Beloprsi jež

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wikipedija:Kako brati taksonomko
Kako brati taksonomko
Beloprsi jež

Ohranitveno stanje taksona

varstveno upoštevan (IUCN) [1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Erinaceomorpha
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae (pravi ježi)
Rod: Erinaceus
Vrsta: E. concolor
Znanstveno ime
Erinaceus concolor
Linnaeus, 1758
Sinonimi

E. roumanicus

Beloprsi jež, tudi vzhodnoevropski jež, z znanstvenimi imenom Erinaceus concolor lahko zraste do 225 – 275 mm dolžine in tehta od 400 - 1100 g in je po izgledu zelo podoben rjavoprsemu ježu (E. europaeus). Ima vidno svetlejša prsa, glede na temno obarvan trebuh.

Vsebina

[uredi] Razširjenost

Ta vrsta je razširjena v vzhodni Evropi. Področje prekrivanja z rjavoprsim ježem poteka od zahodne Poljske do Jadranskega morja. Na vzhodu je razširjen do Izraela, Irana in okoli Kaspijskega morja. V Sloveniji je splošno razširjen od nižin do približno 1000 m visoko.

Živi predvsem v gozdatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. Izogiba se obsežnih gozdov in močvirij. Razmeroma pogost je tudi v urbanem okolju.

[uredi] Prehrana

Njegova poglavitna hrana so žuželke in deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem.

[uredi] Obnašanje

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4ºC (normalna temperatura je 34ºC), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

[uredi] Razmnoževanje

Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 1 do 10 mladičev (običajno 3-4). Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

[uredi] Viri

  • Ilustrirana enciklopedija živali - Sesalci, Ivan T.Sanderon, 1972

Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991

[uredi] References

  1. ^ Insectivore Specialist Group (1996) . Erinaceus concolor . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 2006-05-06. Baza vsebuje podatke o tem zakaj je ta vrsta varstveno upoštevana


Riba Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.