Homeopatija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Samuel Hahnemann, utemeljitelj homeopatije
Samuel Hahnemann, utemeljitelj homeopatije

Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios, slovensko enak, podoben in grško πάθος páthos, slovensko trpljenje, bolezen) je ena od vej zdravilstva oziroma alternativne medicine, katere principi so bili osnovani leta 1800.

Homeopati zdravijo bolnike po načelu podobno s podobnim, ki ga je uvedel utemeljitelj homeopatije Samuel Hahnemann. Zato se kot zdravila uporabljajo močno razredčene substance, ki sicer pri zdravem človeku izzovejo simptome, značilne za dotično bolezen. Razredčevanje se v homeopatskem izrazoslovju imenuje potenciranje, saj je eno od homeopatskih prepričanj, da se z razredčevanjem učinek povišuje.

Uradna medicina homeopatije v glavnem ne priznava, saj pri znanstvenem preskušanju homeopatska zdravila ne dajejo signifikantnih razlik napram placebu.

Vsebina

[uredi] Temelji homeopatije

[uredi] Življenjska sila

Že Aristotel je utemeljil takoimenovani vitalizem; prepričanje, da živa bitja posedujejo življenjsko silo. Življenjska sila omogoča bitjem čutenje in dejavnost. Hahnemann je prevzel to idejo o nesnovni življenjski sili in jo umestil med temelje homeopatskega nauka.

[uredi] Načelo podobnosti

Določeno bolezen lahko pozdravi le sredstvo, ki v zdravem organizmu povzroči tej bolezni podobne simptome, kar izraža latinsko reklo similia similibus curentur (podobno se zdravi s podobnim). Vse bolezni izhajajo po homeopatskem prepričanju iz neuravnovešene življenjske sile. Zdravljenje stremi k vzpostavitvi tega ravnovesja.

[uredi] Potenciranje

Potenciranje pomeni razredčevanje substanc ob hkratnem stresanju. Potenciranje poteka v stopnjah iz pratinkture, ki je lahko rastlinskega, živalskega, mineralnega ali kemičnega izvora, in z indiferentnim razredčilom (na primer alkohol, destilirana voda, glicerol).

Homeopatska zdravila se izdajajo v obliki raztopin ali globul oziroma kroglic. Substance z nižjo potenco so lahko tudi v obliki tablet.

[uredi] Miazme in nozode

Hahnemann je pri nekaterih bolnikih opazil, da se zdravstveno stanje kljub ustrezno izbranem zdravilu ni izboljšalo. Dognal je, da je zdravljenje neuspešno zaradi kroničnih motenj bolnikovega zdravja, ki so zapisane v dednini; te kronične obremenitve je imenoval miazme. Miazme se med ljudmi prenašajo z dedovanjem, s spolnimi odnosi ali z okužbo.

Zoper določeno miazmo obstaja tudi ustrezno zdravilo - nozoda.

[uredi] Glej tudi

  • urinoterapija


Simbol medicine z Eskulapovo kačo Ta medicinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.