E=mc²
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

E = mc2 je v fiziki zelo znana enačba, ki obravnava razmerje med maso in energijo. Enačbo je (sprva v nekoliko drugačni formulaciji) leta 1905, v svojem prvem čudežnem letu (annus mirabilis), razvil in uporabil Albert Einstein.
V enačbi E predstavlja energijo, m maso, c pa je hitrost svetlobe v vakuumu. Enačba pojasnuje, kako se masa spreminja v energijo in obratno pri čemer svetlobna hitrost predstavlja konstanto.
Einsten je pokazal, da poenoten štirirazsežni model prostora in časa (prostor-časa) lahko natančno opiše opazljive pojave, na način, ki je bil v skladu z Galilejevim načelom relativnosti in kjer je bila hitrost svetlobe konstantna - invariantna glede na različne inercialne opazovalne sisteme. Njegova posebna teorija relativnosti je dokončno pokazala da je bila tradicionalna (evklidsko-galijejevska) predstava o absolutnem času in prostoru zgrešena in kot posledica tega da se masa in energija razlikujeta le po obliki, oziroma po pojavnosti.
Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.