Belfort

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 47° 38’ severne širine, 6° 51’ vzhodne dolžine

Občina Belfort
Mestna hiša, Belfort


Lega
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 51' 00" E
Zemljepisna širina: 47° 38' 30" N
Uprava
Država Francija
Regija: Franche-Comté
Departma: Territoire de Belfort (prefektura)
Okrožje: Belfort
Interkomunaliteta: Mestna skupnost
Belfort
Župan: Jean-Pierre Chevènement
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 354 m–650 m
(povpr. 358 m)
Površina kopnega:¹ 17.10 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
50,417
 - gostota: (1999) 2,948/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 90010/ 90000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, sedež istoimenskega departmaja. Leta 1999 je mesto imelo 50.417 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto leži ob reki Savoureuse v bližini meje z Nemčijo in Švico, na strateško pomembni poti med Renom in Rono, takoimenovanih Burgundskih vratih.

[uredi] Zgodovina

Ozemlje Belforta je bilo za časa rimske Galije naseljeno s keltskim plemenom Rauraci.

Ime se prvikrat omenja v sporazumu iz Grandvillarsa leta 1226 kot Beau fort, ozemlje pod pristojnostjo grofov iz Montbéliarda, kateri so mu leta 1307 podelili ustanovno listino. S poroko Jeanette de Montbéliard in Alberta Habsburškega (sredina 14. stoletja) je mesto postalo avstrijsko, po Vestfalskem miru (1648), s katerim se je končala tridesetletna vojna, pa je prešlo k Franciji. Med francosko revolucijo je bilo vključeno v departma Haut-Rhin oz. Alzacijo, kjer je ostalo do francosko-pruske vojne. Po obleganju mesta (3. november 1870-18. februar 1871) in kasnejši pruski aneksaciji Lorene in Alzacije je Belfort ostal v francoskih rokah ter oblikoval novoustanovljeni departma Territoire de Belfort. Med drugo svetovno vojno je bil okupiran, osvobojen 22. novembra 1944.

[uredi] Znamenitosti

  • katedrala sv. Krištofa (1750),
  • Belfortski lev, delo francoskega arhitekta Bartholdiija, v spomin na obleganje mesta,
  • Trg republike, spomenik treh obleganj (1813, 1815, 1870)

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: