Papež Pij II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, * 18. oktober 1405, Corsignano, † 15. avgust 1464, Ancona.

Pinturicchiova freska: Prihod Pija II. v Ancono, 1502-1507 (Siena)
Pinturicchiova freska: Prihod Pija II. v Ancono, 1502-1507 (Siena)

Rodil se je leta 1405 v kraju Corsignano, ki se je pozneje, njemu na čast, preimenoval v Pienza. V mladosti je bil vnet zagovornik koncila, a pozneje, ko je bil papež, je nasprotno zagovarjal papeževo oblast nad koncilom. Na vse načine je skušal organizirati veliko križarsko vojsko proti Turkom, da bi podjarmil Carigrad, in je leta 1463 proglasil sveto vojno proti islamu. Ko je v Anconi zbiral ladje in mornarje za križarsko vojsko, ga je doletela smrt, po kateri je vse navdušenje križarjev splahnelo.

Mesto Trst se ga spominja s ponosom, čeprav med časom svojega škofovanja ni veliko pripomogel k razvoju Trsta. Že takrat, kakor tudi pozneje, za časa škofovanja v Sieni, si je največ prizadeval za zbližanje med duhovščino in nemškim cesarstvom. 8. septembra 1462 je potrdil zlato bulo, s katero je bila ustanovljena ljubljanska nadškofija.

Bil je pesnik, pisatelj, mecen (predvsem umetnikom) in humanist, kar pa ni vplivalo na papeško politiko. Nasprotno, Piccolominijev humanizem je bil le sredstvo za uveljavitev Cerkvene moči in njegovih osebnih stremljenj. Veliko je pisal, tudi izrazito posvetnih del. Slogovno najpopolnejši je njegov življenjepis v dvanajstih knjigah, ki predstavlja apoteozo njegovega papeževanja.

[uredi] Glej tudi


Predhodnik:
Kalist III.
Papež
1458–64
Naslednik:
Pavel II.