|raudmetallurgijan]] i torviden tegimil, mašiništonsauvomižel (vagonoiden palad), finansižel sarakol. == Geografijan andmused == [[Fail:Dnipro Ukraine map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan keskuzpalas, [[Dnepr]]-jogen molembil randoil, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Kijev]]hasai om 503 km lodeheze avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline nell'sezonine, vai stepin klimat korktanke purustusenke. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,5 C°, kezakun-elokun +20,5..+22,7 C°, tal'vkun-uhokun −1,9..−3,6 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (viluku) i +40,9 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,5 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus vaiše. Paneb sadegid 569 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba kezakus-heinkus (55..64 mm kus), vähemba sulakus (39 mm) i redukus (39 mm). Tal'vaigan lumilanktendad oma järgeližed lidnan kukhil, no ei ole alangištol. Lumi venub 64 päiväd tal'ves, sen katken keskmäine korktuz ei ületa kümned santimetrad (uhokus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..67 % röunoiš sulakus-elokus, 85..88 % kül'mkus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Dnipro-OSM-Map.svg|thumb|left|250px|Lidnan kahesa rajonad (2023)]] Dnipro jagase kahesaks nimitadud lidnrajonaks. Edeline lidnan pämez' ({{lang-uk|Міський голова Дніпра (Дніпропетровська)}}) om Ivan Kuličenko (''Іван Куліченко'', sulaku 1999 — kül'mku 2014). == Eläjad == Vodele 1976 lidnan ristitišt ületi millionad. Vn 2001 rahvahanlugemižen mödhe lidnan municipalitetan eläjiden lugu oli 1,065,008 ristitud. Kaik 1,001,092 eläjad oli lidnas vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 1,189,900 eläjad vl 1992. Läz 1,4 mln ristituid elädas ezilidnoidenke (2015). Rahvahad (2001): [[ukrainalaižed]] 72,6 %, [[venälaižed|venänikad]] 23,5 %, [[evrejalaižed]] 1,0 %, [[vaugedvenälaižed]] 1,0 %, toižed rahvahad 1,9 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, maršruttaksid, taksid da jogiastjad oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten radab vspäi 1996 (üks'jäine jono kudenke stancijanke, 7,1 km raudted). Keskuzline i Suvine päraudtestancijad, koume avtostancijad i jogistancii oma saudud lidnas. Rahvahidenkeskeine civiline ''Dnipro''-lendimport (''DNK / UKDD'', 338 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase vides kilometras suvipäivnouzmha lidnaspäi. Edel vn 2022 uhokud tehtihe reisid [[Kijev]]-, [[Ven (lidn)|Ven]]- i [[Tel' Aviv]]-lidnoihe, mugažo čarterreisid Keskmeren lebutahoiže. Lendimport i sen ümbrišt oliba muretud Venäman atakan rezul'tataks vn 2022 sulakun 10. päiväl. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Dnipro City Hall.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (semendku 2015) 12-101-0020 Спасо-Преображенський собор.jpg|Spasan Toižetamižen kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2018 sügüz'kus Dnipropetrovs'k K.Marksa 97 Zymoviy Teatr 04 (YDS 6770).jpg|Dnipron akademine draman da komedijan teatr (eloku 2015) Dnp ukr2013 01 (cropped).JPG|Dnipron valdkundaline cirk (heinku 2013) Загальний вигляд будівлі залізничного вокзалу.jpg|''Dnipro-Golovnii''-päraudtestancijan sauvuz vn 2019 heinkus Залізничний вокзал Дніпропетровськ-Південний 3159825.jpeg|''Dnipro-Locman'ska''-stancii (vll 1975−2017 ''Dnepropetrovsk-Suvine''-päraudtestancii) vn 2012 kül'mkus </gallery> == Tetabad ristitud == ;Sündnuded * [[Kabakov Il'ja|Il'ja Kabakov]] (sünd. 1933) — nevondkundaline i amerikalaine pirdai. * [[Timošenko Julija|Julija Timošenko]] (sünd. 1960) — politine da valdkundaline šingotai, enzne Ukrainan päministr (2005, 2007−2010). ;Eläjad * [[Kučma Leonid|Leonid Kučma]] (sünd. 1938) — politine da valdkundaline šingotai, enzne Ukrainan prezident (1994−2005). == Irdkosketused == * [http://dniprorada.gov.ua/ Lidnan parlamentan oficialine sait (''dniprorada.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{Commons|Dnipro}} [[Kategorii:Dnipro| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Dnepropetrovskan agj|*]] 0x3nwuts0n0fwodz7tsmpwbcycn2hdw 0 35801 189876 181589 2026-09-02T18:21:54Z Koiravva 1717 +hom 189876 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} [[Fail:Age of democracies at the end of 2015.svg|thumb|right|300px|Demokratijoiden igä vn 2015 lopus]] '''Demokratii''' ({{lang-grc|δημοκρατία}} ''demokratia'' «rahvahantobmuz», libui {{lang-grc|δῆμος}} ''demos'' «[[rahvaz]]» i {{lang-grc|κράτος}} ''kratos'' «[[tobmuz]]» sanoišpäi) om [[politik|politine]] sistem, konz pätandoiden kollektivine mahtuz om sen aluseks, i ühtnijad valatoittas processan rezul'tatad<ref>''Hyland J. L.'' Democratic Theory: The Philosophical Foundations (Demokratijan teorii: filosofižed alused). Manchester: Manchester Univ. Press, 1995. ISBN 978-0-7190-4517-2 {{ref-en}}</ref> vai sen znamasižid pordhid ühtejiččikš<ref>''Christiano T.'' Democracy (Demokratii) // Stanford Encyclopedia of Philosophy (Stanfordan filosofijan enciklopedii) / E. N. Zalta (red.). — Stanford, 2006. {{ref-en}} ISSN 1095-5054.</ref>. Toižed nimitused oma '''demokratine järgenduz''', '''demokratine režim''' i '''demokratine sistem'''. ''Demokrat'' om demokratijan polenpidai. Voib kävutada mugomad pätandoiden kollektivišt mahtust miččiden taht socialižiden institutoiden täht, no nügüd'aigan sen kaikiš znamasižemb kävutai om [[valdkund]], sikš miše sil sur' tobmuz om. Valdkundan statjas demokratijan märhapanend kaidase i om täudub üht tundusišpäi: * Lideriden panend radnikusele tegese heil ohjatud ristituil tozimel'židen i voibištelendanke valičendoiden tel<ref>S. Hantingtonan mödhe politologoiden, istorikoiden da oiktusentedajiden enambuz kävutadas arni necidä el'gendust märhapanemha nügüd'aigaižid demokratižid režimid, [[Jozef Šumpeter]] toi sidä ezmäižen.</ref>. * Rahvaz om tobmuden üks'jäižeks legitimižeks purtkeks. * Kund tegese ičeohjandust ühthižhe hüvhä i ühthižiden mel'hetartusiden kül'dundha näht. Demokratijan ''de jure''-status om levitadud mail'mas lujas. Vl 2022 vaiše seičeme valdkundad jäiba demokratijan oficialižeta tedotuseta: [[Afganistan]], [[Araban Ühtenzoittud Emiratad|AÜE]], [[Brunei]], [[Katar]], [[Oman]], [[Saudan Arabii]], [[Vatikan]]. == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:Demokratii| ]] [[Kategorii:Valičendad]] [[Kategorii:Politologii]] [[Kategorii:Grekanman löudused]] [[Kategorii:Päivlaskmman kul'tur]] ia2nevugjii287afgeyxh61ske084um 0 37998 189874 173667 2026-09-02T17:27:46Z Koiravva 1717 + 189874 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} [[Fail:Mount Elbrus May 2008.jpg|thumb|right|250px|Nägu El'brusha Gumbašan sol'mespäi vn 2008 semendkus]] '''El'brus''' ({{lang-ru|Эльбру́с}}, {{lang-kbd|Ӏуащхьэмахуэ}}, {{lang-krc|Минги-Тау}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] i Evropan kaikiš korktemb mägenpä (5642 m ü.m.t.), ku vedada röunad Evropan i Azijan keskes [[Kavkaz]]an pämägisel'gadme vai suvemb (toižil statjoil al'pine [[Monblan]]-mägi lugese Evropan kaikiš korktembaks mägenpäks). Mägi sijadase Venäman kahtes regionas: [[Kabardinijan da Balkarijan Tazovaldkund]]an suvipäivlaskmas [[Karačajan da Čerkesijan Tazovaldkund]]an suvipäivnouzmaiženno röunanno. Se om aktivižeks stratovulkanaks vižtoštkümne kilometrad diametral, jäl'gmäine lavanheitand tegihe 900 vot tagaz. Kaks' mägenpäd oma Päivlaskmaine (5642 m) i Päivnouzmaine (5621 m), ned seištas pol'tošt kilometrad keskustal toine toižespäi. El'brusan 23 jäžomad 134 nellikkilometrad ühthiženke pindanke anttas vet Pohjoižkavkazan surembihe jogihe: [[Kuban' (jogi)|Kuban']], Malk, Baksan. Mägi sen rajonanke om populärine lebaidajiden, sportnikoiden, turistoiden da al'pinistoiden keskes šingotadud infrastrukturan tagut. == Etimologii == Ühten versijan mödhe ''Elbrus''-sana libub amuižiranan kelen ''El'burz'' vai ''Al'burz''-sanaspäi «korged mägi» vai «mägi-lidnuz». Nece nimituz koskub Iranan Al'borz-mägisel'gha, se todištab kul'turan i kelen kosketusid eläbiden regioniden keskes. Om ani voimusine, miše amuižed iranilaižed näguiba Kavkazan mägiden surut da sambumatomut, ka sirdiba niihe nimen, kudamb om jo tutab heile kodimal. ''Burz''-tüvi om sidodud amuižpersijan ''koivu''- vai ''barz''-sanoihe mugažo, ned znamoitas «mägi». Vähemb levitadud versii om mugažo, se ozutab nimitusen indoevropižid jurid. Sen gipotezan mödhe ''al'b''-tüvi (indoevropižes ''al'bho''-sanaspäi «vauged») johtutab igähišt lunt da jäžomid, kudambad kattas El'brusan päd. Erased-se tedomehed vedadas parallelid Al'p-nimitusenke-ki. No nece versii ei ole kävutandas ''Elbrus''-sanan kaiken strukturan mödhe täuzin, ka ei ole enamba tuged. Om gipotezoid Kavkazan keliden valatoituses mägiden nimitushe, sen paloin türkižiden keliden. No ned versijad ei olgoi vahvištadud lingvistižil todištusil i lugetas niiden naceinut penembaks. Ičeze nimed oma El'brusan täht Kavkazan rahvahišpäi rippuden, no niiden sido nügüdläiženke nimenke ei ole kaiken sel'ged. Ozutesikš, adigan (čerkesan) kelel mägen nimi om Ošhamaho, mi kändase «Osan mägi» vai «Korged mägi», mugažo om ezimeletust sidos El'buz-nimitushe, no nece versii tarbhaičeb ližatedoid. {{Commons|Elbrus}} {{stub}} [[Kategorii:Mäged kirjamišton mödhe]] 6wbbdt4msu5bnj7cxn16xh8zwv4i7ys 0 38004 189873 173693 2026-09-02T16:39:44Z Koiravva 1717 +erased-se andmused 189873 wikitext text/x-wiki {{10000}} [[Fail:Логотип метро в системе бренда московского транспорта.svg|thumb|right|250px|Moskvan metron znam (toižend vspäi 2016)]] [[Fail:MosMetro KomsomolskayaKL img3 asv2018-01.jpg|thumb|right|250px|Komsomol'skaja-stancijan zal vl 2018]] '''Moskvan [[metropoliten]]''' om rel'san irdaline (manalaine tobjimalaz) kundaline elektrotransport Venäman [[Moskv]]-pälidnan aglomeracijas. Moskvan metro om kaikiš amuižembaks da kaikiš surembaks nevondkundaližes avarudes, kaikiš suremb metrosistem Päivnouzmaižes Evropas. Vl 2016 se oli kudenz' mail'mas kävutandan intensivižusen mödhe Pekinan, Tokion, Šanhain, Seulan i Guančžoun jäl'ghe. Vn 2023 lopus oti 10. sijad mail'mas i ezmäšt Venämas da Evropas kävutadud jonoiden pidusen i lugun mödhe. Ezmäine metro nügüd'aigaižes Venämas, kudambas naižed oma lasktud ohjastamha elektrojonust. Koumanz' mail'mas metropolitenan sistem, kudamb sai kahtent rengazjonod (toižed oma Madridas i Pekinas). Moskvan metropoliten radab valdkundaližel unitarižel «Moskvan metro»-edheotandal, vspäi 2011 alištub Transportan da avtoteiden infrastrukturan šingotesen departamentale i Moskvan sauvondan departamentale. Kaik vižtoštkümne jonod 275 stancijanke ratas Moskvan metropolitenas, 23 depod (vn 2026 olend). Jonusiden kaikiš lujemb lasktud piguz om 80 km/č. Passažiroiden jogapäiväline valu om 7,54 mln (vl 2021). == Irdkosketused == * [http://mosmetro.ru/ Moskvan metropolitenan oficialine sait (''mosmetro.ru'').] {{ref-ru}} * [http://metrostroy.ru/ Moskvan Metrostrojan (sauvondorganizacijan) oficialine sait (''metrostroy.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{stub}} [[Kategorii:Moskvan metropoliten| ]] [[Kategorii:Metropolitenad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Moskv|M]] ktytkpo7d9aptopbwq65rg0bz993ap9 10 38804 189883 178450 2026-09-03T08:45:33Z Motoranger 10577 189883 wikitext text/x-wiki ''[[Sula leucogaster]]'' subsp. ''plotus''-merilindun ižač ''Sulidae''-sugukundaspäi lendab ph. Mikoin päivän i Upolu-rifoiden rahvahaližes puištos ({{lang-en|Michaelmas and Upolu Cays National Park}} 30 km² pindal), [[Sur' Zaborkrif]], [[Kvinslend]]-štat, [[Avstralii]], 6. kül'mku 2023<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 10gu8o1kbuynnx4j319fdwbhrcsvsju 10 41344 189880 2026-09-03T07:35:28Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189880 wikitext text/x-wiki [[Purehsport]], J-klassan («Džei») astjoiden vn 2017 mail'man čempionat ({{lang-en|2017 J Class World Championships}}), voibištelendoiden lopuline päiv. Videon hätkeližuz om 33 sekundad, 2. sügüz'ku 2017, tegi ''Don Ramey Logan''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 8e5jn5lljmh37h2ypmtkltz91et85d4 10 41345 189881 2026-09-03T08:15:17Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189881 wikitext text/x-wiki [[Santalad]]-rahvahan kul'turan ozutez jogavoččen jarmankan aigan, edesti Rakšagol-külän sebr (''Rakshagola''), [[Godagari]]n alaümbrik, [[Radžšahi]]n ümbrik da agj, [[Bangladeš]]an päivlaskm-lodeh. Videon hätkeližuz om 1 min 59 s, 9. kül'mku 2025, tegi ''ROCKY''-kävutai, om kormatud ''Wiki Loves Bangla 2026''-konkursan ramuziš.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> c40kvsfapwbq82zp94ysyr4tdxbbazw 10 41346 189882 2026-09-03T08:26:28Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189882 wikitext text/x-wiki ''Allah Hoo''-poem [[päivkodi]]den edelškolnikoiden da kazvatajiden täht. Se mülütab tundmust [[islam]]anke vändon mel'hetartujas formas. Videon hätkeližuz om 2 min 3 s, 19. reduku 2019, om ottud socialižen [[YouTube]]-verkon ''Spectrum Education''-kanalaspäi.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> t3c9qcscnsehymxh5yuy2eyt8i3m49i 10 41347 189884 2026-09-03T08:59:00Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189884 wikitext text/x-wiki [[Malag]]an kafedraližen päjumalanpertin ({{lang-es|Santa Iglesia Catedral Basílica de la Encarnación}}) horad, avtonomine [[Andalusii]]-ühthižkund, [[Ispanii]], 19. semendku 2023. Saudihe riman katolišt pühäpertid [[Udessündund]]an aigan arhitekturižiden veroiden mödhe voziden 1528 i 1782 keskes, ottihe Diego de Siloe-arhitektoran pirdmižid aluseks. Lugetas päjumalanpertid Renessansan hel'mičuišpäi kaikes ühthižkundas.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> fpgcjfd6bkk0f5k1jalfowxar96tc9n 189885 189884 2026-09-03T09:17:16Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189885 wikitext text/x-wiki [[Malag]]an kafedraližen päjumalanpertin horad ({{lang-es|Santa Iglesia Catedral Basílica de la Encarnación}} «Pühän Oletusen kafedraline bazilikjumalanpert'»), avtonomine [[Andalusii]]-ühthižkund, [[Ispanii]], 19. semendku 2023. Saudihe riman katolišt pühäpertid [[Udessündund]]an aigan arhitekturižiden veroiden mödhe voziden 1528 i 1782 keskes, ottihe Diego de Siloe-arhitektoran da skul'ptoran (1495–1563) pirdatesid aluseks. Lugetas päjumalanpertid Renessansan hel'mičuišpäi kaikes ühthižkundas.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 8okh3uni73lcmn001w4uu74r85a8ob6 10 41348 189886 2026-09-03T11:36:02Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189886 wikitext text/x-wiki Kuvatud lagel [[angelad]] toratas [[demon]]oid vaste ph. Pijan Videnden apartamentoiš ([[Vatikan]]an muzejad), 30. eloku 2015. Tämbäi (sügüz'kun 29. päiväl) [[Mikoi-arhangel|ph. Mikoi-arhangelan]] muštpäiv znamoičese Päivlaskmman hristanuskondan tobjas palas (8. kul'mkud ortodoksižes hristanuskondas).<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> sowmgdz41y5aqwlzn9eddibri7d7cuj