Neubogljivi Speedy

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Neubogljivi Speedy
Avtor Isaac Asimov
Država ZDA
Jezik izvirno angleščina, prevedeno v slovenščino
Serija Ciklus zgodb o robotih
Žnar znanstvena fantastika
Objavljeno v Astounding Science Fiction
Založnik Street & Smith
Vrsta medija Revija
Datum izida marec 1942

Neubogljivi Speedy (izvirno v angleščini Runaround) je kratka znanstvenofantastična zgodba ruskega pisatelja Isaaca Asimovega.Napisana je bila v oktobru 1941 in prvič objavljena marca 1942 v reviji Astounding Science Fiction. Vključena je v zbirke Jaz, robot (1950), Popolni robot (1982) in Vizija robotike (1990).

Veliko Asimovih zgodb o robotiki temelji na implikacijah treh zakonov robotike, prav v tej zgodbi pa jih natančno navede.

[uredi] Vsevina

Opozorilo: Sledijo podatki o razpletu, ki lahko pokvarijo vaš užitek ob branju oziroma ogledu.

Leta 2015 je družba U.S. Robot & Co. zadolžila Powell in Donovan ter Robot SPD-13 (aka Speedy), da ponovno usposobita rudnik selena na Merkurju.

Družba je selen uporabljala za foto-celice robotov. Najbližji rudnik selena je bil oddaljen 17 milj (pribl. 27 km) in le robot Speedy je lahko kljuboval visokim temperaturam na Merkurju. Donovan je robotu ukazal, naj gre ponj, vendar se tudi po petih urah ni vrnil. Powell in Donovan sta bila prisiljena uporabiti zastarela primitivna robota, ki sta ju uporabila za pot k Speedyu.

Speedy je selen odkril, vendar se je začel obnašati, kot pijani človek. Ko sta astronavta Speedyu naročila naj gre vendar po selen, je robot začel prepevati, kot na primer: »Ti loviš mene, jaz lovim tebe; z nožem ne moreš prerezati ljubezni... Jaz sem namreč kalužnica, majhna rumena kalužnica - hej!«[1] in citirati pesnika Gilberta in Sullivana.

V normalnih pogojih bi Speedy moral upoštevati tri zakone robotike. Roboti iz iste serije, kot Speedy, so bili zelo dragi, zato so pri njih poudarili tretji zakon, zaradi katerega mora robot zaščititi lasten obstoj. Powell je sklepal, da mora biti v bližini nahajališča neka nevarnost za robota. Prednost pred tretjim ima tudi drugi zakon, ki pravi, da mora robot ubogati mora ukaze. Donovan pa robotu ni povedal, da je selen nujen in zaradi poudarka na tretjem zakonu je robot prišel do nasprotij med drugim in tretjim zakonom. Speedy se je moral zaradi poudarjenega tretjega zakona najprej zaščititi, nato pa poiskati pot do selena. Tretji zakon mu je vedno znova onemogočal, da bi se napotil, k nahajališču, zato je začel hodil po velikih krožnicah, kar ga je utrudilo in začelo se mu je mešati.

K njemu se je odpravil Powell, ki pa je dobil omedlevico. Powell je roboru ukazal, naj gre vendar že po selen, ki je nujen za njihovo preživetje, vendar ga robot ni ubogal. Prevladalo je prvo pravilo, ki mu je narekovalno, naj ščiti človeka. Odnesel ga je v zavetišče kjer se je čez nekaj časa prebudil, pomočnik Donovan pa mu je povedal, da je Speedya poslal k nahajališču številka 2.

[uredi] Opombe

  1. ^ Asimov I.: Jaz, robot. Življenje in tehnika, Ljubljana, 1961. (stran 27)



Jaz, robot
Robbi | Neubogljivi Speedy | Nejeverni robot | Robot, ki je predel čas | Lažnivec | Mali, izgubljeni robot | Polet medzvezdne kozmične ladje | Mr. Stephen Byerley kandidira
V drugih jezikih