Kuclerjev kamnolom
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kuclerjev kamnolom na Drenovem griču (v vasi Lesno Brdo) se nahaja na obronku Ljubljanskega barja med Brezovico in Vrhniko. Leta 1991 je bil razglašen za naravni geološki spomenik.
Ime je dobil po nekdanjem lastniku, v njem pa so v preteklih stoletjih kopali črni in sivi apnenec. V Ljubljani je več kamnitih izdelkov, katerih material izhaja iz tega kamnoloma, med drugimi »Črni kralj« v cerkvi sv. Jakoba in kipa dveh gigantov na portalu semenišča. Apnenec v kamnolomu je nastal v obdobju triasa, pred približno 225 milijoni let (pripada julijski predstopnji karnijske stopnje). Plasti apnenca so različno debele, med njimi najdemo do 1,5 m debele plasti premoga antracita in črni skrilavi lapor.
V teh kamninah so skriva bogato nahajališče fosilnih školjk in drugih mikrofosilov, ki jih s prostim očesom ne moremo videti.
Mikrofosili:
- alge klipeine (clypeina besici) – velikosti nekaj desetink milimetra
- foraminfere (rod involutina)
- trohilina (trochilina)
Makrofosili:
- školjke:
- kranjski trigonod (trigonodus carniolicus)
- kefersteinova mioforija (myophoria kefersteini)
- rugozna srčanka (pachycardia rugosa)
- lofa (lopha montiscaprillis)