Narodnozabavna glasba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Narodnozabavna glasba
Glasbene korenine: Godčevsko igranje, ljudsko petje
Kulturne korenine: 19. stoletje, alpske dežele (Avstrija, Nemčija, Slovenija, Švica)
Značilni instrumenti: harmonika, kitara, kontrabas ali bas kitara ali bariton, klarinet, trobenta
Priljubljenost: Zelo popularno med ljubitelji s celega sveta.
Podzvrsti
Alpska narodnozabavna glasba, Godčevska narodnozabavna glasba
Mešane zvrsti
Zabavna glasba, Turbo-folk
Sorodne teme
Zgodovina - Ansambli - Festivali in tekmovanja - Glasbeniki

Narodnozabavna glasba je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi. Razširjena je predvsem naslednjih v državah: Slovenija, Avstrija, Švica, Nemčija, pa tudi na Češkem ter v Italiji. Pri nas je znana in razširjena še najbolj po zaslugi številnih narodnozabavnih ansamblih. Tovrstna glasba je pogosto prisotna na veselicah, porokah, njej pa je posvečenih tudi kar nekaj festivalov in tekmovanj. Nekateri ji slabšalno pravijo goveja muska ali kar govedna, to pa zato, ker naj bi ta glasba, kakor meni poznavalec Ivan Sivec, verjetno sodila zraven nedeljske goveje juhe. S to glasbo je tesno povezan tudi njen najznačilnejši instrument, to je diatonična harmonika (pogovorno frajtonerica), ki je v našem prostoru dobro zastopana na račun okoli 65-ih izdelovalcev.

Pri narodnozabavnih pemih prevladujeta dva ritma: polka in valček. V zadnjem času so z vplivom moderne popularne glasbe prisotni tudi rugi ritmi. Tako mnogo ansamblov dandanes ne izvaja samo narodnozabavne glasbe, ampak tudi zabavno, turbo-folk in drugovrstno glasbo.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Narodnozabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe, s čimer je mišljeno godčevsko igranje in ljudsko petje. Njeni začetki segajo v 19. stoletje, ko se je z izumom in pojavom diatonične harmonike hitro razmahnila. Predvsem po 2. svetovni vojni je število ansamblov začelo skokovito naraščati. Sprva so bili ansambli amaterski, šele kasneje tudi profesionalni. Za največjega glasbenika narodnozabavne glasbe pri nas in v svetu velja Slavko Avsenik, ki je s svojim Ansamblom bratov Avsenik v 40-ih letih delovanja, začenši leta 1953, ustvaril ogromno pesmi (okrog 800), izmed katerih jih je mnogo ponarodelih. On je tudi avtor najbolj znane in v svetu največkrat predvajane pesmi Na Golici. Slavko Avsenik velja pravtako za začetnika danes splošno razširjenega "tresočega" (udarjajočega) igranja na harmoniko, ki služi za spremljavo pesmi. Eden najbolj znanih ansamblov v Sloveniji je tudi Ansambel Lojzeta Slaka, ki ima povdarek na ljudsko obarvanih melodijah in besedilih. Najdlje delujoči ansambel pri nas so Beneški fantje, ki preigravajo in ustvarjajo glasbo že od leta 1952.

[uredi] Znani slovenski pevci, ki so peli/pojejo v narodnozabavnem ansamblu

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

  • Polka-Go.com, "prva slovenska spletna stran narodnozabavne družine"
  • Frajtonerca.net, stran o harmonikah, izdelovalcih le-teh, ansamblih in drugo
V drugih jezikih