Medvedi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wikipedija:Kako brati taksonomko
Kako brati taksonomko
Medvedi
Fosilni razpon: Zgodnji miocen - recentno
Rjavi medved - kodiak
Rjavi medved - kodiak
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Družina: Ursidae
G. Fischer de Waldheim, 1817
Območje medvedov (Ursidae)
Območje medvedov (Ursidae)
Rodovi

Ailuropoda (orjaški panda)
Helarctos (sončni medved)
Melursus (šobar ali termitski medved)
Ursus (medved)
Tremarctos (očalar ali andski medved)
Arctodus (izumrli)

Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri. Vsi so krepkega telesa, z veliko lobanjo, močnimi nogami in kratkim repom. Živijo v Evraziji in Severni Ameriki ter v delih Severne Afrike in Južne Amerike. Večinoma so gozdne živali. V nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane.

Vsebina

[uredi] Evolucija medvedov

Okostje izumrlega jamskega medveda (Ursus spelaeus), ki je živel v pleistocenu. Ostankov je veliko. Bil je večji in močnejši od današnjega. Izumrl je ob koncu pleistocena.
Okostje izumrlega jamskega medveda (Ursus spelaeus), ki je živel v pleistocenu. Ostankov je veliko. Bil je večji in močnejši od današnjega. Izumrl je ob koncu pleistocena.

Evolucijski razvoj medvedov se je začel pred približno 38 milijoni let[1]. Prva medvedu podobna žival je bila Amphicynodon, prvi pravi medved pa je bil Ursavus (oba primerka poznamo le iz ostankov lobanj). Moderni rod Ursus se je pojavil pred 5 do 10 milijoni let.

[uredi] Zgradba telesa

Samci so do 20% težji od samic. Kožuh je lahko rjave, črne ali bele barve, na prsih so pogoste bele ali rumene lise. Posebnež v barvi kožuha je edino orjaški panda.

Po zgradbi telesa je tršat, glava je okrogla, gobec ošiljen, toda ravno odsekan. Vrat je kratek in debel, tudi uhlji so kratki, oči razmeroma majhne, noge srednje dolge. Zadnji del lobanje je širok, tilnik močan in izrazit, vratna vretenca so kratka in močna. Na nogah ima medved po pet prstov z velikimi zakrivljenimi kremplji, ki jih ne more vpotegniti, zato so na konicah precej obrabljeni.

Zobje sekalci so dokaj veliki, pogosto imajo krpaste vrhove in se ujemajo z močnimi, večinoma z robovi ali žlebovi opremljenimi čekani. Kočniki so topi, v spodnji čeljusti vedno širši kot daljši, pripravni za žvečenje rastlinske hrane.

Med čutili imajo najbolj razvit voh, vendar tudi dobro slišijo in slabše vidijo.

[uredi] Gibanje

Medvedi so v primerjavi z drugimi zvermi počasne živali, vendar so lahko vseeno zelo hitri. Pri hoji stopajo po celih, skoraj povsem golih podplatih. Dobro tudi plezajo. Zna se postaviti pokonci in na zadnjih nogah lahko prehodi določeno razdaljo. Nekateri medvedi se izogibajo vode, drugi pa znajo dobro plavati ali se celo globoko in dolgotrajno potapljati.

[uredi] Prehranjevanje

Večina medvedov je vsejedih in se hranijo z mesno hrano (vključno z žuželkami in ribami) ter rastlinsko hrano. Poleg sadežev in jagod jedo tudi koreninice, sočne trave in drevesne popke. Severni medved je izključno mesojed, orjaški panda pa je rastlinojed.

Močnejše vrste so nevarne roparske zveri. Kadar so lačne, napadejo večje živali in lahko povzročijo med čredami živine in drobnico veliko škodo.

[uredi] Zimsko spanje

Medvedi v hladnih območjih zimo prespijo. Med zimskim mirovanjem medvedke tudi kotijo.

[uredi] Galerija

[uredi] Reference

  1. ^ Bear Planet (2007-01-10).

[uredi] Viri

  • Velika ilustrirana enciklopedija Živali, ISBN 86-11-16527
  • Velika knjiga o živalih (Brehm v barvah), 1982

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Riba Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.