Iransko-iraška vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Iransko-iraška vojna je bila vojna med Irakom in Iranom med 1980 in 1988. Bila je znana kot Zalivska vojna do Druge zalivske vojne (199091). Šteje se za najdaljšo konvecionalno vojno v 20.stoletju, zahtevala je milijon žrtev.

Vojna se je začela 22. septembra 1980, ko je Irak po več mejnih spopadih vdrl v Iran. Irak je bil v začetku uspešnejši, kasneje pa se je vojna sprevrgla v obojestransko izčrpavanje. Irak (Sadam Husein) je med vojno uporabil kemično orožje proti Iranu, pa tudi proti iraškim Kurdom.

Vsebina

[uredi] Ozadje konflikta

Iransko-iraška vojna je bila predvsem vojna za premoč v perzijskem zalivu, vendar korenine spora ležijo nekaj stoletij nazaj v preteklosti in se skrivajo v sporih med Mezopotamijo (današnje območje Iraka) in Perzijo (današnje območje Irana). Pred širjenjem osmanskega cesarstva so deli današnjega Iraka spadali pod Perzijo, ki je bila takrat pod vlado dinastije Aq Qoyunlu. Murad IV. (osmanski cesar) je leta 1638 anektiral območje današnje Iraka. Perzijski cesar Safi I. ni več imel dovolj moči, da bi to preprečil in tako se je začel dolgo časa trajajoči mejni konflikt. Med letoma 1555 in 1918 sta Turčija in Perzija podpisale številne obmejne sporazume. Moderni Irak je nato nastal s pomočjo britanskega vpliva po končnem sesutju osmanskega cesarstva in podedoval mejne spore razpadle države.

[uredi] Spor za provinco Kuzestan

Natančen izvor iransko-iraške vojne leži v boju za premoč v z zemeljskimi viri bogati provinci Kuzestan. V zgodovini je bil Kuzestan neodvisno, nesemitsko kraljestvo z glavnim mestom Susa. Ko je Abd al-Karim Qasim prevzel oblast v Iraku je decembra 1959 razglasil, da so Iračani nezadovoljni ob izgubi te z nafto bogate province. Irak je začel kazati interese v Kuzestanu in jih je nato tudi uradno predstavil na zasedanju Arabske lige. Uspeha ni bilo. Po smrti egipčanskega predsednika Gamala Abdela Nasserja in po vzponu Ba'ath stranke je Irak iskal svojo vlogo kot vodja arabskega sveta. 1969 je iraški namestnik predsednika vlade razglasil, da se spor z Iranom vrti okoli province Kuzestan. Iraške radijske postaje so nato začele oddajati tudi v Kuzestanu in so pozivale iranske Arabce, da se uprejo iranski vladi. Televizijske postaje iz Base so kazale Kuzestan kot novo iraško provinco z imenom Nasiriyyah in vsa iranska mesta so dobila nova arabska imena.

1971 je Irak prekinil vsakršen diplomatski stik z Iranom. Pritožbe arabske lige in OZN -ja so ostale neslišane in Irak je iz države napodil 70,000 Irancev.

[uredi] Mejna reka Šatt al-Arab

Ena izmed točk spora med državama je bila tudi pravica plovbe na mejni reki Šatt al-Arab, ki je bil pomembna transportna pot za izvoz nafte. Leta 1975 je ameriški zunanji minister Henry Kissinger podprl perzijskega Mohammada Reza Pahlavija, ko je ta zahteval pravice nad reko, ki je bilo ob tem času pod iraško kontrolo. Kratek čas po tem sta Irak in Iran podpisala Alžirski sporazum, kjer je Irak Iranu dovolil uporabo reke in tudi privolil v druge ugodnosti, v nasprotju pa je hotel doseči normalizacijo stanja.

Leto prej je Irak začel vojaški konflikt z Iranom in obe strani sta doživele visoke izgube. Iran je tako kot Irak svojega nasprotnika poskušal destabilizirati in opogumljal Kurde pri svojih naporih za samostojnost države. Nekaj mesecev pred samim začetkom vojne so teroristi, ki jih je subvencioniral Irak, napadli iransko ambasado v Londonu.

[uredi] Močen Irak, šibek Iran

Saddam Hussein je hotel iz svoje države narediti pomembno regionalno silo in uspešna zasedba Irana bi iz Iraka naredila dominantno moč v perzijskem zalivu. Ta cilj ni bil tako nedosegljiv, saj je bil Irak precej oslabljen skozi številne eksekucije in pomankanje delov za orožje. Iranski možje so bili predani, vendar slabo opremljeni, medtem ko je Irak užival diplomatsko, vojaško in ekonomsko podporo Sovjetske zveze. Poleg tega je Irak dobil denarno podporo od Kuvajta in Saudove Arabije, a tudi Evropa (predvsem Francija in Nemčija) ter ZDA so se postavile na stran Iraka in ga opremljale z orožjem in znanjem.

Povod za izbruh vojne so bile posledice islamske revolucije iz leta 1979, ki se je zgodila v Iranu. Ajatola Chomeini je grozil, da bo revolucijo razširil na cel bližnji vzhod, čeprav Iran za to vojaško ni bil več sposoben. Upali so, da se bodo Šiiti v Iraku, Kuvajtu in Saudovi Arabiji po iranskem vzoru uprli lastnik vladam. Saddam Hussein pa je bil prepričan, da bodo iranski suniti raje sledili močnemu sunitskemu Iraku kot Iranu, ki so ga dominirali Šiiti. V vojno sta tako obe državi vstopili v veri, da se bo jug druge države pridružil njihovim naporom, ta prazna vera se je nato podrla kot hišica iz kart in sicer za obe nasprotnici.

[uredi] Potek vojne

Takoj ob začetku iransko-iraške vojne 7.6.1981 so Izraelci iz zraka z dvemi letali F-16 napadli iraški atomski reaktor v izgradnji. Izrael je ta napad opravičil z razlago, da je treba razvoj iraškega vojnega nuklearnega programa zatreti v kali in predstavili svoj dvom, da bi reaktor res lahko služil le civilnim namenom. To vprašanje je do danes ostalo nerešeno.

1984 se je v perzijskem zalivu začela t.i. tankovska vojna, ki je svoj višek dosegla tri leta kasneje. V poteku vojne se je poškodovalo ali uničilo 500 tankov. 1985 je prišlo do t.i. mestne vojne. Irak je sistematično bombardiral iranska mesta in povzročil številne cilivne žrtve.

Vojna je znana po izjemni iraški brutalnosti. Leta 1984 so Iračani uporabili celo kemijsko orožje, ki so ga kasneje uporabljali proti Kurdom. Ker je Iran gojil slabe odnose z mednarodno skupnostjo je bil pritisk mednarodne skupnost na Irak le neznaten.

Kljub očitnim iraškim uspehom je 1982 Irancem uspel prelom in uspelo jim je osvojiti območja, ki so jih pred tem izgubili na Irak. Irak je nato ponudil premirje, saj se je popolno iranska zmaga prvič zdela verjetna. Iran je odklonil in vojna se je zavlekla za nadaljnih 6 let.

V nadaljevanju vojne smo lahko opazovali tudi naslednja dogajanja:

  1. smrt 37 ameriških vojakov po iraškem raketnem napadu na ameriško fregato
  2. uničenje iranskega potniškega letala, zaradi ameriškega bombardiranja (umrlo je 290 civilistov in posadka)
  3. aprila 1988 je ameriška fregata USS Samuel B. Roberts naletela na iransko podvodno mino. Nato so ZDA začele operacijo Praying Mantis v kateri so uničili dve iranski naftni polji in več ladij

[uredi] Konec vojne

Za obe državi je bila vojna slab posel. Skupaj je umrlo približno 1 000 000 ljudi in zaradi padajočega izvoza nafte sta nazadovali ekonomiji obeh držav. Irak si je pri svojih prejšnjih podpornikih nakopal številne dolgove, kar je tudi privedlo do iraškega napada na Kuvajt 2. avgusta 1990.

Meje so ostale nespremenjene. Dve leti kasneje med drugo vojno v perzijskem zalivu z ZDA, Britanci in drugimi zahodnimi silami, je Hussein priznal iranske pravice nad vzhodnim delom reke Šatt al-Arab. To je pomenilo priznanje statusa-quo, priznanje, ki je bilo 10 let prej zanj nesprejemljivo.

Vojna naj bi Iran oslabila, vendar lahko v pogledu nazaj rečemo, da se je le okrepila oblast, katere legitimnost je bila prej postavljena pod vprašaj, sedaj pa je v vojni proti Iraku za njo stalo celotno iransko prebivalstvo. Osamitev Irana in premalo uvoza urožja je pripeljalo do tega, da si je Iran sam zgradil močno vojaško industrijo, katera sedaj 'grozi' z nuklearnim orožjem.


[uredi] Glej tudi


Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.