Alamut (knjiga)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Roman Alamut je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Prvič je knjiga izšla leta 1938, vendar ni požela velikega uspeha. Slovenska književna veda jo je v preteklosti bolj ali manj zanemarjala. S pojavom islamskih terorističnih napadov, še posebej 11. septembra 2001, je popularnost knjige v Sloveniji in v svetu močno narasla. Prevedli so jo v več svetovnih jezikov. V češčini je izšla že leta 1946, v večjih svetovnih jezikih (francoščina, nemščina, ...) pa v 80. in 90. letih 20. stoletja.

Vsebina

[uredi] Vsebina

Opozorilo: Sledijo podatki o razpletu, ki lahko pokvarijo vaš užitek ob branju oziroma ogledu.

Roman govori o perzijski trdnjavi 11. stoletja, imenovani Alamut, kjer voditelj sekte izmailcev (ismaelitov) Hasan ibn as-Sabah zbira bojevnike za napad na Seldžuško cesarstvo, ki je zasedlo Iran. V trdnjavo se na željo družine poda tudi mladi ibn Tahir, ki je kasneje izbran v četo najpogumnejših vojakov, fedaijev. V zahtevnem urjenju jim je naročeno, naj za izpolnitev ukazov žrtvujejo vse, tudi lastno življenje. Četudi ga bodo izgubili, bodo po smrti takoj odšli v nebesa, kjer bodo lahko uživali v pijači, hrani, brezdelju in ob dekletih. V to vsi verjamejo, saj jih Hasan omami s kroglicami hašiša in jih, medtem ko so v nezavesti, da prenesti v vrtove deilemskih kraljev, ki so za trdnjavo. V njih je ustvaril podobo nebes, vključno z rajskimi deklicami, hurijami. Fedaiji verjamejo, da je Alah Hasanu podelil moč, da jih lahko za določen čas pošlje v nebesa. Med njimi in 'hurijami' se spletejo ljubezenske vezi, kar Hasan kruto izkoristi. Da bi sultanovi (seldžuški) vojaki, ki so jih izmailci zajeli ob napadu, spoznali, kakšno moč ima Hasan, enemu od fedaijev ukaže, naj se vrže s stolpa. Misleč, da bo v raju spet videl svojo ljubezen in ostal večno z njo, fedai to stori z nasmeškom. Ibn Tahirja, najboljšega izmed fedaijev, Hasan pošlje umorit Nizama al-Mulka, sultanovega vezirja, ki je Hasana v preteklosti izdal. To ibn Tahir tudi stori, vendar mu vezir pred smrtjo odkrije resnico o Hasanovem načrtu. Fedai se odloči, da bo Hasana ubil in se odpravi nazaj na Alamut. Hasan ga sprejme in mu razloži pravi pomen njegovega nauka - nič ni resnično, vse je dovoljeno. Nato ibn Tahirja pusti oditi in ta odpotuje po svetu. Drug fedai umori sultana in turška država razpade. Začne se boj za nasledstvo prestola. Hasan se zapre v stolp, kjer naj bi do smrti delal, zaprt za zunanji svet, oblast nad izmailci pa razdeli svojim zvestim daijem, pomembnim verskim in vojaškim poveljnikom.

[uredi] Zanimivost

Po nekaterih podatkih naj bi Vladimir Bartol simpatiziral z ilegalno organizacijo TIGR. Alamut naj bi prek islamskega primera govoril o politiki te slovenske protifašistične in narodnoosvobodilne organizacije, za katero je znano, da se je ukvarjala tudi s terorističnimi dejavnostmi.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave