Tavtologija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tavtologija je trditev, ki je nujno in vedno resnična (ki je trivialna).
"Danes dežuje" je primer kontingentnega stavka. Njegova resničnost ni nujna, temveč je odvisna od stavku zunanjih okoliščin (od tega, če dežuje ali ne). Tavtologija (denimo: "Marko je Marko") pa je stavek, ki je resničen sam po sebi. Njegovo resničnost spoznamo že iz stavka samega in ne iz stavku zunanjih okoliščin. Tavtologija zato ni informativna, tj. je trivialna. Pogosto se tavtologijo definira tudi kot ponavljanje istega (na to že namiguje njena grška etimologija) ali kot večkratno omenjanje iste stvari z različnimi besedami.
Tavtologija je bila pogosto predmet filozofskih raziskav. Nemški filozof Fichte je denimo postavil trditev "jaz je jaz" za vrhovni princip nemškega idealizma. Ludwig Wittgenstein, avstrijski filozof iz devetnajstega stoletja, pa je bil prepričan, da tavtologije skupaj s kontradikcijami kažejo meje jezika.
Tavtologije ne gre zamenjevati s pleonazmom. Pleonazem je trditev, ki stavčnemu subjektu pripisuje lastnost, ki je vsebovana že v subjektu samemu (primer: "iglasti gozd je gozd"), tavtologija pa v ožjem smislu stavek, ki isto stvar v celoti izreče na drug način ("iglasti gozd je gozd, sestavljen iz iglavcev"), ki torej ponovi stavčni subjekt v celoti.