Atena
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Atena je boginja grške mitologije. Njena rimska dvojnica je Minerva.
Imenovana je tudi Palas Atena, Athena (latinsko). Bila je deviška boginja, zaščitnica mikenskih kraljev, po njej imenovanega mesta Atene, grajska boginja Akropole. Njeno svetišče je bil Partenon. Bila je boginja miru in vojne, zaščitnica herojev, boginja umetnosti in modrosti, izumiteljica abecede. Kmetom je dala plug, možem znanje tesarstva in ženam statve. Atena je ena od 12 bogov Olimpa.
Nikdar ni imala ljubezenskih zvez. Zato je imela vzdevek Parthenos (devica).
Potem ko je zaradi prerokovanja da ga bo sin odstavil Zevs požrl z njim nosečo Metis je skočila v polni opremi iz njegovega čela (čelo je preklal Hefajst, Zevs je postopek preživel).
V trojanski vojni je bila nasprotnica Troje in zaščitnica Odiseja.
Vzgajal jo je skupaj s svojo hčerko Palas bog rek Triton. Atena je Palas med vajo s kopji po nesreči ubila. Za spomin nanjo je Atena izdelala kip Paladion in prevzela njeno ime (od tu Palas Atena).
Lahko jo je bilo užaliti. Ko jo je Arahna poskusila premagati v tkanju jo je Atena spremenila v čolniček statev.
Heraklej ji je podaril jabolko Hesperid, Tezej pa glavo Meduze.
V njeno čast so praznovali Pantheneide.
Njeni znaki so čelada, ščit in sulica.
[uredi] Atena v umetnosti
Plastike:
- Miron (450 pr. n. št.)
- Fidija (440 pr. n. št.)
Slike: