Mormonstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mormonstvo ali »Cerkev Jezusa Kristusa Svetih iz poslednjih dni« je bilo edino versko gibanje ustanovljeno v ZDA v 19. stoletju. V ameriški zvezni državi New York ga je ustanovil Joseph Smith mlajši. Kot 14 letni deček je prebral v Svetem pismu, 1. Jakobovem pismu, 5. verz, da če kdo potrebuje modrost, naj si jo izprosi od Boga, ki mu jo bo rade volje dal, brez da bi mu kaj očital. Tako je mladi Joseph odšel v bližnji gozdiček in molil k Bogu, kateri cerkvi naj se pridruži, kajti bilo jih je mnogo, in vsaka od njih je razlagala Sveto pismo po svoje. Prikazala sta se mu Bog Oče in njegov sin, Jezus Kristus. Povedala sta mu, da nobena od obstoječih cerkva ni prava, pač pa da bo on postal orodje v njunih rokah, in bo obnovil Jezusovo cerkev na zemlji. Prikazal se mu je tudi Moroni, sin Mormona, sedaj vstalo bitje, in mu povedal o svetem zapisu na zlatih ploščah, ki ga je pred svojo smrtjo Moroni zakopal, in mu ga bo čez 4 leta dal v prevod. To se je zgodilo in z Božjo pomočjo je Joseph Smith prevedel Mormonovo knjigo, še eno zavezo Jezusa Kristusa. Po Mormonovi knjigi so člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni poznani tudi kot Mormoni.
Člani so bili pogosto zasmehovani in preganjani zaradi svojega neobičajnega načina življenja, verovanj in doktrin, izmed katerih nedvomno najbolj izstopa poligamija. Slednjo je ameriški kongres leta 1882 razglasil za nezakonito. Tedanji prerok je molil o tem in prejel razodetje, da mnogoženstvo ni več potrebno, zaradi česar so se mu Mormoni odpovedali. Neka ločina, Reformirana Cerkev Jezusa Kristusa, še danes na skrivaj živi mnogoženstvo, vendar to niso člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki bi v tem slučaju bili izključeni.
Člani verujejo v vstalega Jezusa Kristusa, ki vodi svojo Cerkev, Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, preko prerokov, trenutno je to Gordon B. Hinckley. Cerkev je organizirana tako, kot jo je v času svojega bivanja na Zemlji organiziral Jezus Kristus. Poleg preroka obstaja še 12 apostolov, sedemdeseteri itd. Člani ne pijejo alkohola, prave kave in pravega čaja, ne kadijo in ne uživajo drog, verjamejo v čistost pred zakonsko zvezo in popolno zvestobo v zakonski zvezi, ki je sveta uredba med možem in ženo. Poročajo se v templjih za čas in večnost. Družina jim je najbolj pomembna stvar na zemlji. Verjamejo, da so lahko družine skupaj tudi v večnosti, zato raziskujejo svoje rodoslovje in krščujejo svoje družinske člane v templjih, in se z njimi pečatijo, da bodo po svoji smrti lahko z njimi. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni zato razpolaga z največjo rodoslovno datoteko, kjer lahko tudi nečlani iščejo svoje prednike preko Centrov za družinsko zgodovino (www.familysearch.org).
Ne verjamejo v simbole kot je križ, pač pa s svojim načinom življenja izkazujejo pripadnost Jezusovi Cerkvi, saj je Jezus rekel, da če ga ljubite, postanite kot je on. Člani po krstu sledijo Jezusovim naukom in zapovedim, plačujejo desetino od svojega dohodka, s katerim Cerkev upravlja in je finančno neodvisna od države. Člani se trudijo postati takšni, kot je Jezus Kristus, ki je s trpljenjem v vrtu Getsemani prevzel nase vse grehe, trpljenje in bolečine tega sveta, zato da bi človeštvu pokazal pot nazaj k Nebeškemu Očetu, ki je pripravil za svoje otroke čudovit načrt odrešitve. Kot duhovni otroci Nebeškega Očeta smo se rodili na ta svet, prejeli fizično telo, in čas, ki ga imamo na Zemlji, je čas preizkušenj. Če se držimo zapovedi, če smo pošteni, če ljubimo drug drugega in če pomagamo drugim, bomo po vstajenju lahko zopet živeli pri Nebeškem Očetu in njegovem sinu, Jezusu Kristusu, ki nam je pokazal pot do vstajenja in večnega življenja.
Danes je samo v ZDA preko 7 milijonov članov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki so ena izmed najhitreje rastočih cerkva, po celem svetu je okoli 13 milijonov članov.
V Sloveniji obstajajo tri veje, v Ljubljani na Celovški cesti 43, v Mariboru na Strmi ulici 8 in v Celju na Prešernovi ulici 25. Člani se srečujejo na bogoslužjih ob nedeljah med 10.00 in 13.00 uro. Prvo uro je zakramentni sestanek, potem je Nedeljska šola, kjer se učijo o evangeliju, tretjo uro se razdelijo moški na sestanku Duhovništva, ženske nad 18 let v Društvu za pomoč. Otroci med 3. in 11. letom se po prvi uri zberejo v Osnovni ter mladi med 12 in 18 let v organizaciji Mladih dam in Mladih mož. Vsi se svojim letom primerno učijo evangelija. Duhovnišvo ni plačano, vsi poklici v cerkvi so prostovoljni, člani na ta način služijo drug drugemu in Bogu.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o verstvu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.