Cerkev sv. Martina, Kobilje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cerkev sv. Martina v Kobilju in mogočni brek
Cerkev sv. Martina v Kobilju in mogočni brek

Cerkev sv. Martina stoji v prekmurski občini Kobilje in istoimenski župniji. Cerkev stoji v naselja ob Kobljanskem potoku v senci mogočnega breka (Sorbus torminalis), ki je največje in najstarejše drevo svoje vrste v Sloveniji, saj raste tu že od 17. stoletja naprej.

Vsebina

[uredi] Nastanek cerkve

V današji obliki je cerkev nastala leta 1924. Dela na cerkvi je vodil zidarski mojster Jandl iz Ljutomera. Cerkev sv. Martina je blagoslovil škofov pooblaščenec leta 1925, na martinovo nedeljo.

Namestili so tudi novi zvon, katerega so nabavili v Ljubljani. Zraven njega pa so namestili manjšega, ki je bil ulit v Szombathelyju leta 1851. Namestitev zvonov so počastili z veliko slovestnostjo.

Istega leta smo dobili tudi nov oltar. Naročen je bil pri mariborskem podobarju Antonu Zorattiju. Pred šestimi leti je oltar obnovil in na novo pozlatil Günter Novak.

[uredi] Notranjost in zunanjost cerkve

Največji okras cerkve so vsekakor barvasta okna po načrtih Staneta Kregarja. Postavili so osem oken.

V oknih so upodobljeni:

Novembra leta 1994 sta cerkev in župnišče dobila centralno ogrevanje.

Pomemben je tudi križ pri cerkvi. V plošči pod Marijo je napis v madžarščini. Zraven je kamnita plošča s prevodom napisa v slovenskem jeziku: Postavilo društvo kobiljanskih gozdarjev v čast Kristusa in njegove Matere Marije, leta 1908.

23.4.2006 je pomožni škof dr. Jože Smej blagoslovil nove klasične mehanske orgle, ki so bile izdelane v orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru, pod vodstvom inž. Braneta Koširja. Gre za dvo-manualne orgle z 12 registri in 753 piščali.

[uredi] Arhitektura

Cerkev iz 1926 sestavljajo stolp, z dvokapnico krita ladja, 5/8 zaključen prezbiterij in lopa. Zunanjščina je členjena le z vertikalnimi oprogami in pravokotnimi ter polkrožnimi okni. Cerkev stoji v jedru naselja ob Kobljanskem potoku.

[uredi] Viri

  • Aleksandra Horvat
  • Register nepremične kulturne dediščine © Ministrstvo za kulturo

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Glej tudi