Bohinjsko jezero
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka: prvotna kotanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko (Sava). Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, najbolj je poznan kraški izvir Govic.
Vsebina |
[uredi] Lokacija
- območje Triglavskega narodnega parka, Julijske Alpe, severozahodna Slovenija
- koordinate
- zemljepisna širina: 46° 16' N
- zemljepisna dolžina: 13° 48' E
- nadmorska višina (525 m)
[uredi] Podatki
- dolžina: 4350 m (najdaljša diagonala)
- največja širina: 1250 m (S-J)
- največja globina: 45 m
- površina jezera: 318 ha
- dolžina jezerske obale: 10.900 m.
[uredi] Zanimivosti
- Višina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m in takrat je jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.
- Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka (Triglavski narodni park). Lep pogled na jezero je z vrha pečin Mirnjaka (1540 m).
[uredi] Glej tudi
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: