Južna Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike

Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli. Južna Amerika leži med Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko. Južna Amerika zavzema večji del Latinske Amerike. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope. Delimo jo na tri nižavja, dve višavji in eno veliko gorsko verigo: Amazonsko, Laplatsko in Orinoško nižavje, Brazilsko in Gvajansko višavje in gorstvo Andov.

Po površini je Južna Amerika na četrtem mestu, po prebivalstvu pa na petem.

Vsebina

[uredi] Falklandski otoki

Leta 1592 je v Atlantskem oceanu odkril angleški pomorec John Davis na krovu ladje DESIRE. leta 1960 so otoke poimenovali po viskontu Falklandu, zakladniku britanske mornarice. V različnih obdobjih so otoke zasedli Angleži, Španci, Francozi in Argentinci. na Falklandskih otokih živijo pingvini.

[uredi] Indijanci

Prva ljudstva v Južni Ameriki so bila indijanska. V nižinah so Indijanci živeli v majhnih vaseh in nabirali hrano po gozdovih, v Andih pa so ustvarili velike civilizacije. Evropski osvajalci so te velike kulture uničili in danes živi v gozdovih samo še nekaj odročnih plemen tako, kot so živeli njihovi predniki. Vendar grozi huda nevarnost, da bodo z izsekavanjem deževnega gozda zaradi kmetovanja in rudarjenja uničili tudi te zadnje sledi indijanske družbe.

[uredi] Industrija

Južnoameriška industrija je nasplošno nerazvita. večji del se drži mest in po večini predeluje kmetijske proizvode. Tekstilni delavci predejo in tkejo tkanine iz volne ovc in lam. Drugi tovarniški delavci pripravljajo in konservirajo meso ali pa ga zamrzujejo za izvoz. Veliko ljudi je zaposlenih tudi v rudarstvu, gozdarstvu in ribištvu.

[uredi] Rudna bogastva

Več kot četrtina svetovnih zalog bakra leži v zahodnem Čilu. Druge rude so v Andih. Nafta, ki so jo v 20. letih 20.st. našli v jezeru Maracaibu, je Venezuelo popeljala med prve proizvajalke nafte na svetu.

[uredi] Države Južne Amerike


Geo Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

Podatki: Površina: 17787 km2 Prebivalstvo:331 425 000 Najvišja gora: Aconcagua (Argentina) 6960 m Najdaljša reka: Amazonka (Brazilija) 6516 km Največje jezero: Titikaka (Bolivija/Peru) 8340 Km2

Zgodovina:Od 200pr.n.št. do 600 n.š.- Država Naskov v Peruju 600-Mestne države v Peruju 1000-1470-Kraljestvo Čimujev vPeruju 1200-Inkovska država v Boliviji, Čilu, Ekvadorju in Peruju 1494-Portugalska in Španija si razdelita Novi svet 1499-1510- Amerigo Vespucci raziskuje obalo Južne Amerike, celina dobi ime po njem 1530-Portugalci se naseljujejo v Braziliji 1532-1533-Španci osvojijo Inkovsko državo 1545-v Peruju odkrijejo srebro 1808-25.Osamosvojitvene vojne portugalskih in španskih kolonij 1822-89-Brazilsko cesarstvo 1879-84-Vojne zaradi mej med Perujem, Čilom in Bolivijo 1932-35-vojna med Paragvajem in Bolivijo zaradi spornega ozemlja 1946-Juan Peron postane predsednik Argentine 1967-Che Guevaro ubijejo v Boliviji 1973-vojaški državni udar v Čilu, ubijejo predsednika Sllendeja.