Finščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Finščina (suomi)
Države: Finska, Estonija, Švedska (Dolina Torne), Norveška (pokrajina Finnmark), Severozahodna Rusija (Karelija)
Govorni predeli: Severna Evropa
Število govorcev: 6 milijonov
Uvrstitev: Ni med prvih 100.
Rodoslovna razvrstitev: uralski

 ugrofinski
  finsko-permijski
   finsko-povolški     finsko-samijski      baltsko-finski       finščina

Uradni položaj
Uradni jezik: Finska, Evropska unija in Republika Karelija
Usklajuje: Oddelek za načrtovanje jezika Raziskovalnega inštituta za jezike Finske [1]
Jezikovne kode
ISO 639-1 fi
ISO 639-2 fin
SIL FIN
Glej tudi: jezikseznam jezikov

Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem. Do 19. stoletja je bil na Finskem uradni jezik, pa tudi pogovorni jezik višjih slojev, švedščina. Prvo tiskano delo v finščini je bil prevod Nove zaveze v 16. stoletju. Gibanje za uveljavitev finščine se je še posebej razmahnilo v 19. stoletju. Leta 1833 je Elias Lönnrot zapisal Kalevalo, najbolj znano finsko epopejo v 12.000 verzih, ki je v obliki ljudskih pesmi obstajala v ustnem izročilu številnih generacij. Kalevala je pesniško ime za Finsko in pomeni »dežela junakov«.

[uredi] Zunanje povezave

Finščina je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.