Ilirizem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ilirizem je bilo gibanje za jezikovno in narodno integracijo južnih Slovanov, ki se je začelo v 30. letih 19. stoletja in končalo v letih 1848-1849.
- pobudnik: hrvaški narodni buditelj Ljudevit Gaj, ki je izhajal iz ideje slovaškega narodnega buditelja Jana Kollarja
- gibanje je kmalu dobilo politični značaj
- ilirizem je pomenil odločilno intergracijsko vlogo pri oblikovanju hrvaške narodne zavesti in v boju proti madžarizaciji.
- Ilirizem je bilo kulturnopolitično in narodnostno gibanje v prvi polovici 19. stoletja, ki si je (zlasti na Hrvaškem) prizadevalo za združitev južnih Slovanov. Močno je poseglo tudi v obrobne pokrajine slovenskega ozemlja (Štajerska, Koroška). Za Slovence je ilirizem pomenil težnjo, da bi opustili svoj jezik, česar ni sprejel noben slovenski privrženec. Med najbolj vnetimi je bil Stanko Vraz, ki mu je ilirizem pomenil pot do vseslovanske vzajemnosti.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.