Teheranska konferenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Z leve Stalin, Roosevelt in Churchill na teheranski konferenci
Z leve Stalin, Roosevelt in Churchill na teheranski konferenci

Teheranska konferenca je najpomembnejša politična konferenca, ki je trajala od 28. novembra do 1. decembra leta 1943 v Teheranu. To je bilo srečanje voditeljev treh najmočnejših zavezniških sil, ki je potekalo pod kodnim imenom Eureka. Združene države Amerike je zastopal predsednik Franklin Delano Roosevelt, Združeno kraljestvo ministrski predsednik Winston Churchill, Sovjetsko zvezo pa predsednik Stalin.

Pogovori so potekali o prihodnji ureditvi Evrope, o bodočih mejah znotraj nje in o možni razdelitvi poražene Nemčije. Na tej konferenci so tudi sprejeli sklep, da poslej kot edino legitimno vojaško silo na področju Jugoslavije priznavajo partizansko vojsko pod vodstvom Josipa Broza - Tita.

Poleg teh sklepov so se dogovorili, da bo po vojni Iran postal suverena in neodvisna država.

Sprejeli so deklaracijo o povečanem prizadevanju za cim hitrejši in uspešnejši konec vojne in se dogovorili za iskreno sodelovanje tudi po vojni. O nadaljnjih vojaških in političnih potezah v vojni in po njej, se posebej o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila nemški pritisk na vzhodu, so se zavezniki pogovarjali se vse leto 1943, dokler niso konec leta sprejeli dokončnih sklepov na konferenci v Teheranu. Voditelji ZDA, Velike Britanije in SZ, Roosevelt,Churchill in Stalin so se v strogi tajnosti sestali v Teheranu. Ker je Stalin tako močno vztrajal, so se veliki trije dogovorili, da bodo junija 1944 v Franciji odprli drugo fronto.

Po trdih pogajanjih so sklenili:

-da se bo zavezniška invazija čez Rokavski preliv začela junija 1944 -da jo bodo podprli se z izkrcanjem v južni Franciji in s sovjetsko ofenzivo na vzhodni fronti -da je najnevarnejši nasprotnik Nemčija in da jo je treba premagati prej kot Japonsko -da bo SZ po padcu Nemčije napadla Japonsko

Pogovori so potekali še o:

-prihodnji ureditvi Evrope, -o bodočih mejah znotraj Evrope

-o možni razdelitvi poražene Nemčije. 

-sprejmejo sklep, da poslej kot edino legitimno vojaško silo na področju Jugoslavije priznavajo partizansko vojsko pod vodstvom Josipa Broza - Tita. -da bodo vzhodni deli Poljske pripadali SZ.

Teheranska konferenca je okrepila protifasisticno koalicijo, vendar pa je obenem razkrila različne interese zahodnih in vzhodnih zaveznikov, kar je po vojni povzročila hladno vojno. Zahodni zavezniki niso bili enotni. Churchill je razmišljal o napadu na Balkan, s čimer bi preprečil sovjetski predor na zahod. Roosevelt je hotel, da se izkrcajo v Franciji, od koder bi najlažje uničili Hitlerja. Stalinu pa se je slo predvsem za to, da bi se fronta na zahodu sploh odprla.

[uredi] Glej tudi

  • Jaltska konferenca
  • Potsdamska konferenca

[uredi] Zunanje povezave


Ta članek o politiki je škrbina. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga uredite in dopolnite z vsebino.