Francoska Legija tujcev
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
FRANCOSKA LEGIJA TUJCEV
Francoska Legija tujcev je legalna profesionalna vojaška organizacija, ki je bazirana na legalnih aktih francoske zakonodaje, ta pa je nedvomno ena od najbolj demokratičnih zakonodaj v svetu. Francoska Legija tujcev ni nikakršna paravojaška ali morilska organizacija zbranih brezupnih plačancev celega sveta, kakor nekateri znajo povedati. Res je, da Legija tujcev ni samostan in Legionarji niso angelčki. Pa vendar Legija tujcev ni leglo zahrbtne hijene, ki bi pobijala vse povprek, temveč legalna vojaška organizacija izbranih in hrabrih fantov z vsega sveta. Legija tujcev je enostavno najtežji in najboljši profesionalni vojaški stroj, ki je podmazan z olji celega sveta!
[uredi] ZGODOVINA!
Francoski kralj ustanovi Legijo, ki je sestavljena iz tujcev. Legijo imenuje: »Legija tujcev«
1831 (Ustanovitev)
Francosko Legijo tujcev je ustanovil devetega marca 1831 leta kralj Luis Philippe. Tega leta je Francija osvajala Alžirijo in je potrebovala vojsko, hkrati pa se v istem obdobju v Francijo zateče velika masa tujcev iz ostalih evropskih držav. Z ustanovitvijo Legije tujcev je kralj pridobil vojaško silo in se istočasno znebil veliko tujcev, ki jih je seveda poslal v Alžirijo.
1831-1835 (Alžirija)
Zgodovina Legije tujcev se začne z osvajanjem Alžirije in Legionarji hitro zaslovijo z zelo požrtvovalnimi in trdimi vojaki brez usmiljenja.
1835—1839 (Španija)
Leta 1935 Kralj Luis Philippe da Legijo tujcev španski kraljici Isabeli v boju proti upornikom. Toda število Legionarjev je zelo hitro padalo, nekaj zaradi bojev, pa tudi, ker je za njih kraljica zelo slabo skrbela. Tako da je ta »španska Legija« z boji vse bolj izginjala. Tako da je bila v Alžiriji ustanovljena nova Legija tujcev.
1863 (Mehika)
Francoski Legionarji Legije tujcev, ki so takrat odpluli proti velikemu mehiškemu pristanišču Vera Cruz, niso vedeli, da se bo ravno na tej zemlji popolnoma zavrtela njihova zgodovina, zgodovina Legije tujcev. 30. Aprila 1863, je njihova naloga bila zavarovati vlak z zelo pomembnim tovorom, in sicer s tremi milijoni zlatih frankov, municijo in hrano. Vlak je potoval iz Vera Cruz, od koder so ga poslali francoski vojaki, preko oblegajočega Pueblo, do Mexico Cityja. To je bila najvažnejša železniška kompozicija, kar jih je v mehiški akciji do takrat obstajalo. Polkovnik Jeanningros, ki je dobil nalogo zavarovati vlak, ni vedel, komu naj zaupa tretjo četo Legije tujcev, katere skoraj polovica Legionarjev je bila v bolnici, preganjala pa jih je rumena mrzlica in črni izbljuvek. Kapitan Danjou se je takoj ponudil za vodjo čete, a ker je bil invalid, je Polkovnik nad njegovo ponudbo malo okleval. Danjouju je v času njegove vojaške kariere v roki razneslo signalno pištolo in je tako izgubil zapestje! A ker se ni hotel odpovedati vojski, je našel nekoga, ki mu je naredil leseno protezo in se je potlej ukvarjal s posli v pisarni. Danjou je pred Polkovnikom vztrajal in mu obljubil, da mu bo v veliko čast, če bo lahko povedel tretjo četo v boj? Če bo za to potrebno. Polkovnik Jeanningros ni mogel drugega kot privoliti. Ob enih ponoči 30. aprila se je tretja četa odpravila iz Chiquohuita preko Paso del Macho, vasi Camerone in vse do njihovega cilja, Paolo Verde. Danjou je bil miren človek in niti malo ni bil videti heroj ali junaški tip, zato pa je bil vojak od glave do pete, s telesom in srcem. Ko se je mladi Danjou odločil za vojaški poklic, se je uprl očetovi želji, ki je pričakoval od njega, da prevzame družinsko klobučarsko obrt v vasici Chalabre ob vznožju Pirenejev. Od trojice oficirjev, ki so se podali z dvainšestdesetimi Legionarji na pot, da zavarujejo zelo pomemben konvoj pred napadom uporniških Mehičanov, je bil Danjou edini, ki je končal vojaško akademijo na Saint-Cyru. Tik pred svitom, ne daleč od Camerona, mimo katerega so malo pred tem že šli, so se zaustavili na čistini, da si skuhajo kavo in da prigriznejo malo prepečenca. Toda voda za kavo se še ni utegnila zagreti, ko je od daleč stražar z roko svareče zamahnil proti obzorju in z njo kazal na kakšnih dvajset mehiških konjenikov, ter dal vedeti za nevarnost! Skočijo na noge, prevrnejo kotel, v katerem se je grela voda za kavo, ter že hitijo nazaj proti vasi Camerone, saj bi jih na planem Mehičani hitro pokončali. Danjou se je v tistem trenutku spomnil Polkovnikovih besed, da mora vlak za vsako ceno priti na cilj. Zaukaže formirati kvadrat in tako odbije prvi napad mehiških konjenikov, ki jih je v tistem trenutku bilo že kakšnih sto! Danjou, medtem ko se mehiški konjeniki pripravljajo na drugi napad, pogleduje proti na pol razpadli haciendi v vasici Camerone, katera bi jim lahko služila kot zaščita pred direktnim napadom Mehikancev. Odbijejo drugi napad in se v teku na ukaz in pod vodstvom Kapitana Danjouja prebijejo in poženejo proti haciendi. Hrupni napad in obramba je splašila mule, ki so oddivjale natovorjene s hrano in vodo na hrbtih! Legionarji od odhoda niso ne jedli in ne pili! A sonce v Mehiki je kruto in neusmiljeno, še posebej so se tega zavedali Legionarji, ko je tistega dne vročina pritisnila z neba z vso silo. Neusmiljeni so bili tudi Legionarji do vsakega Mehikanca, ki jim je prišel pred lačno cev. Okrog in okrog haciende je na obzorju bilo kakšnih osemsto konjenikov, da pokončajo peščico hrabrih Legionarjev! Medtem ko so Mehičani bili sumljivo tiho, je Kapitan Danjou razporedil Legionarje po haciendi in jim ukazal, da mora vsaka krogla zadeti. Odprl je steklenico francoskega vina in ga začel častno deliti, tako da je vsak dobil požirek in si spral prašna usta, pomešana z lepljivo slino, ter tako za trenutek pogasil žejo. Pri tem pa je od njih terjal obljubo, da bodo raje častno umrli, kot pa se kot posrani strahopetci usrali in predali. Samozavestno so v svojih jezikih odgovarjali: » Si, si, Capitain! «… »Oui, mon Capitaine! «… » Ja, mein Kapitan! «… Ob pol desetih je z belo mahajočo zastavico na plan prijezdil mehiški Kapitan in svaril, da jih je nekajkrat več in da jim Polkovnik Milan obljublja življenje, če se predajo. Kapitan Danjou odgovori, da raje umrejo, kot pa da se predajo! Bela zastavica je omahnila in Mehičani so napadli z vseh strani! Krogle so žvižgale in vdirale pri vsaki odprtini, a Legionarji so kosili Mehičane kakor neizprosen kmet, ki zjutraj že navsezgodaj kosi travo z dobro nabrušeno koso in niti za sekundo ne obžaluje svojih rezov! Malo pred dvanajsto krogla zadane Kapitana Danjou naravnost v prsi in obleži mrtev! Zdaj več nikomur ne pride niti najmanj na misel, da bi se predal, čeprav so Mehičani prišli že v drugič ponujat, naj odvržejo orožje. Od dvainšestdesetih Legionarjev je bilo še kakšnih štirideset živih in dva oficirja. Gospod pod-Poročnik Vilain prevzame povelje. Okoli dvanajste ure jih Legionar, ki je bil na strehi, obvešča, da se bliža še dodatnih približno tisoč mehiških pešakov. Sonce pa je žgalo in Legionarji so imeli občutek, da goltajo ogenj, pomešan s svincem! Jezike so imeli tako zatečene, da so jih bila polna vsa usta, a nihče ni pomislil na predajo. Po dvorišču so ležali mrtvi in ranjeni Legionarji ter še več Mehikancev. Legionarji so molče umirali! A ranjeni Mehikanci so molili in prosili sveto Marijo ali pa preklinjali vse po vrsti ter prosili za vodo. Nekateri med njimi so lizali kri iz svojih lastnih ran, samo da bi si za sekundo potešili žejo, ki jih je gnala v blaznost! Od dvainšestdesetih Legionarjev in treh oficirjev je ostalo le še pet Legionarjev, se je spominjal preživeli Caporal Maine in gospod Poročnik Maudet, ki je zadnje naboje zaukazal izstreliti na njegovo povelje, ter se takoj zatem z bajoneti pognati nad Mehičane. Krogle so poletele, tulci izleteli in na puškah so že bili nadeti bajoneti! V toči krogel, izstreljenih iz mehiške strani, so na nogah ostali le še Maine, Constantin in Wenzel. Combas je zaustavil mehiške vojake in ogovoril tri Legionarje, da se morajo predati. Caporal Maine mu je odgovoril, da se predajo, če jim pustijo njihovo orožje, opravo in če poskrbijo za njihove ranjene in mrtve Legionarje. »Možem, kot ste vi, ne odbijemo ničesar!«, je odgovoril Mehiški Polkovnik Combas in jih odpeljal skozi dolgo vrsto mehiških vojakov do Polkovnika Milana. Dvainšestdeset Legionarjev pod poveljem Kapitana Danjouja so držali obljubo do konca. Upirali so se enajst ur proti dva tisoč neusmiljenim Mehikancev, jih okoli tristo ubili in prav toliko tudi ranili. Z svojo žrtvovanostjo so Legionarji rešili železniški konvoj ki je varno pripeljal v Soledad in z tem izpolnili nalogo katera jim je bila zaupana. Na istem mestu požrtvovalne borbe Legionarjev v Mehiki, je bil v njihovo čast leta 1892 postavljen spomenik. Na katerem je izklesano: »Tukaj je besnelo manj kot šestdeset nasproti eni celi armadi, katere premoč množine jih je zlomila. Prej kot pogum je življenje zapustilo te francoske vojake. 30. Aprila 1863 leta je v njihov spomin domovina postavila ta spomenik«.
1914 - 1918 / 1940 - 1945 (I. svetovna vojna in II. Svetovna vojna)
V tem obdobju je Legija tujcev vojskovala v bljižnem vzhodu, Norveški, Franciji, Italiji, Nemčiji, Austriji, Eritreji, itd...
1945 - 1954 (Indokina)
Francoska vlada je proti Indokini poslala v vojno Legijo tujcev, v kateri je izgubila več kot 10 000 Legionarjev. To je bila največja izguba v svoji zgodovini.
1954 - 1962 (Alžirija)
Tudi v Alžiriji Legija tujcev sodeluje v vojni, vendar zmaga je bila nepomembna, saj se je Francija odločila za odhod iz Alžerije. Tako da je tudi Legija tujcev morala zapustiti svojo »rodno« zemljo.
1969 - 2004 (Po Alžiriji)
Po odhodu iz Alžirije in vse do danes je Legija tujcev bila poslana na razližna krizna žarišča v svetu: 1969 - 1978 Čad. 1978 Zair. 1983 Libanon. 1991 Kuvajt, Irak. 1992 Somalija, Kambodža, Bosna. 1994 Ruanda. 1996 Centralno Afriška Republika. 1997 Kongo. Kosovo. 2001 Afganistan. 2002 Slonokoščena obala. 2004 Haiti.
Od leta 1831 je častno padlo več kot 35 0000 Legionarjev
Z A O B L J U B A
1. »Legionar ti si prostovoljec, Franciji služiš z častjo in zvestobo«.
2. »Vsak Legionar je tvoj brat v boju, ne glede na njegovo nacionalnost, raso, vero. Vedno mu nudiš solidarnost, kakršna vlada med člani družine«.
3. »Spoštuj tradicijo, pripadnost svojemu šefu, disciplina in kolegialnost sta tvoja moč, pogum in vdanost«.
4.»Ponos, da si Legionar, kažeš z vedno elegantno obleko, z vedno dostojnim, vendar skromnim obnašanjem in zmeraj čistimi prostori«.
5. »Kot elitni vojak se uriš z strogostjo, ravnaš z svojim orožjem kot z najbolj dragoceno dobrino in neprestano skrbiš za svojo fizično pripravljenost«.
6. »Naloga je sveta in jo izvršuješ do konca za vsako ceno«!
7. »V boju reagiraš brez strasti in brez sovraštva, spoštuješ premagane sovražnike, nikoli ne zapustiš niti svojih mrtvih, niti svojih ranjenih, niti svojega orožja«.