Clermont-Ferrand

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 45° 47’ severne širine, 3° 05’ vzhodne dolžine

Občina Clermont-Ferrand



Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 03° 05' 15" W
Zemljepisna širina: 45° 46' 50" N
Uprava
Država Francija
Regija: Auvergne (glavno mesto)
Departma: Puy-de-Dôme (prefektura)
Okrožje: Clermont-Ferrand
Interkomunaliteta: Skupnost Clermont
Župan: Serge Godard
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 321 m–602 m
(povpr. 358 m)
Površina kopnega:¹ 42.67 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
137,140
 - gostota: (1999) 3,214/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 63113/ 63000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, komuna in sedež departmaja Puy-de-Dôme. Leta 1999 je mesto imelo 137.140 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto leži v srednji Franciji v osrčju Centralnega masiva. Zahodno od njega se nahaja veriga vrhov ognjeniškega izvora, med katerimi je najbolj poznan Puy-de-Dôme. Proti vzhodu se skupnost razprostira na planoto Limagne.

[uredi] Zgodovina

Clermont se uvršča med najstarejša francoska mesta. Prvič ga je omenil kot Nemessos (keltsko posvečeni gozd) grški geograf Strabon. Leta 52 pred Kristusom se je v njegovi bližini odvijala slavna bitka pri Gergoviji, v kateri so keltska plemena Arvernov pod Vercingetorixom premagala Cezarjevo vojsko. Po rimskem zavzetju se je preimenoval v Augustonemetum, po cesarju Avgustu. V 5. stoletju je pokrajina postala tarča Vizigotov, leta 475 postala del njihovega kraljestva, v 6. stoletju pa pripadla Frankovski državi. Leta 848 se je mesto preimenovalo v Clairmont, po gradu Clarus Mons, v tem času je bilo tudi škofijsko mesto. Leta 1095, na Clermontskem zboru, je papež Urban II. pridigal v podporo prvi križarski vojni za osvoboditev Jeruzalema od muslimanskega sveta. V letu 1120 so domači grofje kot protiutež moči duhovščine ustanovili kraj Montferrand. Leta 1551 Clermont postane kraljevo mesto, v letu 1610 pa neodtujljiva kronska lastnina.

15. aprila 1630 je Edikt iz Troyesa združil kraja Clermont in Ferrand v enotno mesto, kar je bilo potrjeno v letu 1731 s strani Ludvika XV. in njegovega drugega zveznega edikta. V želji po ohranitvi njegove neodvisnosti je Ferrand večkrat neuspešno zahteval nazaj svojo samostojnost (1789, 1848, 1863).

V 20. stoletju sta se z izgradnjo tovarne gum Michelin in mestnih vrtov, ki so oblikovali moderni Clermont-Ferrand, nekdaj samostojna kraja popolnoma združila.

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: