Daniel Laghkner
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Daniel Lagkhner (po 1550-po1607) je bil zadnji mejnik slovenske renesančne glasbe. Iz rodnega Maribora ga zasledimo le za krajši čas v prvem desetletju 17. stolteja kot organista pri baronu Losensteinu v Loosdorfu na NIžjem Avstrijskem in hkrati kot sodelavca protestanske cerkvene in latinske šole. V svojih zbirkah krajših bogoslužnih skladb Flores Jessai (1606) in Florum Jessaeorum (1607) je že nekoliko pozno vztrajal v srednjerenesančni polifoniji, medtem ko je z zgodnejšo zbirko motetov Soboles musica (1602), prav tako izdano v Nurnbergu, segel v pozno renesanso in že nekoliko čez njo proti zgodnjemu baroku. Iz te naprednejše zasnovane zbirke 28 skladb izhaja šestglasni motet Benedicta sit sancta Trinitas. V njem se nam Lagkhner predstavlja kot tehnično dognan in hitro besedilu prilagajoč se skladatelj; tehtna in harmonična potekajoča glasba se v drugem delu in zlasti v zaključnem Amenu značilno radoživo in igrivo sprosrti.