Kontrabas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kontrabasi
Kontrabasi
Godalni lok pri kontrabasu
Godalni lok pri kontrabasu
Polž in vijaki pri kontrabasu
Polž in vijaki pri kontrabasu

Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone. Za razliko od ostalih godalnih instrumentov so njegove strune uglašene v čistih kvartah (g, d, A, E); lahko ima tudi peto struno, praviloma uglašeno na ton C. Kontrabas transponira oktavo navzdol, kar pomeni, da nota, ki jo zaigramo na ta instrument, zveni oktavo nižje. (Je edino godalo, ki transponira, razlog pa je preglednost pisave, sicer bi notni zapis nizkih tonov terjal preveč pomožnih črt.)Kontrabas je največji in po zvoku najnižji godalni instrument v današnjem orkestru. Za razliko od drugih godal je kontrabas uglašen v kvartah. Razvil se je iz viole da gamba in v glavnem obdržal obliko trupa z ravnim dnom in širokim obodom. Znan je že od 16. stoletja dalje, v instrumentalne zasedbe pa so ga uvrstili v 17. stoletju. V seminarski nalogi bom poizkušal predstaviti zgodovino nastanka in razvoja V Evropo so godala prišla s Srednjega vzhoda v 10. stoletju. Eno najstarejših glasbil na katero so igrali z lokom je bil REBEK. Najbolj znameniti izdelovalci godal v zgodovini so bile italijanske družine STRADIVARI, AMATI, GUARNERI, RUGGIERI. Kontrabas je največje glasbilo v družini godal. Njegov ton je globok in je najnižje uglašeno glasbilo v orkestru. Vrat glasbila si glasbenik nasloni čez levo ramo, s kovinsko nogo pa je glasbilo uprto v tla. Kontrabasist igra na kontrabas stoje ali sede na visokem stolcu. Kontrabas ima poševna ramena, da glasbenik lažje doseže spodnji del ubiralke. Na kontrabas lahko brenkamo ali igramo z lokom in sicer ima kontrabas najtežji in najkrajši lok med godali. Načini igranja z lokom se v različnih deželah razlikujejo. Večina izvajalcev v Evropi uporablja Bottesinijev ali »francoski« lok. V Srednji in Vzhodni Evropi pa imajo izvajalci raje »nemški lok«, izdelan na osnovi Dragonettijevega loka. Držijo ga s spodnje strani kakor lok za violo. Znan je pod vzdevkom »žaga za meso«. Če na kontrabas brenkamo, dobimo globok, doneč zvok. Zato ga pogosto uporabljajo v jazzu in ljudski glasbi. Zelo znan je bil tudi Verdijev prijatelj Giovanni Bottesini (1822-1889). Zaradi njegovih visokih tonov so ga klicali »Paganini na kontrabasu«. Napisal je pomembno knjigo o tem glasbilu in pa veliko skladb zanj. Kontrabase so vedno izdelovali v različnih velikostih. Glasbilo polne velikosti (približno 2 metra), so uporabljali v zgodnjem baroku. Z razvojem ovitih črevnih strun, so ga izdelovalci lahko zmanjšali na obvladljivo velikost. V modernem orkestru je običajno osem tri četrtinskih kontrabasov, z dolžino trupa okoli 115 centimetrov, s povsem jeklenimi strunami. V 17. stoletju so v procesijah prenašali kontrabase polovične velikosti, obešene z jermeni čez ramena. Izdelano je bilo tudi nekaj gigantskih kontrabasov. Med njimi velja omeniti Vuilaumov »oktobas« izdelan leta 1849. Visok je bil več kot štiri metre. Zaradi velikosti, sta bila za igranje potrebna dva izvajalca. Na strune sta pritiskala s pomočjo vzvodov in pedalov. Največji kontrabas visok 4.8 metra, je izdelal Martin iz Liechestra v Angliji. Bil je tako velik, da so morali v strop izvrtati luknjo. Uglaševali so ga v sobi v zgornjem nadstropju.


[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Kontrabas je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Piano Ta članek o glasbilu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.