Gabrijela Mrak
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
V Gradcu je kot pevka sodelovala na kulturnih prireditvah, tam jo je slišala mati skladatelja Wilhelma Kienzla in se odločila, da ji bo pomagala pri glasbeni izobrazbi. Njen drugi dom je postal Regensburg, kjer se je spoprijateljila s, zanjo usodno, plemiško rodbino Thurn in Texis – To je le nekaj utrinkov iz življenja 28. aprila 1852 rojene Gabrijele Mrak.
Gabrijela je po dogodku z Kienzlijevo mater študij petja začela pri Carlu Caspriju, ki jo je v svoj razred sprejel leta 1871, ko ji je bilo 19 let. Ob zaključku študija se je šest let kasneje v septembru predstavila v Rggenbergu in v Gradcu. Njena nova učiteljica postane Karolina Bauer, 'naša' diva Gabrijela pa je v istem letu prvič stopila na operni oder v Gradcu in pela zahtevne vloge v 'Viljemu Tellu', 'Fraustu', 'Hugenotih' in 'Čarobni piščali'. Uspešna je bila tudi v Innsbrucku in Salzburgu, kjer so o njej zapisali: »Glas gospodične Mrakove nima velikega volumna, je pa prijetno blagoglasen v vseh tonskih legah in dobro šolan; njena igra kaže notranje razumevanje in je brez slehernega afiktiranja.«
Vabila, da bi med sezono 1879/80 pela v Thalia Teatru v New Yorku, čez pet let v Petrogradu ter da bi se 1889 angažirala v Milanu, je iz neznanega razloga odklonila. Pela je v Karlovih Varih, Teplicah, Olomucu, kasneje v Sopronu na Madžarskem, v Bratislavi, kot gostja v Budimpešti, v Odesi, v Romuniji, v sezoni 1894/95 v Deželnem gledališču v Ljubljani v Carl-Theatru na Dunaju, kje je ostala do konca kariere. Kot uvodoma rečeno, je njen drugi dom postal Regensburg, kjer je z deset let starejšim Maximilianom, princem plemiške rodbine Thurn und Taxis, doživela romanco. Njen ljubi je umrl že pri 23-ih, leta 1885.
Mrakova je bila slavljena Regensberška primadona. V starosti ji je plemiška družina leta 1915 odobrila 100 mark mesečne podpore , iz poznejših let pa iz korespondence vemo, da ji je bila pripravljena plačati tudi operacijo in okrevanje v Gorici.
Svojo 20-letno kariero je Mrakova sklenila kot pevska pedagoginja v Trstu, obenem pa je še nastopala v Trsu, Gorici, Portorožu in Tolminu, kjer je leta 1903 pri 51-ih letih in po okoli 80-ih naštudiranih vlogah zaokrožila svojo pevsko kariero v tolminski Narodni čitalnici. Zgodovina jo razlaga kot žensko, odlikovano z velikim igralskim talentom, zaradi katerega je bila še posebno uspešna v operetah. Denarno je podpirala tolminska glasbena društva in nastopala s pesmimi slovenskih skladateljev.
Gabrijela Mrak je umrla devetega aprila 1928. Osmrtnico je objavil tudi Regensburger Blatt, v tamkajšnji cerkvi pa so temu našemu zlatemu glasu v spomin izvedli 'Requiem'.