Nemško cesarstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nemško cesarstvo (nemško Deutsches Kaiserreich) oziroma drugi rajh je obstajal v letih 1871-1918. Gre za imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija (Prvi rajh je bilo nemško ali sveto rimsko cesarstvo, ki je nehalo obstajati leta 1806.). Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I. Leta 1879 je Nemčija sklenila zvezo z Avstro-Ogrsko in Nemci so začeli vlagati v gospodarstvo jugovzhodne Evrope. Leta 1884 je Bismarck predsedoval konferenci evropskih kolonialnih sil v Berlinu, kjer naj bi določili meje med afriškimi ozemlji. Istega leta je Karl Peters ustanovil Družbo za nemško kolonizacijo in Bismarck je za Nemčijo zahteval tri območja v Afriki: Nemško Jugozahodno Afriko na meji s Kapsko kolonijo, Kamerun in Togo, kjer je imela Velika Britanija dolgo monopol nad trgovino, ter Nemško Vzhodno Afriko, katere priključitev Nemčiji bi ogrozila britanske interese v Zanzibarju. Nemčija je zahtevala tudi severni del Nove Gvineje in Bismarckov arhipelag v Tihem oceanu. Ko je na oblast prišel Viljem II. (1888), je Nemčija pridobila še več novih kolonij, posebej na Daljnem vhodu. Leta 1898 je vzela v zakup kitajsko provinco Šantung, od Španije pa je kupila Karolinsko in Mariansko otočje. Leta 1899 so si Nemčija in ZDA razdelile otočje Samoo. Nemčija se je skoraj zapletla v spor z Veliko Britanijo, a sta ga državi leta 1900, potem ko je Velika Britanija pomagala dušiti boksarsko vstajo, preprečili s sporazumom. Istega leta je nemški kancler postal von Bülow (1900-1909). Nemška industrija je tako napredovala, da se je država razvila v največjo evropsko industrijsko silo in iskanje novih trgov je neizugibno vodilo v napete odnose z drugimi kolonialnimi velesilami. Ko je von Tirpitz okrepil nemško ladjevje, je postalo ogroženo britansko ladjevje, tekmovanje s Francijo v Afriki pa je lata 1905 povzročilo maroško krizo. Temu je sledila druga maroška kriza (1911) kjer so se države nevarno približale mednarodnemu spopadu. Sarajevski atentat je cesarstvo presenetil. Po razpravi je bilo sklenjeno, da je potrebno zvezo z Avstro-Ogrsko iz leta 1879 spoštovati, čeprav bi to pomenilo vojno Rusijo in Francijo. Med prvo svetovno vojno so zavezniki zavzeli večino nemških prekomorskih ozemelj in po versajskem miru je Nemčija izgubila ves čezmorski imperij, ki je postal mandatno ozemlje. V imenu Društva narodov so ga upravljale države zmagovalke. Ob koncu vojne je cesar abdiciral in ustanovljena je bila weimarska republika.
[uredi] Ustanovne države cesarstva
- Kraljevine (Königreiche)
- Velike kneževine (“Großherzogtümer”)
- Baden - glavno mesto Karlsruhe
- Hesse (Hessen) - glavno mesto Darmstadt
- Mecklenburg-Schwerin - glavno mesto Schwerin
- Mecklenburg-Strelitz - glavno mesto Neustrelitz
- Oldenburg - glavno mesto Oldenburg
- Saxe-Weimar-Eisenach (Sachsen-Weimar-Eisenach) - glavno mesto Weimar
- Kneževine (Herzogtümer)
- Anhalt - glavno mesto Dessau
- Brunswick (Braunschweig) - glavno mesto Wolfenbüttel ali Braunschweig
- Saxe-Altenburg (Sachsen-Altenburg) - glavno mesto Altenburg
- Saxe-Coburg in Gotha (Sachsen-Coburg und Gotha) - glavno mesto Coburg in Gotha
- Saxe-Meiningen (Sachsen-Meiningen) - glavno mesto Meiningen
Zgodovina Nemčije |
---|
![]() |
Antika |
Germanska plemena |
Preseljevanje ljudstev |
Frankovsko cesarstvo |
Srednjeveška Nemčija |
Sveto rimsko cesarstvo |
Nemška vzhodna kolonizacija |
Nastanek naroda |
Renska konfederacija |
Nemška zveza |
Severnonemška konfederacija |
Nemško cesarstvo |
Nemško cesarstvo |
Nemčija med prvo svetovno vojno |
Weimarska republika |
Weimarska republika |
Tretji rajh |
Tretji rajh |
Nemčija med drugo svetovno vojno |
Razdvojena in združena |
Po 1945 |
Vzhodna Nemčija |
Zahodna Nemčija |
Združitev Nemčije |
Današnja Nemčija |
Moderna Nemčija |
Po temah |
Vojaška zgodovina Nemčije |
Kronologija |
Zgodovina nemščine |
uredi |
- Vojvodstva (Fürstentümer)
- Lippe - glavno mesto Detmold
- Reuss-Gera ali Reuss mlajša veja (Reuß jüngere Linie) - glavno mesto Gera
- Reuss-Greiz ali Reuss starejša veja (Reuß ältere Linie) - glavno mesto Greiz
- Schaumburg-Lippe - glavno mesto Bückeburg
- Schwarzburg-Rudolstadt - glavno mesto Rudolstadt
- Schwarzburg-Sondershausen - glavno mesto Sondershausen
- Waldeck-Pyrmont - glavno mesto Arolsen
- Svobodna mesta (Freie Hansestädte)
- Bremen
- Hamburg
- Lübeck
- Druga:
- Državna dežela Alzacija-Lorena (Reichsland Elsaß-Lothringen)
[uredi] Nemške kolonije
- Nemška vzhodna Afrika
- Nemška zahodna Afrika
- Kamerun
- Togo
- Mariansko otočje
- Maršalovo otočje
- Salamonovo otočje
- Nemška Nova Gvineja
- Otočje Samoa
- Karolinsko otočje
- Nauru
- Palau
- Tsingtao
- Kiaochow
[uredi] Glej tudi
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.