Grad Fridrihštajn
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med leti 1423 in 1425) sin celjskega grofa Hermana II., Friderik II. Celjski. Ta je dal grad zgraditi za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Vsebina |
[uredi] Prvo rušenje gradu
Herman II. je dal Veroniko Deseniško utopiti, potem ko jo celjsko sodišče ni hotelo obsoditi kot čarovnico, svojega sina pa je dal zapreti in grad porušiti. Po smrti svojega drugega sina, Hermana Tretjega je Friderika izpustil, ta pa je dal obnoviti porušeni grad.
[uredi] Izumrtje celjskih grofov
Po izumrtju dinastije je grad leta 1456 pripadel habsburškemu cesarju Frideriku III. Habsburškemu, ki ga je dal v upravljanje nekdanjemu oskrbniku celjskega gradu.
[uredi] Prvi slovenski kmečki punt
Kasneje je grad zakupil baron Jurij Thurn. Ta je leta 1515 močno dvignil davke in s tem sprožil prvi slovenski kmečki punt. Kmetje so v februarju istega leta ubili barona Thurna. Združene fevdalne sile pa so upor v jeseni istega leta zadušile in pobile vodje punta.
[uredi] Propad gradu
Grad je potem skoraj nedotaknjen vztrajal v zavetju kočevskih gozdov kot sedež kočevskega gospostva še stoletje. Grad je skupaj z ozemljem na katerem je stal, leta 1641 kupil grof Auersperg, ki je za gradnjo svojega novega gradu v Kočevju uporabil tudi material s Fridrihštajna. Slovita nemška pravličarja brata Grimm še leta 1795 poročata, da v ohranjenem delu gradu živi lovec s svojimi služabniki, tako da je bil grad verjetno dokončno opuščen šele nekje ob začetku 19. stoletja.
[uredi] Fridrihštajn danes
Danes so od gradu ostali le porušeni zidovi in ostanki temeljev. Kraj so v letu 1993 sicer začeli čistiti in strokovno restavrirati, vendar dela do danes še niso končana. Obnovljen je del obzidja, ruševine gradu pa so zanimiva izletniška točka za vroče poletne dni.