Anton Peterlin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Anton Peterlin [antón peterlín], slovenski fizik, * 25. september 1908, Ljubljana, † 24. marec 1993, Ljubljana.

Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Univerzi Alexandra von Humboldta v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov direktor vse do konca leta 1958. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je imel v letih 1975-1984 funkcijo pomočnika direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.

Anton Peterlin je bil mednarodno priznan znanstvenik in avtor več kot 350 znanstvenih objav. Za svoje raziskovanje je prejel najprestižnejšo slovensko znanstveno nagrado, Prešernovo nagrado leta 1955. Leta 1984 so mu pa podelili Kidričevo nagrado za življensko delo. Ameriško fizikalno društvo (APS) mu je leta 1972 podelilo svojo najbolj pomembno nagrado za polimerno fiziko. Peterlin je bil strokovnjak na področju polimerov. Bil je član mnogih znanstvenih združenj, vključno Ameriškega fizikalnega društva in več ameriških akademij, Nemškega koloidnega društva (Deutsche Kolloid Gesellschaft), Nemškega fizikalnega društva (Deutsche Physikalische Gesellschaft), Avstrijske akademije znanosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1979 je postal častni doktor Univerze v Mainzu in leta 1988 častni doktor Univerze v Ljubljani.

Leta 1985 ga je DMFA izbralo za svojega šestega častnega člana.

[uredi] Glej tudi

V drugih jezikih