Ernest Rutherford

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ernest Rutherford, lord Rutherford Nelson [êrnest ráθerford], novozelandski fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge. Imenujejo ga tudi »očeta« atomske fizike.

Ernest Rutherford
Ernest Rutherford

Vsebina

[uredi] Življenje

Rutherford je študiral na Kolidžu Canterbury, danes Univerza v Cantenburyju (University of Cantenbury). Od leta 1897 do 1907 je delal na univerzi McGill v Montrealu (Kanada), kasneje pa je delal na Univerzi v Manchestru (Velika Britanija). Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu.

Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.

[uredi] Dosežki

Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefortov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.

Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

Novozelandski bankovec s sliko lorda Ernesta Rutheforda
Novozelandski bankovec s sliko lorda Ernesta Rutheforda

[uredi] Priznanja in nagrade

Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.

Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.

Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kakor tudi kraterja na Marsu in Luni ter mineral rutherfordin.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Literatura

Janez Strnad, Fiziki, 2. del, Modrijan, Ljubljana 1998, str. 187-199. (COBISS)

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: