Alfred Hitchcock

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Alfred Hitchcock
Alfred Hitchcock

Sir Alfred Joseph Hitchcock, angleški filmski režiser in producent, * 13. avgust 1899, Leytonstone, London, Združeno kraljestvo, † 29. april 1980, Los Angeles, ZDA.

Alfred Hitchcock se je zapisal v zgodovino predvsem kot mojster suspenza in srhljivke. Posnel je več kot petdeset filmov, deloval je od časov nemega pa do barvnega filma. Ostaja eden najbolj znanih in spoštovanih režiserjev vseh časov, predvsem zaradi napetosti, ki jo je ustvaril v filmih. Pogosto je v svojih delih portretiral običajne ljudi, ki so se znašli v okoliščinah, ki jih niso razumeli ali zmogli nadzorovati.

Rodil se je v Angliji, kjer je naredil svoje prve filmske prispevke. Leta 1939 je odšel v Hollywood, tam je tudi postal svetovno znan. Mojster suspenza, kakor je bil večkrat imenovan, je leta 1956 tudi zaprosil za ameriško državljanstvo. Zanimivo je, da ga kljub njegovi slavi in popularnosti kritiki niso cenili. Bil je večkrat nominiran za oskarja, vendar ni bil nikoli nagrajen. Uspelo mu je edinole s filmom Rebeca (1940, ki je dobil oskarja za najboljši film.

Hitchcock je v mnogih filmih odigral nepomembno stransko vlogo ozirama pojavitev v filmu (cameo vloga), sčasoma je to postalo značilnost njegovih filmov. Druga opazna značilnost so bile blondinke v ženskih vlogah.

Filmski industriji je prinesel veliko spoznanj, saj je na svoj način znal združiti umetnost in zabavo in s tem postal vzornik mnogim znanim režiserjem. Hitchcock je pomagal spremeneniti vlogo režiserja pri filmu, ki je bil prej v senci producenta.

Njegovi najbolj znani filmi: Ptiči, Psiho, Vrtoglavica, Kliči M za umor, 39 stopnic.

Vsebina

[uredi] Življenje

[uredi] Mladost

Alfred Hitchcock je bil rojen 13. avgusta 1899 v Leytonstonu, predelu Londona kot drugi sin in najmlajši od treh otrok Williama Hitchcocka, prodajalca zelenjave, in njegove žene Emme Jane Hitchcock. Družina se je večinoma držala katoliške vere, tako da se je mladi Hitchcock šolal v katoliški šoli v London. Nekoč je izjavil, da je bil v otroštvu zelo osamljen in da so bili starši do njega zelo zaščitniški.

Zatrdil je, da ga je ob neki priložnosti, ko se je obnašal precej otročje, oče poslal na okrožno policijsko postajo s pismom. Ko je dal pismo policaju, ga je ta zaklenil v celico za toliko časa, da je bil mladi Hitchcock že čisto prestrašen. Ta dogodek je kasneje velikokrat čuten v filmih, ko prikazuje policaje kot dvomljive osebe. Pri 14. letih je umrl njegov oče. Zapustil je jezuitsko šolo in se odločil za študij na šoli za inženirje in navigatorje. Po končani šoli se je zaposlil v nekem podjetju v reklamnem oddelku in risal mehanične skice. Približno v tem času se je navdušil nad fotografijo in tako se je leta 1920 zaposlil v podjetjih Islington Studios pod ameriškimi lastniki in Gainsborough Pictures, kjer je ustvarjal napise za neme filme.

[uredi] Filmografija

[uredi] Nemi filmi

  • Mrs. Peabody (1922)
  • The Pleasure Garden (1927)
  • The Mountain Eagle (1927)
  • The Lodger: A Story of the London Fog (1927)
  • Downhill (1927)
  • Easy Virtue (1927), na podlagi komedije Noela Cowarda
  • The Ring (1927), po Hitchcockovem izvirnem scenariju.
  • The Farmer's Wife (1928)
  • Champagne (1928)
  • The Manxman (1928)

[uredi] Zvočni filmi

  • Blackmail (1929), prvi britanski zvočni film
  • Juno and the Paycock (1930)
  • Murder! (1930)
  • Elstree Calling (1930), v sodelovanju z Adrianom Brunelom, Andréjem Charlotom, Jackom Hulbertom and Paulom Murrayem
  • The Skin Game (1931)
  • Mary (1931)
  • Number Seventeen (1932)
  • Rich and Strange (1932)
  • Waltzes from Vienna (1933)
  • The Man Who Knew Too Much (1934)
  • 39 stopnic (1935), med igralci:Robert Donat
  • Secret Agent (1936), prosto prevzeto po zbirki "Ashenden" stories Somerseta Maughama
  • Sabotage (1936), priredba po The Secret AgentJosepha Conrada
  • Young and Innocent (1938)
  • The Lady Vanishes (1938), med igralci:Michael Redgrave
  • Jamaica Inn (1939), med igralci:Charles Laughton
  • Rebeka (1940), edini njegov film, ki je prejel oskarja za najboljši film (Academy Award for Best Picture)
  • Foreign Correspondent (1940)
  • Mr. & Mrs. Smith (1941), scenarij je spisal Norman Krasna
  • Suspicion (1941)
  • Saboteur (1942) - večkrat so ga pojmovali le kot poskus za North by Northwest
  • Shadow of a Doubt (1943)
  • Lifeboat (1944), najpomembnejša filmska vloga Tallulah Bankhead
  • Aventure Malgache (1944), kratkometraža v francoščini, nastala po naročilu britanskega Ministrstva za obveščevanje
  • Bon Voyage (1944), druga propagandna kratkometraža v francoskem jeziku
  • Spellbound (1945), vsebuje sanjske prizore, ki jih je zasnoval Salvador Dali
  • Notorious (1946)
  • The Paradine Case (1947)
  • Rope (1948)
  • Under Capricorn (1949)
  • Stage Fright (1950), prvi film, ki ga je posnel v Angliji po letu 1939
  • Strangers on a Train (1951)
  • I Confess (1953)
  • Kliči M za umor (1954)
  • Dvoriščno okno (1954)
  • To Catch a Thief (1955)
  • The Trouble with Harry (1955)
Naslovni kader iz filma Sever-severozahod
Naslovni kader iz filma Sever-severozahod
  • The Man Who Knew Too Much (1956), priredba njegovega istoimenskega filma iz leta 1934
  • The Wrong Man (1956)
  • Vertigo (1958)
  • Sever-severozahod (1959)
  • Psiho (1960)
  • Ptiči (1963)
  • Marnie (1964)
  • Torn Curtain (1966)
  • Topaz (1969)
  • Frenzy (1972)
  • Family Plot (1976)

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

- v angleščini:


Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.