Plazilci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wikipedija:Kako brati taksonomko
Kako brati taksonomko
Plazilci
Fosilni razpon: Carboniferous - nedavno
Kameleon (Chamaelio calyptratus)
Kameleon (Chamaelio calyptratus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Sauropsida (plazilci)
Goodrich, 1916
Podrazredi
  • Anapsida
  • Diapsida
Sinonimi

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so prva od življenja v vodi neodvisna skupina vretenčarjev. Danes živijo na svetu štiri skupine plazilcev:

  • Rhynchocephalia (Prakuščarji)
  • Crocodilia (Krokodili)
  • Testudines (Želve)
  • Squamata (Luskarji - kače in kuščarji)

Podobno kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci so tudi plazilci vretenčarji (s hrbtenico iz vretenc). Njihovi mladiči se navadno rodijo na kopnem. Ko se izvalijo iz jajc, so podobni staršem, le da so majhni.

Vsebina

[uredi] Klasifikacija plazilcev

[uredi] Skupine plazilcev

Rdečevratka, red Testudines
Rdečevratka, red Testudines
Ichthyosaurus, red Ichthyosauria
Ichthyosaurus, red Ichthyosauria
Tuatara, red Sphenodontida
Tuatara, red Sphenodontida
Navadni gad, red Squamata
Navadni gad, red Squamata
Kitajski aligator, red Crocodilia
Kitajski aligator, red Crocodilia
Brachiosaurus, order Saurischia
Brachiosaurus, order Saurischia

Amniota

  • RAZRED SAUROPSIDA*
    • Podrazred Anapsida (= Parareptilia)
      • Družina Bolosauridae (Izumrli)
      • Družina Captorhinidae (Izumrli)
      • Družina Mesosauridae (Izumrli)
      • Družina Millerettidae (Izumrli)
      • Družina Protorothyrididae (Izumrli)
      • Red Procolophonomorpha (Izumrli)
      • Red Testudines (želve)
    • Podrazred Diapsida
      • Red Araeoscelidia (Izumrli)
      • Red Avicephala (Izumrli)
      • Red Younginiformes (Izumrli)
      • Superred Ichthyopterygia ("fish lizards") (Izumrli)
        • Družina Parvinatatoridae (Izumrli)
        • Družina Utatsusauridae (Izumrli)
        • Red Grippidia (Izumrli)
        • Red Ichthyosauria (Izumrli)
      • Infrarazred Lepidosauromorpha
        • Superred Lepidosauria
          • Red Sphenodontida (tuatara)
          • Red Squamata (kače in kuščarji)
        • Superred Sauropterygia (Izumrli)
          • Red Nothosauroidea (Izumrli)
          • Red Placodontia (Izumrli)
          • Red Plesiosauria (Izumrli)
      • Infrarazred Archosauromorpha
        • Družina Erythrosuchidae (Izumrli)
        • Družina Euparkeriidae (Izumrli)
        • Družina Proterosuchidae (Izumrli)
        • Družina Rhynchosauridae (Izumrli)
        • Družina Trilophosauridae (Izumrli)
        • Red Choristodera (Izumrli)
        • Red Prolacertiformes (Izumrli)
          • Division Archosauria
            • Družina Ornithosuchidae (Izumrli)
            • Red Aetosauria (Izumrli)
            • Red Phytosauria (Izumrli)
            • Red Pterosauria (leteči plazilci) (Izumrli)
            • Red Rauisuchia (Izumrli)
            • Superred Crocodylomorpha
              • Družina Saltoposuchidae (Izumrli)
              • Družina Sphenosuchidae (Izumrli)
              • Red Crocodilia (krokodili in sorodnik)
            • Superred Dinosauria
              • Red Ornithischia (Izumrli)
              • Red Saurischia

Danes živeče skupine:

  • Med prakuščarje sodi tuatara, ki je živi fosil.
  • Krokodili živijo v toplih predelih bodisi v sladki ali slani vodi. So plenilci, nevarni tudi ljudem. Imajo zelo trden oklep, zgrajen iz lusk in kožnih kosti.
  • Želve imajo enoten oklep iz zraslih kosti in roževine. Nimajo zob.
  • Luskarji nimajo koščenega oklepa, njihove luske so iz poroženele povrhnjice. Ker se ta ne prilagaja rasti organizma, se morajo večkrat leviti. Sem sodijo kuščarji in kače.

[uredi] Filogeneza (razvoj)

Sauropsida
  |--Anapsida
  |    |--Mesosauridae (Izumrli)
  |    `--Parareptilia
  |          |--Millerettidae (Izumrli)
  |          |--Bolosauridae (Izumrli)
  |          `--Procolophonomorpha
  |               |--Procolophonia
  |               |     |--Procolophonidae (Izumrli)
  |               |     `--Pareiasauridae (Izumrli)
  |               `--Testudines 
  |                     `--Chelonia (želve)
  `--Eureptilia         
       |--Captorhinidae (Izumrli)
       `--Romeriida
            |--Protorothyrididae (Izumrli)
            `--Diapsida
                 |--Araeoscelidia (Izumrli)
                 |--Avicephala (Izumrli)
                 `--Neodiapsida
                     |-?Younginiformes (Izumrli)
                     |-?Ichthyopterygia (Izumrli)
                     `--Sauria
                         |--Lepidosauromorpha
                         |    |-?Sauropterygia (Izumrli)
                         |    `--Lepidosauriformes
                         |         `--Lepidosauria
                         |              |--Sphenodontida (tuatara)
                         |              `--Squamata (kuščarji in kače)
                         `--Archosauromorpha
                             |-?Choristodera (Izumrli)
                             |--Trilophosauridae (Izumrli)
                             |--Rhynchosauridae (Izumrli)
                             |--Prolacertiformes (Izumrli)
                             `--Archosauriformes
                                  |--Proterosuchidae (Izumrli)
                                  |-?Erythrosuchidae (Izumrli)
                                  |--Euparkeriidae (Izumrli)
                                  `--Avesuchia
                                      |--Proterochampsidae
                                      `--Archosauria
                                          |--Crurotarsi
                                          |    `--Crocodylia
                                          `--Ornithodira
                                                |--Pterosauria (Izumrli)
                                                `--Dinosauria
                                                     `--Aves (ptiči)

[uredi] Evolucija plazilcev

Prvi plazilci so se pojavili pred približno 340 milijoni let, v karbonski dobi. Razvili so se iz dvoživk in živeli na kopnem. Čeprav se ne ve dosti o teh prvih plazilcih, se domneva, da so bili podobni današnjim kuščarjem. Pozneje, v mezozoiku, pred približno 230 do 70 milijoni let, so se pojavili leteči plazilci. Takrat so nekateri plazilci zapustili kopno in se vrnili v vodo, osvojili oceane in jezera, dinozavri pa so zavladali na kopnem.

Fosilne ostanke prvih prepoznavnih želv so našli v več ko 200 milijonov let starih plasteh. Čeprav želve niso bile nikdar med vodilnimi plazilci, so se sproti prilagajale spremembam v okolju in preživele, medtem ko so mnoge druge skupine plazilcev izumrle. Ta prilagodljivost je omogočila, da so se želve, najstarejše med plazilci, razvile v uspešne kopenske in vodne živali.

Kuščarji so se prvič pojavili pred približno 200 milijoni let. Redke fosilne najdbe pričajo, da so proti koncu mezozoika živeli različni kuščarji. Okrog 190 milijonov let stari Sharovisaurus priča o znakih, značilnih tudi za današnje kuščarje: majhna glava, kratek vrat, dolg trup in rep in na stran štrleče »plazilske« okončine.

Krokodili so verjetno najbližji sorodniki dinozavrov in so se pojavili v istem času kot kuščatji, pred približno 200 milijoni let, v triasu. Ostri koničasti zobje pričajo, da so se davni krokodili hranili v glavnem z ribami, drugače kot današnji, ki ob mesni hrani zaužijejo tudi nekaj rastlinske. Oblika krokodilje lobanje pa se je do danes le malo spremenila.

[uredi] Razmnoževanje

Oploditev je neposredna, notranja. Neodvisnost od vodnega okolja je omogočilo tudi amniotsko jajce, ki ga najdemo tudi pri ptičih in stokovcih. Zarodek, ki se razvija v notranjosti plodnika, zapolnjenega s plodovnico (amnionsko tekočino), črpa hrano iz rumenjaka in beljaka. Zadnji vsebuje tudi veliko vode. Lupina ga ščiti pred zunanjimi vplivi in omogoča izmenjavo dihalnih plinov kisika in ogljikovega dioksida.

[uredi] Koža

Koža ščiti pred izsuševanjem telesa, zato je suha in luskasta. Tako lahko živijo celo v suhih puščavah. Ker nima dihalne vloge, imajo plazilci že bolj razvejana pljuča. Manj uspešno pa jih koža varuje pred mrazom, zato so odvisni od toplote okolja.

[uredi] Krvni obtok

Imajo sklenjen krvožilni obtok, njihovo srce je delno predeljeno (preddvor pri vseh, prekat pa je popolnoma predeljen le pri krokodilih). Čeprav so znani kot nestalno topli, ima kri plazilca, ki se je ogrel na soncu, približno enako temteraturo kot naša. Razen udavov imajo nestalno telesno temperaturo.

[uredi] Prehranjevanje

Plazilci so z izjemo večine želv v glavnem mesojedci. Ker jim ni potrebno neprestano jesti, da bi telo ohranjali toplo, lahko dalj časa živijo brez hrane.

[uredi] Čutila in živčevje

Čutila in živčevje so dobro razviti. Pri vohanju si mnoge vrste (denimo kače) pomagajo z razcepljenim jezikom, s katerim vnašajo snovi v vohalne jamice. Ne slišijo najbolje, vendar dobro zaznavajo tresljaje. So enospolniki.

[uredi] Viri

  • Plazilci, Svet okrog nas, Colin McCarthy, 1997
  • Ilustrirana enciklopedija živali, Plazilci, Karl Schmidt, Robert F.Inger, 1973


Črka Wiki Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.