Mehanska napetost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mehánska napétost je fizikalna količina, ki podaja notranjo porazdelitev sil v telesu, ki uravnovešajo zunanje sile. Napetost je v splošnem tenzor 2. reda (glej napetostni tenzor) z devetimi komponentami, od katerih pa jih je le šest neodvisnih.

Poenostavljeno lahko mehansko napetost obravnavamo kot silo na enoto površine. Komponenta sile, pravokotna na mejno ploskev, predstavlja normalno napetost (oznaka σ, glej tudi tlak), komponente vzporedne s ploskvijo pa tangentne ali strižne napetosti (oznaka τ, glej tudi strig).

Krhke snovi ne prenesejo normalne napetosti, plastične in kovne pa strižne.

Mednarodni sistem enot predpisuje za mehansko napetost izpeljano enoto pascal.

[uredi] Napetostni tenzor

Komponente napetostnega tenzorja
Komponente napetostnega tenzorja

V kartezičnem koordinatnem sistemu lahko napetostni tenzor zapišemo kot matriko 3×3:

\underline{\sigma} = \begin{bmatrix} \sigma_{xx} & \sigma_{xy} & \sigma_{xz} \\ \sigma_{yx} & \sigma_{yy} & \sigma_{yz} \\ \sigma_{zx} & \sigma_{zy} & \sigma_{zz} \end{bmatrix}

V statičnem ravnovesju se navori izenačijo, zato je matrika diagonalna in velja σxy = σyx, σxz = σxz in σyz = σzy.


Ikona Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.