Paprika (začimba)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pekoča paprika (feferoni)
Pekoča paprika (feferoni)

Paprika (znanstveno ime Capsicum annuum) je enoletna rastlina. Ločujemo zelenjavno papriko, ki jo uporabljamo kot zelenjavo in začimbno papriko, iz katere meljejo različno ostro začimbo. Oster okus daje papriki snov kapsaicin, ki je po kemičnih lastnostih alkaloid in je tako močan da se njegova ostrina okusi v razredčnini 1 : 2 000 000. Ostra pekoča paprika vsebuje cca-0,2% kapsaicina.

Kot začimba se uporablja mleta začimbna paprika, ki je lahko ostra, polostra ali mila (sladka). Ima topel, poln in oster okus.

Pradomovina paprike je Latinska Amerika od koder se je razširila po vsem svetu.

Mleta začimbna paprika
Mleta začimbna paprika

V Evropo jo je prinesel Krištof Kolumb, vendar so jo sprva uporabljali samo kot okrasno rastlino. Madžari so v 16. stoletju odkrili njeno začimbno moč. Na Madžarsko jo naj bi prinesli Turki preko Srbije. Madžarsko ime paprika izhaja iz enakega srbskega imena. Od takrat je paprika madžarska nacionalna začimba, spoznali so jo tudi drugi narodi.

V madžarski kuhinji je postala popularna predvsem med Napoleonovimi vojnami, ko ostale začimbe zaradi pomorske blokade niso bile dostopne. Po papriki je znam predvsem golaž in razne vrste salam.

V francosko kuhinjo jo je vpeljal kuhar Georges Auguste Escoffier. Mleto papriko si je priskrbel iz Madžarske in s to madžarsko začimbo požel mednarodno občudovanje. Znana sta bila njegova piščanec s papriko in madžarski golaž.

Španska kuhinja se je prva srečala s papriko. Prodajali so jo kot španski poper.

Pri kuhanju o uporabljamo zelo široko, na primer za:

[uredi] Glej tudi

  • paprika (zelenjava)

[uredi] Zunanje povezave