Grumman TBF Avenger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grumman TBF-1 Avenger

Par mornariških Avengerjev
Opis
Tip: torpedni bombnik
Posadka: 3
Prvi polet: 1941
Uvedeno v službo: 1942
Proizvajalec: Grumman, ZDA
Konstruktor:
Mere
Dolžina: 12,20 m
Razpon kril: 16,51 m
Višina: 4,7 m
Površina kril: 45,52
Teža
Prazno: 4.788 kg
MTOW: 8.115 kg
Pogon
Motor: zračno hlajeni 12 valjni radialen Wright R-2600-8, 1.700 KM
Zmogljivost
Največja hitrost: 436 km/h
Bojni dolet: 1.609 km
Najdaljši dolet: 4.075 km
Operativna višina: 9.170 m
Hitrost vzpona: 10.5 m/s
Obremenitev kril:
Oborožitev
Mitraljezi: dva 12,7 mm, en 12,7 mm v zadnjem delu kabine, en 7,62 mm v zadnjem delu trupa
Topovi:
Bojni tovor: en 907 kg torpedo pod trupom ali 907 kg bomb ali enako težo raket zrak-zemlja
Drugo:
Uporaba
druga svetovna vojna

Grumman TBF Avenger je bil ameriški torpedni bombnik druge svetovne vojne.

[uredi] Zgodovina

Avenger je bilo po mnenju mnogih najboljše ameriško torpedno letalo druge svetovne vojne. To delno potrjuje tudi število izdelanih letal, ki so jih izdelali skoraj 10.000. Ta trisedežnik je nastal leta 1941 že na temeljih izkušenj vojne v Evropi in še posebej v Sredozemlju. Tudi Avenger je bil, kot vsa Grummanova medvojna letala, zelo robustno letalo in na prvi pogled skoraj brez aerodinamičnih oblik, ravno zaradi tega pa je bil izredno dobro prilagojen za množično serijsko proizvodnjo in za čim preprostejše oskrbovanje in popravilo na krovih letalonosilk. Njegovo glavno ofenzivno orožje je bil letalski torpedo, namesto tega pa je lahko nosil tudi bombe ali podkrilne raketne izstrelke. Ravno iz tega razloga so ga uporabljali ne le za napade na ladje, temveč tudi kot jurišnika za napade na japonske otoške postojanke na področju Tihega oceana. Brez dodatnih rezervoarjev je lahko TBF Avenger letel do 1600 kilometrov daleč, ker pa je služil kot mornariško letalo na letalonosilkah, je bilo njegovo področje delovanja lahko še veliko večje. Na splošno je znano, da morajo imeti letala, ki jih želimo v čim večjem številu shraniti v hangarjih letalonosilk, zložljiva krila, saj bi sicer strmoglavci, lovci in torpedniki, kakršen je bil avenger na ladji zavzeli preveč prostora in s tem zmanjšali racionalnost vožnje, predvsem pa njeno bojno učinkovitost. Poleg zložljivih kril je imel avenger še uvlačljivo podvozje, ki je v zraku pripomoglo k malenkost višji hitrosti. Dva člana posadke (pilot in hrbtni strelec) sta bila v izdatno zastekljeni kabini, ki je omogočala razgled na vse strani, medtem ko je bil trebušni strelec, ki je hkrati opravljal tudi funkcijo bombardirja, v dokaj neudobnem repnem delu letala.