Matija Bravničar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Bravničar, slovenski skladatelj, * 24. februar 1897, Tolmin, † 25. november 1977, Ljubljana.
Bravničar je bil eden prvih slovenskih simfoničnih skladateljev. Njegov opus obsega 4 simfonije, 2 operi (operna farsa Pohujšanje v dolini Šentflorjanski ter opera Hlapec Jernej in njegova pravica), mnoge simfonične pesnitve, komorne skladbe itd. Najprej je pričel s študijem violine, nato pa študiral kompozicijo pri Mariju Kogoju in Slavku Ostercu na ljubljanskem konservatoriju. Bil je član opernega orkestra v Ljubljani, po vojni pa profesor kompozicije in dekan (tedaj rektor) AG. Slogovno spada med poznoromantične in ekspresionistične skladatelje. V svojih skladbah je pogosto uporabljal prvine slovenskega ljudskega glasbenega izročila.
Leta 1963 je prejel Prešernovo nagrado za Koncert za violino in orkester. Od leta 1972 je bil izredni, od leta 1974 pa redni član SAZU.
Njegov sin je Dejan Bravničar, slovenski violinist, njegov vnuk pa pianist Igor Bravničar.
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih skladateljev
- Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)
- seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.