Nastanek premoga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

NASTANEK PREMOGA


Pri procesu fosilizacije se izločajo razne vrste mineralnih snovi. To izločanje lahko povzroči tudi kopičenje raznih mineralnih plasti. Na takšen način so rastline odigrale v geološki preteklosti pomembno vlogo kot tvorci organogenih (fitogenih) sedimentov.

Fitogene sedimente delimo v dve skupini. Prva skupina so organske tvorbe, kot so premog, jantar, drugo skupino pa predstavljajo anorganske tvorbe kot so apnenec, kremen… Prva skupina je gorljiva in ji pravimo kavstobioliti, medtem ko je druga skupina negorljiva in jo imenujemo akavstobioliti.

Premogi so najpogostejši kavstobioliti. Njihov nastanek je vezan na močvirnat svet. Pod pojmom močvirnatnega sveta razumemo območje, ki je pokrito z veliko maso ostankov rastlinja, ki je na tem območju rastlo in odmrlo, vendar se zaradi tega, ker je bilo prekrito z vodo, ni moglo popolnoma razgraditi.

Ali bo premog nastal ali ne so odločilni sledeči procesi: 1. razpadanje: poteka na kopnem, kjer imata zrak in voda popoln dostop do odmrlega rastlinskega ostanka in nima pomena pri nastanku premoga 2. trohnjenje ali huminifikacija: zahteva vlažno okolje in nepopoln dostop zraka 3. nastanek šote: poteka v barjih, ki leže ob robovih jezer ali lagun. Rastlinske ostanke dokaj hitro prekrije voda, tako da so z njo prepojeni. 4. nastajenje sapropela: poteka v globjih delih barij, jezerih in lagunah

Glede na nastanek ločimo več vrst premogov: • Humusni premogi so nastali povsem iz rastlinskih ostankov raznih višje razvitih rastlin. Pri nastanku le teh ločimo fazo nastanka šote in fazo nastanka premogov. Faza nastanka šote zavzema vse procese od nakopičenja do spremembe ostankov v šoto. Faza nastanka premogov pa pretvarjane šote v rjave premoge in nadalje še v črne promoge in antracit skozi proces, ki mu pravimo zorenje. Zelo pomembna pogoja sta temperatura in tlak. • Liptobiolitski premogi so nastali iz nakopičenj najbolj odpornih rastlinskih ostankov višje razvitih rastlin. Nastajajo predvsem v pretočnih močvirjih in oksidacijskih pogojih. So zelo redki. • Sapropelski premogi so nastali iz nišje razvitih rastlin, v groobem pa ločimo humito-sapropelite (ostanki višje in nižje razvitih rastlin v saproplelitni osnovi) in prave sapropelite (izvorni material izvira pretežno iz alg).

NASTANEK VELENJSKE PREMOGOVNE KADUNJE

Dnevno pridobivanje (izdanki premoga) premoga v Šaleški dolini sega v leto 1767, podzemno pridobivanje premoga pa poteka 116 leto (od leta 1887). Skozi zgodovino je bilo na tem območju napravljenih ogromno raziskav – geološko kartiranje, vrtanje,... Najglobje izvrtana vrtina do danes je vrtina P-12-o/92, ki je zavrtana v oligomiocenske usedline na sredini kadunje. Njena dolžina je kar 1603m. Glede na opis jeder številnih vrtin, ki so jih raziskovalci izvrtali, so se odvijali zanimivi dogodki, ki pa potekajo še danes.

V jedru vrtine so našli sledove rjavega premoga, na globini 850 in 1550m pa v izplaki tudi tekoče ogljikovodike. Oligomiocenske kamnine predstavljajo usedline Panonskega morja, ki se je v takratnih časih s plitvimi zalivi raztezalo tudi na območje sedanje Šaleške doline. Ob koncu miocena ali v začetku pliocena se je zaradi dvigovanja obravnavanega območja morje umaknilo in je postalo kopno, zato se je začel proces erozije. Pri tem je zelo zanimivo to, da reka Paka v tedanjem času ni tekla v smeri proti Penku, ampak v smeri proti Dobrni in Vojniku, kar potrjujejo kamnine, ki jih je Paka s svojim tokom odnašala. V srednjem pliocenu se je severno krilo ob Šoštanjskem prelomu začelo močneje ugrezati, zato je na območju doline nastalo jezero. V jezero pritekajoče vode so si svoj odtok poiskale v Penku, v smeri, kjer odteka še danes. Tekoče vode z okoliških dvignjenih območij so začele zasipavati jezero. Najprej z grobim materialom, kasneje s peski in glino. Ker se je v času zasipavanja dno jezera še ugrezalo, je skladovnica usedlin na sredini dosegla 350m. Jezero se je zapolnjevalo, dokler se ni izoblikovalo močvirje. Zaradi ugodnih razmer, se je v močvirju razvilo bujno rastlinje, ki je odmiralo na samem mestu rasti. Upočasnjeno ugrezanje dna kadunje, je bilo ravno tolikšno, da so trajali takšni pogoji tako dolgo, da se je nad talninskimi plastmi nabralo za 100-200m organsko-lesnega materiala. Po obdobju bujnega rastlinstva pa se zopet pojavi obdobje hitrejšega pogrezanja dolinskega dna. Močvirsko rastišče se je spustilo pod vodno gladino in ponovno se je začelo jezersko obdobje. Drobni organski material se je na ta način znašel pod vodo. Vode so nato s seboj prinašale različen anorganski material, ki je prekril organsko-lesni del. Tako se je pod krovnino začel postopek pooglenitve organskega materiala, ki ga danes uporabljamo kot velenjski lignit.

Geologi so na osnovi različnih rastlinskih ostankov določili starost tako starejših, kot tudi mlajših kamnin. Za talnino, plast lignita in večino krovnine so ugotovili, da pripadajo gornjemu pliocenu, (2.5 milijona let). Izjema je le okoli 100m gornjih plasti krovnine pod površino, ki pripadajo že najstarejšemu pleistocenu-villafranchiju, pred približno 1,8 milijona let. Nad te plasti pa se je odlagal in se še danes odlaga pesek, katerega s seboj prinašajo reke potoki in vode iz okoliških pobočij.