Lorentzova sila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lorentzova síla [lórencova ~] je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju:

\mathbf{F} = e (\mathbf{E} + \mathbf{v}\times\mathbf{B})

Pri tem je F vektor sile, e električni naboj, E vektor jakosti električnega polja, v vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, B pa vektor gostote magnetnega polja.

Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega pospešuje ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je vektorski produkt dveh kolinearnih vektorjev enak nič.

Lorentzova sila nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu.

[uredi] Relativistična oblika

V posebni teoriji relativnosti Lorentzovo silo nadomestimo s četvercem Lorentzove sile:

Fμ = egμνMνρuρ

Pri tem je e električni naboj, gμν metrični tenzor, Mνρ antisimetrični tenzor elektromagnetnega polja, uρ pa četverec hitrosti. Skladno z Einsteinovim zapisom seštevamo po indeksih tenzorja, ki se v izrazu ponovijo.

[uredi] Literatura

  • Janez Strnad, Fizika, 2. del: Elektrika, optika. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 419. (COBISS)
  • Janez Strnad, Fizika, 3. del: Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 79. (COBISS)