Radmirje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Radmirje | |
---|---|
Zemljevid: | Radmirje |
Nadmorska višina: | 431 m |
Število prebivalcev: | 469 |
Poštna št./pošta: | 3333 Ljubno ob Savinji |
Občina: | Ljubno |
Pokrajina: | Štajerska (pokrajina) |
Statistična regija: | Savinjska regija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Radmirje je naselje v občini Ljubno.
Radmirje se je razvilo na križišču cest proti Logarski dolini, Mozirju in Kamniku. V jedru je Radmirje gručasta vas, večji del naselja pa je na 40 m visoki prodnati terasi intezivno obdelanega pola zasejanega večinoma s hmeljem.
Prvotno cerkev sv. Barbare so zgradili konec 15. stol. Ko se je v letih okoli 1715 pričelo čaščenje sv. Franšiška Ksaverja in so v cerkvi postavili njegovo podobo, se je povečal dotok romarjev in pokazala se je potreba po prostornejši cerkvi. Sezidali so jo v letih 1721 do 1725. V romarski cerkvi ima izreden pomen radmirska zakladnica, v kateri so se zbirala darila iz avstrijskega, poljskega,francoskega in neapeljskega dvora. Od ohranjenih zlatarskih dragocenosti sta posebno kvalitetna zlati kelih s pateno, delo pariškega mojstra R.J.Augusta ( 1760 ), in z dragimi kamni okrašena moštranca, delo dunajskega zlatarja J.J.Würtha ( 1746 ). Med baročnimi mašnimi oblačili so plašči, ki so jih darovale cesarica Marija Terezija ( 1750 ), poljska kraljica Marija Jožefa ( 1753 ) in mati francoskega kralja Ludvika XVI. ( 1763 ).
[uredi] Glej tudi
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.