Statistične regije Slovenije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad Republike Slovenije zbira in izkazuje statistične podatke. To je ena od vmesnih teritorialnih ravni med državno ravnijo in občinami.
Statistični urad je za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni prevzel členitev Slovenije na t.i. funkcionalna območja oziroma planske regije, kar je bilo narejeno za potrebe prostorskega načrtovanja sredi sedemdesetih let 20. stoletja, in jih poimenoval statistične regije. Ker je bila ta regionalizacija narejena na podlagi gravitacijskih območij (zaposlitev, šolanje, oskrba) v dvanajstih regionalnih in njim pripadajočih subregionalnih središčih, se je izkazala za razmeroma stabilno. Tovrstna ekonomsko-geografska členitev je postala pomembna za izkazovanje statističnih podatkov zlasti po letu 1995, ko so bile odpravljene nekdanje velike občine (62), za katere so obstajale razmeroma dolge serije statističnih podatkov. Na vmesni ravni med 147 majhnimi občinami in nacionalno ravnijo se je zato čedalje več podatkov izkazovalo prav za raven statističnih regij. Zaradi velikega zaostanka pri uvajanju pokrajin kot vmesne upravno-politične ravni med občino in državo so se statistične regije, sprva mišljene kot začasna rešitev, ohranile vse do danes.
Marca 2000 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o standardni klasifikaciji ozemlja Slovenije, s katero je uzakonila sistematiko členitve nacionalnega ozemlja na različnih ravneh. S tem se je približala duhu evropskega pravnega reda na tem področju. Urejanje vprašanj regionalnega razvoja v okviru EU je botrovalo tudi delnemu preoblikovanju dosedanjih 12 statističnih regij:
- Pomurska regija
- Podravska regija
- Koroška regija
- Savinjska regija
- Zasavska regija
- Spodnjeposavska regija
- Jugovzhodna Slovenija
- Osrednjeslovenska regija
- Gorenjska regija
- Notranjsko - kraška regija
- Goriška regija
- Obalno - kraška regija
[uredi] Viri
- Služba vlade za lokalno samoupravo