Pravoslavni koledar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pravoslavni koledar (oziroma liturgični koledar pravoslavne Cerkve) je koledar, ki določa bogoslužna opravila pravoslavnih Cerkva za vsak dan v letu. Žal ta koledar ni poenoten - pravoslavne Cerkve uporabljajo dva različna koledarja:
- stari pravoslavni koledar ali julijanski koledar uporablja večina pravoslavnih Cerkva - takoimenovani starokoledaristi
- novi pravoslavni kooledar ali Milankovićev koledar uporabljajo Grki, Romuni, Bolgari (in nekatere manjše Cerkve) - takoimenovani novokoledaristi
Razlika med koledarjema znaša 13 dni. Novi koledar je (v 20. in 21. stoletju) enak običajnemu gregorijanskemu koledarju, stari koledar pa za 13 dni zamuja. To pomeni, da isti praznik praznujejo v Srbiji 13 dni pozneje kot v Grčiji.
Navajanje datumov pravoslavnih praznikov je zato treba pravilno razumeti: če navajamo (na primer), da »je praznik Marijinega rojstva 8. septembra po pravoslavnem koledarju« to pomeni, da ga novokoledaristi praznujejo na dan, ki je tudi po našem (gregorijanskem) koledarju 8. september, starokoledaristi pa šele 21. septembra po našem (gregorijanskem) koledarju.
Vsebina |
[uredi] Liturgično leto
Pravoslavno liturgično leto je v grobih potezah podobno katoliškemu (glej: katoliški koledar), tudi številni prazniki so enako razporejeni in številni svetniki godujejo na iste datume. Tudi pravoslavno bogoslužno leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Najbolj opazna razlika v primerjavi s katoliškim koledarjem je dosti večje število postnih dni, saj pravoslavne Cerkve pripisujejo postu dosti večji pomen kot katoliki.
Ponavadi se šteje za začetek pravoslavnega liturgičnega leta 1. september. Prvi del liturgičnega leta je namenjen pripravi na božič. Kmalu po božiču se začne priprava na veliko noč, ki zajema šest tednov pred veliko nočjo. Prva od šestih predvelikonočnih nedelj se imenuje praznik pravoslavja. Povelikonočni čas se nadaljuje še sedem tednov po veliki noči in se zaključi z nedeljo svete Trojice in s ponedeljkom Svetega Duha.
[uredi] Prazniki
Poleg najpomembnejšega krščanskega praznika - velike noči - pravoslavni kristjani še posebej slavijo naslednjih dvanajst glavnih praznikov:
8. september | (21. september) | Marijino rojstvo - mali šmaren |
14. september | (27. september) | povišanje svetega križa |
21. november | (4. december) | Marijino darovanje v templju |
25. december | (7. januar) | božič |
6. januar | (19. januar) | teofanija in Jezusov krst |
2. februar | (15. februar) | Gospodovo darovanje v templju |
25. marec | (7. april) | Marijino oznanjenje |
nedelja pred veliko nočjo | Jezusov vhod v Jeruzalem - cvetna nedelja | |
40. dan po veliki noči | vnebohod | |
50. dan po veliki noči | Sveta Trojica | |
6. avgust | (19. avgust) | Jezusova spremenitev |
15. avgust | (28. avgust) | veliki šmaren |
Drugi prazniki:
1. januar | (14. januar) | Jezusovo obrezovanje - novo leto |
dan po sveti Trojici | praznik Svetega Duha (binkošti) | |
24. junij | (7. julij) | rojstvo Janeza Krstnika |
29. junij | (12. julij) | sveti Peter in Pavel |
29. avgust | (11. september) | obglavljenje Janeza Krstnika |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Grški (novi) pravoslavni koledar (v angleščini)
- Ruski (stari) pravoslavni koledar (v angleščini)