Titan (element)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | Titanium, Ti, 22 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | prehodne kovine | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 4, 4 , d | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 4507 kg/m3, 6 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izgled | Srebrnkasta kovina![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomska teža | 47,867 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Polmer atoma (izračunan) | 140 (176) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 136 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Ar]3d2 4s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 10, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijsko stanje (oksid) | 4 (amfoteričen) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgradba mreže | heksagonalna | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (__) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1941 K (3034 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 3560 K (5949 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 10,64 ×10-6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 421 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 15,45 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 0,49 Pa pri 1933 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 4140 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 1,54 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 520 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 2,34 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 21,9 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 658,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1309,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 2652,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
4. ionizacijski potencial | 4174,6 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
5. ionizacijski potencial | 9581 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
6. ionizacijski potencial | 11533 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
7. ionizacijski potencial | 13590 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
8. ionizacijski potencial | 16440 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
9. ionizacijski potencial | 18530 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
10. ionizacijski potencial | 20833 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Titán je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22. Titan se kot lahka, trdna, belo-metalna, svetlikava in na korozijo odporna prehodna kovina uporablja pri trdnih lahkih zlitinah in v belih pigmentih. Ta element se pojavlja v številnih mineralih; glavna vira sta predvsem rutil in ilmenit.
[uredi] Zgodovina
Element titan je leta 1791 v Creedu, Cornwall v Angliji opazil angleški duhovnik in amaterski kemik William Gregor. Nekaj let kasneje ga je nemški kemik Heinrich Klapproth odkril v rutilu. Leta 1795 je odkriti element poimenoval titan po titanih iz grške mitologije.
[uredi] Zunanje povezave
ajnštajnij · aktinij · aluminij · americij · antimon · argon · arzen · astat · baker · barij · berilij · berkelij · bizmut · bohrij · bor · brom · cerij · cezij · cink · cirkonij · disprozij · dubnij · dušik · erbij · evropij · fermij · fluor · fosfor · francij · gadolinij · galij · germanij · hafnij · hassij · helij · holmij · indij · iridij · iterbij · itrij · jod · kadmij · kalcij · kalifornij · kalij · kirij · kisik · klor · kobalt · kositer · kripton · krom · ksenon · lantan · lavrencij · litij · lutecij · magnezij · mangan · meitnerij · mendelevij · molibden · natrij · neodim · neon · neptunij · nikelj · niobij · nobelij · ogljik · osmij · paladij · platina · plutonij · polonij · prazeodim · prometij · protaktinij · radij · radon · renij · rodij · rubidij · rutenij · rutherfordij · samarij · seaborgij · selen · silicij · skandij · srebro · stroncij · svinec · talij · tantal · tehnecij · telur · terbij · titan · torij · tulij · uran · vanadij · vodik · volfram · zlato · železo · živo srebro · žveplo
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.