Konstanta fine strukture

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Konstánta fíne struktúre (običajna oznaka mala grška črka alfa (α)), je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki jo pogosto srečamo v atomski fiziki. V splošnem jo smatrajo za osnovno fizikalno konstanto. V fiziko jo je leta 1916 uvedel Arnold Sommerfeld, zato jo včasih imenujejo tudi »Sommerfeldova konstanta fine strukture«. V teoriji kvantne elektrodinamike predstavlja jakost interakcije med elektroni in fotoni.

Določena je z:

\alpha = \frac{e^2}{4\pi\epsilon_0\hbar c} \; ,

kjer je e naboj elektrona, π število pi, \hbar=h/(2π) Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu in ε0 dielektričnost vakuuma.

Ker je α brezrazsežna količina, je njena številska vrednost neodvisna od uporabljenega sistema enot. Ta vrednost je (CODATA dec. 2003):

α = 7,297 352 568(24) · 10-3

Podana je tudi z obratno vrednostjo: α-1 = 137,035 999 11(46)


Ikona Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.