Kohlbergove stopnje moralnega razvoja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Na temelju raziskave, ki je proučevala skupino 75 dečkov v časovnem obdobju 12 let (trajanje raziskave), je Lawrence Kohlberg (1976, Kuhmerker, 1991; Povver Higins in Kohlberg, 1989) razvil model moralnega razmišljanja, ki se je izkazal kot zelo koristen pri razumevanju zaporednih stopenj v moralnem razvoju in poučevanju moralnega mišljenja. Kohlbergovih 6 stopenj moralnega razvoja je razdeljenih v tri glavne nivoje, od katerih vsak vsebuje 2 stopnji.
V obeh stopnjah predkonvencionalne stopnje (0 - 9 let) je orientacija v glavnem na fizičnih posledicah dejanja, brez ozira na to, kaj je prav in kaj ne (v moralnem smislu). Kljub temu pa se na stopnji 1 ubogljivost in lepo obnašanje že ceni, saj se s tem otrok izogne kazni. V stopnji 2 je "pravilno" dejanje tisto, za katerega smo nagrajeni oz. zadovoljuje naše ali potrebe nekoga drugega - ki bo naredil podobno za nas ("roka roko umije").
Na konvencionalni stopnji (9-15 let) je obnašanje pod velikim vplivom pritiska ustreznosti, strogih stereotipov, socialnih dogovorov in pričakovanj ter pravil in zakonov. Tako je na stopnji 3 lepo obnašanje tisto ki godi drugim in se tako izognemo neodobravanju ali nasprotovanju in nastane "priden fant ali dekle" orientacija. Tu je veliko primernosti. V fazi 4 moralno pravilno dejanje temelji na pravilih in avtoriteti "izpolni svojo dolžnost" ter spoštovanju sistema. Zakone je treba ubogati, ne popravljati, to vodi do "red in disciplina" sindroma. Veliko odraslih ne preseže te stopnje moralnega razvoja in mišljenja.
Zelo zaželena postkonvencionalna stopnja pa vsebuje sprejemanje univerzalnih in osebnih moralnih načel in principov (npr "ne stori drugemu...."), ki so veljavna tudi takrat, ko avtoritete ali zakona ni. Na stopnji 5 je moralno pravilno dejanje definirano s splošno veljavnimi pravicami in standardi. Osebne vrednote in mnenja predstavljajo možnost za racionalno spremembo teh pravic in standardov. Izbranci, ki dosežejo stopnjo 6, pa imajo poleg svojih načel še etična merila, ki temeljijo na univerzalnih principih, kot so pravica, enakost in spoštovanje individualnih razlik in drugačnosti.
[uredi] Viri
Seminarska naloga pedagogika, Moralni razvoj nadarjenih otrok, Doroteja Primožič