Helga Glušič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Helga Glušič, slovenska literarna zgodovinarka, * 21. marec 1934, Ljubljana.

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Literarna zgodovinarka Helga Glušič
Helga Glušič

Rodila se je 21. marca 1934 v Ljubljani. Leta 1960 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike in primerjalne književnosti, doktorirala je leta 1973. Do upokojitve leta 1996 je delala na Filozofski fakulteti, 196061 kot bibliotekarka, od 1961 kot asistentka, od 1973 kot docentka, od 1978 kot izredna profesorica in od 1984 kot redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti.

V študijskem letu 1985/86 je bila kot štipendistka Fulbrightovega sklada lektorica za slovenski in srbski ali hrvaški jezik na Kansas University v Lawrenceu, 1986/87 pa gostujoča profesorica na Indiana University v Bloomingtonu. Sodelovala je na številnih simpozijih v ZDA (1977 simpozij o jugoslovanskih književnostih na Harvard University, kot Fulbrightova štipendistka v mestih Bloomington in Ann Arbor), Benetkah (konferenca o književnostih Alpe-Jadran), Beogradu in Zagrebu. Leta 1995 je na povabilo slovenskih izseljenskih društev predavala na turneji v Argentini. V Ljubljani je sodelovala na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, 1976 in 1983 kot predsednica organizacijskega odbora.

V letih 1979/80 in 1980/81 je bila prodekanica za študentska vprašanja na Filozofski fakulteti, 197884 predsednica Komisije za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah, urednica za slovensko književnost pri Enciklopediji Jugoslavije in konzultantka za slovensko literarnozgodovinsko terminologijo pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Kot avtorica člankov je sodelovala tudi pri Enciklopediji Slovenije. Bila je članica odborov za podelitev Prešernove, Levstikove in Župančičeve nagrade, odbora za književnost nagrade AVNOJ in odbora za književnost pri jugoslovanski komisiji UNESCO. Leta 1984 je prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Strokovne članke in ocene je objavljala (in še objavlja) v številnih revijah in časopisih, med drugim v Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Naših razgledih, Razgledih, Sodobnosti, Slovene Studies in Književnih listih časopisa Delo.

[uredi] Strokovna področja

Delo Helge Glušič obsega tri področja: novejšo (socialni realizem) in sodobno slovensko pripovedno prozo (druga polovica 20. stoletja), slovensko mladinsko književnost in (na ravni podiplomskega študija) didaktiko književnosti. Na področju pripovedne proze je posebno pozornost posvetila sodobni slovenski noveli in romanu, pa tudi esejistiki in literarni kritiki. Sprva je preučevala predvsem delo Cirila Kosmača in Franceta Bevka, kasneje tudi številne druge avtorje. Zgodaj se je začela zanimati za slovensko izseljensko književnost Severne in Južne Amerike.

[uredi] Izbrana bibliografija

  • Ciril Kosmač, 1963 (COBISS)
  • France Bevk, 1964 (COBISS)
  • Lirika, epika, dramatika: študije iz novejše slovenske književnosti, 11965, 21971 (sourednica) (COBISS)
  • Slovenska književnost 1945–1965, 1967 (sourednica) (COBISS)
  • Slovenska proza 1945–1965, 1968 (sourednica) (COBISS)
  • Beg: slovenske novele petdesetih let, 1972 (urednica) (COBISS)
  • Pripovedna proza Cirila Kosmača: razvoj motivike in načini njenega oblikovanja, 1975 (COBISS)
  • France Bevk, 1978 (COBISS)
  • Pod Južnim križem: antologija emigrantske proze 1945–1991, 1992 (sourednica) (COBISS)
  • Sto slovenskih pripovednikov, 1996 (COBISS)
  • Slovenska izseljenska književnost, 1999 (sourednica) (COBISS)
  • Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja, 2002 (COBISS)

[uredi] Viri in zunanje povezave

[uredi] Glej tudi