Karlman (Karel Martel)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * ok. 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Kot legitimni sin Karla Martela in Chrotrude je po očetovi smrti v letu 741 nasledil del frankovskega ozemlja in postal majordom Avstrazije, medtem ko je njegov brat Pipin Mali prevzel ozemlje Nevstrije. Na pobudo Karlmana je bil v letu 743 po 6 letih ponovno ustoličen frankovski kralj, poslednji Meroving, Hilderik III. V letih 742 in 745 sta si Karlman in Pipin Mali pomagala v bojih proti vojvodu Hunoldu Akvitanskemu, Sasom in Odilu Bavarskemu; s slednjim je bil dosežen mir po njegovi poroki z njuno sestro Hiltrudo. Po vrsti oboroženih uporov je dal Karlman leta 746 sklicati v Cannstattu zbor alemanskih plemičev, na katerem jih je dal zapreti nato pa na krvavem sodišču zaradi veleizdaje usmrtiti, s čimer je prenehala obstajati vojvodina Alemanija.
15. avgusta 747 se je Karlman odpovedal svojemu položaju in se posvetil meniškemu življenju. Po ustanovitvi samostana pod goro Soracte v bližini Rima je odšel v Monte Cassino, kjer je preživel večino časa. V letu 754 je po prošnji papeža Štefana II. Pipinu Malemu za pomoč proti Langobardom odšel na pot k svojemu bratu, da bi ga odvrnil od pohoda v Italijo, vendar ga je le-ta dal v kraju Vienne južno od Lyona zapreti, kjer je kmalu zatem umrl. Pokopan je v opatiji Monte Cassino.