Osvobodilna fronta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Osvobodilna fronta (OF) je slovenska politična organizacija, ki je nastala v odgovor na okupacijo slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni. Pobudnik za ustanovitev OF je bila KPS. V organizacijo je pristopilo 15 manjših strank in skupin. Gre za izven parlamentarne stranke kot so KPS (pod vodstvom Edvarda Kardelja, Krščanski socialisti (pod vodstvom Aleša Stanovnika, Toneta Fajfarja, in Edvarda Kocbeka), liberalno usmerjeni Narodni demokrati - Sokoli (pod vodstvom Josipa Rusa) in liberalci iz Stare pravde (pod vodstvom Črtomirja Nagodeta) ter nestrankarski skupini levičarsko usmerjenih intelektualcev: skupina slovenskih kulturnikov (pod vodstvom Josipa Vidmarja) in skupina antifašistične zveze žena (pod vodstvom Angele Vode).
Na prvem sestanku so prišla najbolj do izraza načela komunistične partije, ki je bila zavezana smernicam KPJ in Kominterne - ta je menila, da so tako fašistične kot zahodne države enako odgovorne za začetek druge svetovne vojne. Po ustanovnem sestanku OF so se začele priprave na oboroženo vstajo, do katere je prišlo po nemškem napadu na SZ. Osvobodilna fronta se je širila, na terenu se je ustvarjala mreža odborov, v katere so ljudje množično vstopali. Osnovna organizacijska mreža je nastajala predvsem po zaslugi razvejene komunistične organizacije. Ker je KPJ prevzela vodilno vlogo v OF in partizanskih enotah so OF zapustili Nagodetovi liberalci, Angelo Vode pa so zaradi nasprotovanja vodilni vlogi komunistov in prepovedi oboroženega odpora proti okupatorju zunaj OF izločili. Oba sta bila po vojni obsojena, Vodetova na dolgoletno zaporno kazen, Nagode na smrt. Leta 1943 je KPS z Dolomitsko izjavo) tudi formalno uveljavila primat KPS. Člani OF so se morali odpovedati svojim strankam in se vključiti v KPS ali pa organizacijo zapustiti.
[uredi] Temeljne točke OF
- 1. Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
- 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
- 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
- 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.
- 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
- 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF slovenskega naroda kot celota.
- 7. Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratični način
- 8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosvelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
- 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz Slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci.
[uredi] Gesla OF
- 1. Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi.
- 2. Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci.
- 3. Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev.
- 4. SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega sožitja med narodi.
- 5. Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma.
- 6. Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi. Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem.
Poleg oboroženega boja proti okupatorju, je Osvobodilno fronto zaznamovalo tudi medvojno in povojno nasilje nad civilnim prebivalstvom. V Sloveniji pa so še vedno huda nasprotja glede vloge OF v povojnih pobojih pripadnikov domačih protirevolucionarnih sil. V spomin na ta dogodek v Sloveniji praznujemo Dan upora proti okupatorju.
[uredi] Ustanovitev
Ustanovni sestanek OF je bil 26. aprila 1941 v stanovanju književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani. Organizacija se je do napada na Sovjetsko zvezo imenovala Protiimperialistična fronta.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.