Krst pri Savici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krst pri Savici je nacionalna zgodovinsko-epska pesnitev Franceta Prešerna, ki jo je posvetil umrlemu prijatelju Matiji Čopu. Prešeren jo je objavil leta 1835 v samozaložbi pod imenom Kerst pri Savici, končal pa jo je januarja naslednjega leta ter jo aprila tudi izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Leta 1846, ko je pesnitev objavil v Poezijah, jo je rahlo spremenil, in sicer je spremenil 9. kitico, v Krst pa je pred 42 kitico dodal še eno. Pesnitev zaradi verske teme ni bila cenzurirana.

Zgodovinsko snov je Prešeren črpal od Valvasorja.

Pesnitev je sestavljena iz treh delov:

  1. Posvetilni sonet Matiji Čopu
  2. Uvod
  3. Krst

S to pesmijo se po Janku Kosu konča prvi del Prešernovega zrelega obdobja[1].

[uredi] Uvod

Tema je pokristjanjevanje Karantancev v 8. stoletju, zato je vodilni motiv bojevanje med kristjani in poganskimi Slovani. Boj se odvija na Ajdovskem gradcu pri Bohinju (najdeni so arheološki ostanki), glavni osebi pa sta vodja poganov Črtomir in krščanski koroški vojvoda Vajhun.

Uvod lahko razčlenimo na tri dele. Prvi del sestavlja prvih 10 kitic (1-10) in opisuje razmerje pred odločilnim bojem - brezupno obkoljenost. Drugi del sestavlja naslednjih 7 kitic (11-17) in zajema Črtomirov govor. Zadnji del sestavlja 9 kitic (18-26), ki opisujejo nesmiseln boj. Zadnji dve kitici sta v obliki epiloga, umirjata dogajanje ter opišeta neposredne posledice boja.

Glavno sporočilo je zajeto v Črtomirjevem govoru (17. kitica): »Bolje je umreti za svobodo, kot ostati živ in biti suženj.«

Uvod sestavlja 26 kitic, prvih 25 je trivrstičnih (tercine), zadnja pa je štirivrstična (kvartina).

[uredi] Krst

Zadnji del pesnitve opisuje krst Črtomira pod slapom Savica. Glavni osebi v tem delu sta Črtomir in Bogomila. Tu ne gre več za izrazito domovinsko temo ampak opisuje junakovo osebno problematiko. Črtomir je zaradi zmage krščanstva nad njegovimi ideali[2] nameraval samomor, ki ga je preprečil spomin na Bogomilo. Zaljubljenca Bogomila in Črtomir se ponovno srečata. Bogomila je že kristjanka, zato svetuje Črtomiru naj se krsti, da bo končal krvave boje. Črtomir to res stori in se odpravi v Oglejski samostan. Lik Bogomile je dvoumen, saj ponazarja versko spreobrnitev, njen smisel pa je povsem ljubezenski[3]. Zadnji del Krsta ni več le epski ampak je hkrati ilirski, saj pesnik dodaja tudi čustva, v momentih pa je zgodba celo dramatična. To lahko opazimo predvsem v zadnji polovici, ko dobiva obliko dialoga med Črtomirjem, Bogomilo in duhovnikom.

[uredi] Viri in opombe

Wikivir
V Wikiviru je na razpolago izvorno besedilo v zvezi s temo:
  1. ^ Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva, str. 121. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1980
  2. ^ Pesnik je poganstvo zamenjal z verzi, kot je lepo bognjo Živo
  3. ^ Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva, str. 120. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1980