Rdeče krvničke
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rdeče krvničke ali eritrociti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Rdeče so zaradi dihalnega barvila - hemoglobina, ki je sestavljen iz hema (železo, od tod rdeča barva) in globina (beljakovina). Njihova življenjska doba je približno 120 dni.
Na en hemoglobin se v pljučnih mešičkih vežejo 4 molekule kisika (vežejo se na hem) in nastane oksihemoglobin. Na hem se zelo dobro veže tudi ogljikov oksid, kar lahko povzroči notranjo zadušitev, to pomeni, da telo ne prejema kisika in pade v nezavest ter umre.
Ogljikov dioksid se veže globin, večina CO2 pa se v okolje vrača nevezanega na hemoglobin, ampak v plazmi.
Ob pomanjkanju rdečih krvničk nastane anemija (slabokrvnost).
[uredi] Človeški eritrociti
Velikost človeškega eritrocita je od 6–8 µm, kar je veliko manj od ostalih človeških celic. En eritrocit vsebuje okoli 270 milijonov molekul hemoglobina. V krvi odraslega človeka je od 2 do 3×1013 eritrocitov, kar je približno 5×106 krvničk na kubični milimeter krvi.
Ta medicinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.