Sun Yat-sen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sun Yat-sen (1866-1925)
Rodil se je 12. novembra 1866 v pokrajini Guandong, ki je bila pod močnim vplivom zahodnega sveta, dejstvo, ki igra posebno vlogo pri njegovem cilju modernizacije po zahodnem modelu v skladu s kitajsko tradicijo. V Honoluluju se je izobraževal na zahodnih šolah, v Hong Kongu diplomiral iz medicine ter takoj odprl lekarno, ki se je nenaključno imenovala East-West. Potem ko je leta 1893 predstavil svoj politični program napredno uravnanemu funkcionariju, ki ga sploh ni vpošteval, se je odločil, da bo svoje življenje namenil politiki in zato prekinil z delom ter se lotil širjenja revolucionarnih idej na Kitajskem. Napadel je kitajsko dinastijo Mančù, ker je mislil, da je s svojo tradicionalno ureditvijo predstavljala oviro za napredek. Vlada ga je zaradi tega oklicala za državnega sovražnika, kar je primoralo Sun Yat-sena, da se je odpravil na dolgo potovanje po Japosnki, ZDA in Veliki Britaniji ter postal znan tudi v zahodnem svetu. Leta 1904 je spremenil svoje mišljenje in začel propagirati idejo republike z demokratsko ureditvijo. V svojem Majfestu iz leta 1905 je podčrtal tri narodne prvine: državno samostojnost, ljudsko moč (demokracijo) in ugodno stanje ljudstva, ki je zahtevalo agrarno reformo in enakomerno porazdelitev zemlje. Prehod k novi vladi se je (nezaželeno) izvršil kot državni udar, zato je Sun Yat-sen, ki je bil v takratni prestolnici Nanhinu imenovan za začasnega predsednika, moral prepustiti mesto generalu Yuan-u Shikai-u in oditi v izgnanstvo, čeprav je na volitvah zmagala njegova stranka. Leta 1916, ko je Yuan Shikai umrl, se je Sun Yat-sen ponovno vrnil na kitajsko in izpostavil bivši Guomindang (Kitajsko nacionalistično partijo). Komunisti so si želeli avtonomijo, za to so nujno potrebovali spravo z nacionalno buržvazijo in torej s Sunom, ki se je leta 1923 srečal s sovjetskim delegatom Yoffejem in z njim sklenil deklaracijo Sun-Yoffe, s katero bi sovjeti pomagali Kitajski pri osamosvojitvi in državni enotnosti. Kasneje je Sunov politični majfest vseboval še tri politične točke: zavezništvo s Sovjetsko Zvezo, sodelovanje s komunisti in pomoč kmetom in delavcem. Njegova ideja je bila postopno privaditi narod na novo demokratsko republiko preko združevanja z vojaško močjo in prehodnega obdobja političnega varstva. Ustava naj bi se zgledovala po zahodni tradiciji, zlasti kar se tiče treh oblasti: izvršne, sodne in zakonodajne; po kitajski pa pri selektivnih izpitih za izbiro državnih funkcijonarjev. 12. marca 1925 je Sun Yat-sen umrl v Pekingu zaradi raka na jetrih.