Sikstinska kapela
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sikstinska kapela (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimokatoliške cerkve v Vatikanu. Kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklavah, na katerih so izvoljeni novi papeži.
[uredi] Stropna poslikava
Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava, ki šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Da je dokončal to veliko, raznoliko okrasno delo je potreboval kar štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih metrov površine. Delo je bilo naporno, saj je moral ustvarjati 20 m nad tlemi po več ur zapored. Za slikarja je bilo značilno, da se je spravil na delo skoraj povsem brez ekipe je ves ta čas garal sam. Toda ko je leta 1512 delo razkril, je napravil izreden vtis na gledalce. Strop Sikstinske kapele so priznali za najmogočnejše delo posameznika v zgodovini zahodne umetnosti.
Devet slik sredi stropa Sikstinske kapele prikazuje prizore iz Stare zaveze. Razvrščene so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Jasno je, da je izpostavljena predvsem simbolika, saj si slike ne sledijo v časovnem zaporedju ampak se niz začne s človeškimi napakami konča pa s čudežem stvarjenja. Zanimivo je, da obstaja nekaj znamenj, ki kažejo, da je bil vesoljni potop, ki je sicer drugi med svetopisemskimi prizori, dejansko naslikan prvi. Prizor je namreč prenapolnjen, postave so premajhne in tažko je razločiti kaj je upodobljeno. To je vrjetno Michelangelo opazil šele ko si je fresko ogledal s tal, na podlagi te ugotovitve pa je vse ostale prizore naslikal veliko večje.