Saint-Malo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 48° 39’ severne širine, 2° 00’ zahodne dolžine

Občina Saint-Malo / Sant-Maloù
Pogled na mestno obzidje


Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 00' 27" W
Zemljepisna širina: 48° 38' 53" N
Uprava
Država Francija
Regija: Bretanja
Departma: Ille-et-Vilaine (podprefektura)
Okrožje: Saint-Malo
Kanton: Saint Malo-Jug
Saint Malo-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pays du Saint-Malo
Župan: René Couanau
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–51 m
(povpr. 8 m)
Površina kopnega:¹ 36,58 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
50.675
 - gostota: (1999) 1.385/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 35288/ 35400:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
otoška utrdba, Saint-Malo
otoška utrdba, Saint-Malo

St. Malo (Saint-Malo) je s svojim srednjeveškim jedrom in ozkimi tlakovanimi uličicami zanimivo pristaniško mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departamja Ille-et-Vilaine.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto leži na levem bregu estuarja reke Rance, tik ob njenem ustju. Stari, srednjeveški del mesta je obdan s širokim zidom, po katerem se je mogoče sprehajati in občudovati pogled na mesto in zaliv. St. Malo je najpomembnejše pristanišče severne Bretanije in priljubljeno letovišče v poletnem času. V mestu živi 50.000 stalnih prebivalcev, toda v poletnem času naraste število na 200.000. Zelo zanimiv je velik razpon plimovanja. Pomladansko plimovanje je včasih visoko tudi več kot 15 m in morje se tedaj razlije preko nasipov.

[uredi] Administracija

Saint-Malo je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Saint Malo-Jug (del občine Saint Malo, občini La Gouesnière, Saint-Jouan-des-Guérets: 25,090 prebivalcev),
  • Kanton Saint Malo-Sever (del Saint-Maloja: 29,137 prebivalcev).

[uredi] Zgodovina

Saint-Malo je bil v srednjem veku utrjen otok na ustju reke Rance in je s tem nadziral celotni zaliv severno od njega. Utrdba Aleth južno od sedanjega središča mesta je nadzorovala dostope k reki že v predrimskem obdobju. Sodobni Saint-Malo izvira iz samostanske naselbine, ustanovljene od sv. Aarona in Brendana v zgodnjem 6. stoletju, samo ime pa je dobilo po nasledniku sv. Maloju.

V kasnejših stoletjih je postal razvpit po piratih. Proti koncu 16. stoletja je bila za kratek čas celo razglašena republika, poznana po sloganu "ne Francozi, ne Bretonci, ampak Malojci". V tem času so bile angleške ladje, če so hotele pluti skozi Rokavski preliv, primorane plačevati davek mestu, ki je s tem počasi obogatel.

V njem je živel francoski raziskovalec Jacques Cartier (1491-1557), ki je plul po Reki sv. Lovrenca in obiskal ozemlje Quebeca in Montreala ter s tem bil priznan kot odkritelj Kanade. Od tam so bili tudi prvi kolonisti Falklandskih otokov iz 18. stoletja; špansko ime Islas Malvinas izhaja iz francoskega Îles Malouines.

Kraj je bil med 2. svetovno vojno močno poškodovan, vendar je bilo po njej zelo dobro obnovljen.

[uredi] Znamenitosti

  • mestno obzidje (La Ville Intra-Muros),
  • Grad Saint-Malo s stolpom sv. Servana,
  • grobnica francoskega pisatelja Chateaubrianda na otoku Ile de Grand Bé,
  • Katedrala sv. Vincenta Ferrerja.

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: