Slovensko narodno gibanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Slovensko narodno gibanje

- v času Metternichovega absolutizma so Slovenci delovali samo skozi t.i. narodne buditelje, ki so si prizadevali za kultiviranje in splošno uporabo slovenskega jezika. - z naraščanjem obiskovanja šol in pismenosti se je krepila vloga slovenskega jezika v rednih in zlasti nedeljskih šolah. Te so leta 1816 postale obvezne za vso mladino. V tridesetih in štiridesetih letih je izšlo več slovenskih učbenikov, kar je samo pomagalo nacionalni zavesti. - najpomembnejšo vlgo v narodnem gibanju so imeli duhovniki (Urban Jarnik, Anton Martin Slomšek, Matija Majar – Ziljski). Na Kranjskem je bil pomemeben krog Franceta Prešerna in Matija Čopa ter krog Janeza Bleiweisa, ki je od leta 1943 urejal edini slovenski časopis takrat – Kmetijske in rokodelske novice. - uspehe je slovensko narodno gibanje dobila na Kranjskem, kjer so bili temu gibanju naklonjenio tudi “nemški”, višji družbeni sloji. - uveljavljanju modernse nacionalne zavesti je stalo na poti mnogo ovir. Absolutistična država ni nasprotovala slovenskim kulturnim prizadevanjem, je pa v nemščini videla pomembno sredstvo integracije. Pokrajinska razcepljenost je pomenila še močnejšo oviro. Zaradi močne deželne identitete je marsikateri posameznik svojo deželno zavest le s težavo podredil nacionalni. - obstajala sta tudi dva časopisna tabora: konzervativni in liberalni o konzervativni: predstavnik je bil oče naroda Janez Bleiweiß. On je bil leta 1848 zelo pomemben, ker je začel izdajati časopis, ki je bil dolgo časa edini slovenski časopis – kmetijske in rokodelske novice. (ni pa prvi, prvi so bile Ljubljanske novice) KiRN je kmalu postal tednik. Ta časopis Slovenci berejo vse do leta 1860, takrat pa nastanejo že novi časopisi. Ta časopis je bil zelo v pomoč kmetom in obrtnikom. V njem je bilo tudo nekaj literarnih prispevkov in 1848 je bila prvič objavljena Zdravljica. Imele so tudo svojo kroniko, na zadnji strani pa so bili vici. o liberalni: predstavniki so bili Prešeren, Čop, Dominik Smole, Anastazij Grim. o razlike med obema tabora: konzervativci so bili bolj vdani oblastem, glavni spor pa je bil odnos do jezika. To je tudi prvi javni spir v časopisih in eden teh sporov je črkarska pravda. (*glej spodaj*) - močno je tudi narastla literarna produkcija za “preprosto ljudstvo”: o Bleiwesova Velika pratika o edini slovenski časopis Novice o Kranjska čbelica, pri kateri sta igrala najvidnejšo vlogo Matija Čop I France Prešeren - želeli so tudi nadomestiti bohoričico, nov črkopis bi imel samo eno črko za šumnike. Ljudje, ki so si prizadevali za nov črkopis: o Peter Dajnko (Štajerska, “dajnčica”) o Serafin Metelko (Kranjska, “metelčica”) o nova črkopisa se nista uveljavila, zaradi upora Prešerna in Čopa. To sta dosegla s črkarsko pravdo, kjerso ti dve pisavi prepovedali. o kasneje je Ljudevit Gaj uveljavil “gajico” - skupaj z bojem za črkopis so potekala prizadevanja za poenotenje slovenskega knjižnega jezika. Obstajali so knjižni standardi. Zanj se je posebej zavzemal Anton Martin Slomšek. - spet se je tudi uveljavila ideja ilirizma, vednar so ji višji krogi nasprotovali - Fran Miklošič – on je bil najbolj preiznan slavist v Avstriji v tistih časih. Obvladal je veliko jezikov in naredil prvo slovnico romskega jezika. Na koncu je dobil naziv “akademik”, kar je wow. - Matija Čop – obvladal je 18 jezikob. Omenjen je bil tudi z eno najdbo: bil je namreč knjižničar v NUKu, kjer so odkrili, da imajo originalno Kopernikovo knjigo o gibanju predmetov. Matija Čop ni vedel, da je ta knjiga original. On je tudi naredil pregled slovenskega slovstva od Brižinskih spomenikov do Prešerna. Pol je pa utonil. - Anton Krempl – Dogodivščine Štajerske zemlje. Veliko piše nasplošno o Slovenski zgodovini. - Einszigler – Sreča v nesreči, prva slovenska povest