Sveta Helena (svetnica)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Konstantin in  Sveta Helena
Konstantin in Sveta Helena

Sveta Helena - Flavia Julia Helena Augusta * 248-250 v Drepanonu (danes Karamürsel v Bithynien, † verjetno 18. avgust 330 v Nikomedia (danes Izmit)

Vsebina

[uredi] Življenje

Helena je bila mati Konstantina Velikega, tistega rimskega cesarja, ki je prenehal preganjati kristjane in priznal krščanstvo kot enakopravno religijo.

Cesarjeva mati je bila hčerka gostilničarja. Bila je zelo lepa in imela dober karakter. Poročila se je z rimskim oficirjem Constantinusom Chlorusom in v letih 272 in 280 se jima je rodil sin Konstantin. Constantius Chlorus se je ločil od nje in se poročil s pastorko cesarja Maximiana. Cesar ga je posvojil in 293 leta postavil za podcesarja. Ker je imela Helena nižje statusno poreklo jo je moral odsloviti.

Ko je bil Helenin sin Konstatin 306 leta oklican za cesarja je vzel mater k sebi in ji dal vse časti. Leta 312 se je dala celo od njega krstiti. Nato se je vneto trudila za širitev krščanstva. Razvijala je dobrodelne ustanove.

S podporo sina pa je cesarica Helena dala postaviti številne cerkve, med drugimi rojstno cerkev v Bethlehemu. Njej v prid se prišteva tudi basilika Santa Croce (Sveti križ), ena od sedmih romarskih cerkva v Rimu. Tu je shranjen Kristusov križ, ki so ga na njeno pobudo iskali in tudi našli. Danes se nahajajo tu samo še trije večji koščki svetega križa. Tu so tudi najdeni deli trnove krone in žebelj, ki bi naj izvirali iz Krisusovega križa.

Cesarica Helena - borka za krščanstvo je umrla sedem let pred sinom cesarjem Konstantinom Velikim 18. avgusta 330.

[uredi] Patrona

Sveta Helena je zavetnica - patrona: barvarjev, izdelovalcev igel, iskalcev zakladov.

Zaščitnica pred bliskom in ognjem in pomočnica pri odkrivanju tatvin.

[uredi] Spominski dan

18. avgust

[uredi] Viri

Das Ökumenische Heiligenlexikon