Studenice, Poljčane
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Ta članek o slovenskem naselju ne vsebuje predloge naselje, glej smernice za slovenska naselja. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da mu dodate predlogo. Ko uredite vsebino, ne pozabite odstraniti tega sporočila. |
Studenice so kraj v občini Poljčane v dolini reke Dravinje ob vznožju pogorja Boč (979 mnm). Znamenitost naselja je kraški izvir Toplega potoka, imenovan Studenec milosti, v geološki zajedi Boča. Teče preko trga in ima konstantno temperaturo tako poleti kot pozimi, od nekdaj pa so njegovo vodo imeli za zdravilno. Izliva se v Dravinjo. Ob izviru je danes urejen Energetski park Studenice, kjer naj bi obstajale ugodne bioenergetske točke (na njih so postavljene posamezne lesene klopi). Področje Studenic so že v antiki naselili Rimljani in ga imenovali Fons gratiae. Sicer pa so bile Studenice prvič uradno omenjene leta 1202.
Iz glavne ceste med sosednjima krajema Poljčane in Makole pridemo v Studenice preko mostu čez reko Dravinjo, kjer stojijo kamniti svetniki, varuhi naselja. Na gričku na nasprotni strani reke stoji Cerkev sv. Lucije
[uredi] Samostan
V 13. stoletju je dala Zofija Rogaška ob studencu postaviti cerkev in dominikanski nunski samostan, ki je odtlej igral poglavitno vlogo v naselju. Leta 1457 so bile kraju podeljene trške pravice. Podobno kot mnogo slovenskih krajev, so v 15. stoletju Studenice trpele škodo turških vpadov, zato je bil v 16. stoletju na griču nad njim zgrajen obrambni grad, ki je bil v požaru leta 1788 uničen in opuščen. V samostanu je bila leta 1556 ustanovljena prva šola, leta 1782 pa je habsburški cesar Franc Jožef II. samostan ukinil. Približno pol stoletja kasneje ga je kupil in obnovil Alojz Sparowitz, naslednji lastnik Anton Papst pa ga je leta 1892 prodal poljskim magdalenkam, ki so v njem bivale do 2. svetovne vojne, ko je bil požgan s strani partizanov.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.