Vendôme
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Vendôme![]() Grb |
|
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 01° 03' 59" E |
Zemljepisna širina: | 47° 47' 37" N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Center |
Departma: | Loir-et-Cher (podprefektura) |
Okrožje: | Vendôme |
Kanton: | Vendôme-1 Vendôme-2 |
Interkomunaliteta: | Skupnost občin Pays de Vendôme |
Župan: | Daniel Chanet (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 76 m–141 m (povpr. 82 m) |
Površina kopnega:¹ | 23,89 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
17.707 |
- gostota: (1999) | 741/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 41269/ 41100: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Vendôme je kraj in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loir-et-Cher. Leta 1999 je kraj imel 17.707 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v osrednji Franciji ob reki Loir, 33 km severozahodno od Bloisa.
[uredi] Administracija
Vendôme je sedež dveh kantonov:
- Kanton Vendôme-1 (del občine Vendôme, občine Azé, Mazangé, Naveil, Thoré-la-Rochette, Villiers-sur-Loir: 13.395 prebivalcev),
- Kanton Vendôme-2 (del občine Vendôme, občine Areines, Marcilly-en-Beauce, Meslay, Sainte-Anne, Saint-Ouen, Villerable, Villiersfaux: 15.147 prebivalcev).
[uredi] Zgodovina
Vendôme (lat. Vindocinum) je bil prvotno verjetno galski oppidum, kasneje zamenjan s fevdalnim gradom, okoli katerega se je razvilo sodobno mesto. Krščanstvo je prišlo v Vendôme v 5. stoletju s sv. Bienheuréom. Opatija sv. Trojice je bila ustanovljena okoli 1030.
Z vzponom kapetingov na oblast je Vendôme postal prestolnica grofije, kateri je vladal Bouchard, imenovani "častitljivi" (umrl v samostanu Saint-Maur-des-Fossés 1007). Nasledstvo je prešlo z več porokami na hiše Nevers, Preuilly in Montoire. Bouchard VII, grof Vendôma in Castresa (umrl ok. 1374), je zapustil dediščino svoji sestri Katarini, ženi Ivana Burbonskega. Za časa Karla Burbonskega (1515) je bila grofija povzdignjena na nivo vojvodstva in peerstva. Njegov sin Anton, kralj Navare, je bil oče Henrika IV.. Slednji je dal vojvodstvo leta 1598 svojemu nezakonskemu sinu Cezarju (1594-1665). Poslednji vojvod je bil za časa Ludvika XIV. sloviti general Louis Joseph (1645-1712).
S francosko revolucijo je Vendôme postal sedež podprefekture novoustanovljenega departmaja Loir-et-Cher.
[uredi] Znamenitosti
- opatija sv. Trojice s samostanom sv. Martina,
- mestna vrata sv. Jurija.