Slovenski evrokovanci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Evropska unija
Evrokovanci

Evroobmočje
Avstrija Avstrija Italija Italija
Belgija Belgija Luksemburg Luksemburg
Finska Finska Nizozemska Nizozemska
Francija Francija Portugalska Portugalska
Monako Monako¹ San Marino San Marino¹
Nemčija Nemčija Slovenia Slovenija
Grčija Grčija Španija Španija
Irska Irska Predloga:Country alias Vatican Vatikan¹
Druge EU članice
Bolgarija Bolgarija Madžarska Madžarska
Ciper Ciper Predloga:Country alias Malta Malta
Češka Češka Poljska Poljska
Danska Danska Romunija Romunija
Estonija Estonija Slovaška Slovaška
Latvija Latvija Švedska Švedska
Litva Litva Združeno kraljestvo Združeno kraljestvo
Druge države
Predloga:Country alias Andorra Andora
Galerija evrokovancev
Opombe:
¹ Ni članica Evropske unije

Slovenski evrokovanci (tudi slovenski evrski kovanci), so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V Sloveniji je evro postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Predvidoma bo skovanih približno 230 milijonov kovancev v skupni vrednosti okoli 80 milijonov evrov.

Slovenske banke so 15.decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi numizmatični komplet.

[uredi] Zadnja stran

Opis slovenskih evrokovancev | Zadnja stran
1 cent 2 centa 5 centov
Štorklja, motiv ki je bil uporabljen na kovancu za 20 SIT Knežji kamen Groharjev Sejalec seje zvezde
10 centov 20 centov 50 centov
Plečnikova ideja zgradbe slovenskega parlamenta z napisom »katedrala svobode« Par lipicancev v igri Triglav in nad njim pa ozvezdje Raka, zodiakalnega znamenja, v katerem je Slovenija postala samostojna ter napis »Oj Triglav moj dom
1 evro 2 evro Rob kovanca za 2 evra
Drobno narezan, z napisom
S L O V E N I J A ·
Primož Trubar in napis "Stati inu obstati" France Prešeren in del njegovega rokopisa Zdravljice

Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.


[uredi] Prerekanja

Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov:

  • kovanec za 2 centa: uporaba simbola knežjega kamna (nemško Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na avstrijskem Koroškem. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje vojvod, je trenutno postavljen v preddverju palače koroške deželne vlade v Celovcu kot zgodovinski deželni simbol. Koroška deželna vlada, ki ji preceduje Jörg Haider, je 25. oktobra 2005 izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel označil kot ne vredno resne obravnave.

[uredi] Zunanje povezave