Pirit
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pirit | |
---|---|
![]() Vraščajoči kristali
|
|
Splošno | |
Kategorija | Mineral |
Kemijska formula | železov disulfid (FeS2) |
Lastnosti | |
Barva | Zlatorumen |
Izgled | kubična, pogosto vrasla |
Zgradba | Izometrični; bar 3 2/m |
Cepitev | slaba |
Trdota | 6 - 6.5 |
Sijaj | kovinski |
Specifična teža | 4.95 - 5.10 |
Tališče | 1,177-1,188 °C [1] |
Topnost | v vodi je netopen |
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanki je magnetna spojina.
Vsebina |
[uredi] Poimenovanje
Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.
[uredi] Uporaba
Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline ostanke pa za izdelavo barv.
[uredi] Nahajališča
Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.
[uredi] Viri
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
- Renato Vidrih: Svet Mineralov. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2002. (COBISS)
- Sodelavci Angleške Wikipedije, "Pyrite," Wikipedia, The Free Encyclopedia, http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Pyrite&oldid=102481114 (dostopno 22. januar 2007).