Nemška demokratična republika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Deutsche Demokratische Republik
Zastava Nemške demokratične republike Grb NDR
Nacionalno geslo: -
Vzhodna Nemčija
Uradni jezik nemščina
Glavno mesto Vzhodni Berlin, uradno: »Berlin, Hauptstadt der DDR«

(Berlin, glavno mesto NDR)

Površina 108,333 km²
Prebivalstvo


 - Skupno (1989)
 - Gostota

17.000.000


154/km²

Ustava 7. oktober 1949
Valuta vzhodnonemška marka
Časovni pas UTC +1
Državna himna Auferstanden aus Ruinen
(Vstali smo iz ruševin)
Nacionalna klicna koda +37
ISO 3166-1 DD (zastarelo)
ISO 3166-3 DDDE

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (nemško Deutsche Demokratische Republik ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije. Mejo s Poljsko na Odri in Nisi, ki je bila določena na potsdamski konferenci, so potrdili s pogodbo v Zgorzelecu leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil Vzhodni Berlin, zaradi obstoja Zahodnega Berlina, ki je bil politično del Zvezne republike Nemčije, čeprav od nje oddaljen 150 km, pa so se pogosto pjavljale resne težave kot sta bili berlinski zračni most in berinski zid.

Znamka ob 25-letnici DDR
Znamka ob 25-letnici DDR

V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke reparacije Sovjetski zvezi. Leta 1953 v državi pride do nemirov, ki pa jih zadušij sovjetske čete. Republika se leta 1954 razglasi za suvereno državo, leta 1955 pa postane soustanoviteljica Vršavske zveze, leta 1956 pa ustanovi državno ljudko armado. Walter Ulbricht (1893-1973) postane geeralni sekretar Enotne socialistične stranke (1946-1971) in predsednik državnega sveta. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane Ostopolitik, vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v OZN in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod Erichom Honeckerjem (predsednikom državnega sveta v letih 1976-1989) uspelo postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic SEV. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija Stasi je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in Lipzigu več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina Novi forum zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka (komunistična partija) se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933 in 3. oktobra 1990 se je ponovno združila z Zahodno Nemčijo ter tako nehala obstajati.


Zgodovina Nemčije
Antika
Germanska plemena
Preseljevanje ljudstev
Frankovsko cesarstvo
Srednjeveška Nemčija
Sveto rimsko cesarstvo
Nemška vzhodna kolonizacija
Nastanek naroda
Renska konfederacija
Nemška zveza
Severnonemška konfederacija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo
Nemčija med prvo svetovno vojno
Weimarska republika
Weimarska republika
Tretji rajh
Tretji rajh
Nemčija med drugo svetovno vojno
Razdvojena in združena
Po 1945
Vzhodna Nemčija
Zahodna Nemčija
Združitev Nemčije
Današnja Nemčija
Moderna Nemčija
Po temah
Vojaška zgodovina Nemčije
Kronologija
Zgodovina nemščine
uredi

[uredi] Glej tudi


Geo Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.