C++

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

C++ (C plus plus) [ce plus plus] je splošnonamenski programski jezik. V C++ so podatkovni tipi statični, zapis kode je prost. Jezik podpira večparadigmatično proceduralno programiranje, podatkovno abstrakcijo, objektno usmerjeno in generično programiranje.

C++ je razvil Bjarne Stroustrup, ki je delal v Bellovih laboratorijih, leta 1983. Prvotno se je jezik imenoval »C with Classes« (C z razredi) in je bil razširitev programskega jezika C. Od 90. let je eden najbolj priljubljenih komercialnih programskih jezikov. Najprej so C-ju dodali razrede, nato med drugim virtualne funkcije, preobložitev operatorjev (operatorski ad-hoc polimorfizem), večkratno dedovanje, predloge in rokovanje z izjemami.

Leta 1998 so sprejeli tudi ISO standard za jezik C++ kot ISO/IEC 14882:1998. Trenutna različica standarda je ISO/IEC 14882:2003. Razvijajo tudi novo različico z neuradnim imenom C++0x.

Vsebina

[uredi] Program PozdravljenSvet

#include <iostream> 

int main()
{  
    std::cout << "Pozdravljen svet!" << std::endl;
    return 0;     // ni potrebno po ISO standardu
}



kar je zapisano za // mora prevajalnik prezreti zato ni vazno kaj je napisano.

[uredi] Osnovne lastnosti

[uredi] Podobnosti s C-jem

  • Funkcija main() je v C++ še vedno C-jevska.
  • Vse kar je zapisano v C, načeloma velja v C++.

[uredi] Nezdružljivost s C-jem

[uredi] Zgodovina C++

[uredi] Zgodovina imena »C++« 

Ime jezika pripisujejo Ricku Mascittiju in so ga prvič uporabili decembra 1983.

Kombinacijo C+ je tedaj že tudi zasedel drug nesoroden jezik. Pripono ++ je po Stroustrupovih besedah dal zaradi evolucijske/revolucionarne narave razširitve C. C++ je tudi pogosteje kot npr. raba ++C. Ker C++ v bistvu ni spremenil C-ja, bi bilo še pravilnejše ime »C+1«.

Ko so leta 1992 vprašali Mascittija zakaj je dal takšno ime, je navedel, da je bilo ime le neuradno in da si ni nikoli mislil da bo postalo tudi uradno ime.

[uredi] IRC

Slovenski C++ kanal na IRCNetu: #C++.si

[uredi] Viri

  • Viljem Žumer, Janez Brest: Uvod v programiranje in programski jezik C++, Maribor, FERI 2004, (COBISS)
  • Martin Juvan, Matjaž Zaveršnik: Vaje iz programiranja: C, C++ in Mathematica, Ljubljana, Študentska založba, 2000, (COBISS)

[uredi] Zunanje povezave

- v slovenščini:

- v angleščini:


Glavni programski jeziki (več)

Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | Java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | Zbirnik

Akademski: Eiffel | Haskell | Logo | ML | Pascal | Prolog | Scheme | Smalltalk

Zgodovinski: ALGOL | APL | AWK | BASIC | Clipper | PL/I | Simula