Anton Tomaž Linhart
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik, * 11. december 1756, Radovljica, † 14. julij 1795, Ljubljana.
Bil je osrednja osebnost slovenskega preporoda, prvi izraziti meščan v slovenski kulturi in pionir na vsaj treh področjih svojega delovanja: v dramatiki, gledališki umetnosti in zgodovinopisju, izjemne zasluge pa si je pridobil tudi na področju šolstva in knjižničarstva.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Linhartov oče je bil priseljenec s Češke, ukvarjal pa se je z nogavičarsko obrtjo. Linhart se je šolal v domačem mestu in v Ljubljani, za nekaj časa vstopil v stiški samostan, nato pa je na Dunaju študiral trgovske in finančne vede. Po vrnitvi se je zaposlil kot arhivar pri škofu, kasneje je postal knjižni revizor, šolski komisar in nazadnje tajnik kranjskega deželnega glavarstva.
[uredi] Delo
Leta 1786 je postal šolski komisar ljubljanskega okrožja in v treh letih povečal število podeželskih osnovnih šol v tem okrožju iz 9 na 18. Zavzemal se je tudi za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Predhodnica NUK, licejska knjižnica v Ljubljani, je bila ustanovljena na njegovo pobudo.
Njegovo prvo književno delo, pesniška zbirka v nemščini Cvetje s Kranjskega (Blumen aus Krain) je nastalo še v času študija. Nadaljeval je s tragedijo, prav tako v nemščini, naslovljeno Miss Jenny Love. Izšla je leta 1780.
Pod vplivom slovenskih razsvetljencev, posebno Žige Zoisa, je začel ustvarjati v slovenščini. Priredil in prevedel je komedijo nemškega dramatika Richterja Die Feldmühle (Podeželski mlin) in jo naslovil Županova Micka. Predstavlja prvo slovensko komedijo.
Po vzoru Beaumarchaisove komedije Figarova svatba je napisal še daljše delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Linhart se je uveljavil tudi kot zgodovinar. V nemščini je napisal dvodelen Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oestérreiches). Prvi del, ki opisuje praslovansko dobo, je izšel leta 1788, drugi z opisom preseljevanja ljudstev in naselitve ter kasnejšega političnega razvoja starih Slovencev, pa leta 1791.
[uredi] Ljubljanski Zvon, 1895
V Ljubljanskem Zvonu je leta 1895 izšel daljši članek ob stoletnici Linhartove smrti. Izsek iz članka:
Linhart pa ni samo znamenit kot zgodovinar, on je važen kulturni delavec tudi v nekem drugem oziru. On je dvignil dotlej preziranano govorico ubogih »tlačanov« v vrsto omikanih narodov, otvorivši slovenščini pot v gledališče.
In še: Zgodovino, gledališče, oba ta pravažna faktorje je namerjal dati Linhart svojemu narodu; a predno je utegnil popolnoma izvesti svoje krasne načrte, je legel v prezgodnji grob, na katerem je plakal pokrovitelj Zois in z njim vsi tedanji zavedni rodoljubi.
[uredi] Viri
- Anton Tomaž Linhart : jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva, ur. Ivo Svetina et al. Ljubljana, Radovljica, 2005.
- Linhartovi listi, Občasnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A.T.Linharta Radovljica, 7.2.2006
- Linhartovi listi, Občasnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A.T.Linharta Radovljica, 11.12.2006
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Omnibus, virtualna knjigarna, dela Antona Tomaža Linharta