Gostota toplotnega toka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine:

j = \frac{dP}{dS}

Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo. Gostota toplotnega toka je zgled gostote energijskega toka.

V stacionarnem stanju lahko gostoto toplotnega toka v toplotnem stiku z dano površino in debelino l med telesoma, med katerima obstaja temperaturna razlika ΔT, izrazimo z enačbo

j = -\lambda \frac{\Delta T}{l}

Sorazmernostni koeficient λ je koeficient toplotne prevodnosti. Z negativnim predznakom upoštevamo, da za pozitivne vrednosti Δ T teče toplotni tok v smeri od telesa z višjo temperaturo proti telesu z nižjo.

V splošnem primeru, ko se temperatura spreminja od točke do točke v prostoru, moramo namesto zgornje enačbe zapisati splošnejšo enačbo

\mathbf{j} = -\lambda\nabla T

Oznaka ∇ označuje gradient temperature.

Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote toplotnega toka enoto W/m2.

[uredi] Glej tudi