Etika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Etika (grško: ἦθικα) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov. Po nekaterih filozofih pa je etika filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega.
Vsebina |
[uredi] Etimologija
Ime izhaja iz grške besede ἦθος, ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja. Aristotel pa v II. knjigi Nikomahove etike [1] pravi, da etične vrline (ἠθικῆς ἀρετῆς) izvirajo iz ἔθος -a (éthosa) - ta zelo podobna beseda pomeni »navada«, »šega«, »običaj« [2] - ter da lahko njihovo ime izvajamo tudi iz te besede.
[uredi] Opredelitev
Etika je splošno teoretično in racionalno utemeljevanje moralnosti. Je filozofska panoga, ki se ne ukvarja toliko s posamičnimi normami in življenjskimi navodili, temveč je filozofsko razmišljanje o sami moralnosti, o tem, kaj je človek, da je tako neogibno moralno bitje, in čemu naj bo zavezan pri svojih moralnih presojah in odločitvah. V ožjem smislu je etika torej filozofsko razpravljanje o pojavu moralnosti ter o njegovih temeljih in smislih.
Središčna vprašanja etike so: Kaj je dobro? Kaj moram narediti? Kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti? Dati odgovore na ta vprašanje zajema samo polovico dela etikov. Druga polovica pa je težja. Obrazložiti, opravičiti svoje odgovore na ta vsakodnevna pomembna vprašanja.
Izraz etika označuje tisto bolj izvirno človekovo moralno zavest, da ni vseeno, kako živimo in delamo. To je najsplošnejša zavest, da dolžnosti in obveznosti so.
[uredi] Viri
[uredi] Literatura
- France Veber: Etika (1923)
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o filozofiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Uredi | |
ontologija | gnoseologija | filozofska antropologija | filozofija zgodovine | etika | estetika | logika |