Dmitrij Šostakovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dmitri Šostakovič
Dmitrij Šostakovič na ruski znamki
Dmitrij Šostakovič na ruski znamki
Podatki o glasbenikih
Rojstno ime: Dmitri Šostakovič
Rojstvo: 25. september, 1906
Izvor: St. Petersburg, Rusija
Smrt: 9. avgust, 1975
Moskva, ZSSR
Poklic: skladatelj
dirigent

Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič (rusko Дмитрий Дмитриевич Шостакович), ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Petersburg, † 9. avgust 1975, Moskva.

Šostakovič velja za enega največjih simfonikov 20. stoletja. S svojimi 15-imi simfonijami je nadaljeval Mahlerjevo tradicijo skladateljev, pričevalcev svojega časa, svojih stisk in veličine svojega naroda. Klavir in kompozicijo je študiral na konservatoriju v rojstnem mestu, kjer je kasneje tudi sam poučeval. Med 2. svetovno vojno (1942) so ga skupaj z drugimi ruskimi umetniki preselili v Kujbiševo, po vojni pa je deloval v Moskvi in Leningradu kot pedagog, dirigent, skladatelj in glasbeni publicist. Prejel je več častnih odlikovanj Sovjetske zveze.

Vsebina

[uredi] Simfonije

D-Es-C-H, Šostakovičev podpis z notami in pogosta tema v njegovih skladbah (inicialki D. in Š. = Sch)
D-Es-C-H, Šostakovičev podpis z notami in pogosta tema v njegovih skladbah (inicialki D. in Š. = Sch)
  • Simfonija št. 1, f-mol op. 10, za orkester (1924-25)
  • Simfonija št. 2, H-dur op. 14, Oktobrska, za mešani zbor in orkester (1927)
  • Simfonija št. 3, Es-dur op. 20, Prvomajska za mešani zbor in orkester (1929)
  • Simfonija št. 4, c-mol op. 43, za orkester (1935-36, revidirana 1961)
  • Simfonija št. 5, d-mol op. 47, za orkester (1937)
  • Simfonija št. 6, h-mol op. 54, za orkester (1939)
  • Simfonija št. 7, C-dur op. 60, Leningrajska za orkester (1941)
  • Simfonija št. 8, c-mol op. 65, za orkester (1943)
  • Simfonija št. 9, Es-dur op. 70, za orkester (1945)
  • Simfonija št. 10, e-mol op. 93, za orkester (1953)
  • Simfonija št. 11, g-mol op. 103, Leto 1905 za orkester (1957)
  • Simfonija št. 12, d-mol op. 112, Leto 1917 za orkester »V spomin Leninu« (1961)
  • Simfonija št. 13, b-mol op. 113, Babi Jar (na besedila Jevgenija Jevtušenka) za bas, moški zbor in orkester (1962)
  • Simfonija št. 14, g-mol op. 135, za sopran, bas, godala in tolkala (na besedila Lorce, Apollinaire-a, Küchelbeckerja in Rilkeja) (1969)
  • Simfonija št. 15, A-dur op. 141, za orkester (1971)

[uredi] Literatura

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Ludwig van Beethoven Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.