Godala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo. Ker strune ustvarjajo zvok, spadajo godala v skupino kordofonih glasbenih instrumentov. Poleg igranja z lokom lahko na njih tudi brenkamo (izvajalska tehnika pizzicato), v skladbah 20. stoletja po njih tudi tolčemo z roko.

Skupino godal v tujih jezikih večkrat dvoumno tolmačijo, ker je ne imenujejo po načinu izvajanja (npr. angleško: strings, kar obsega vse strunske instrumente), neglede na to pa za isti izraz v orkesterski glasbi velja, da v to skupino ne prištevajo brenkal, klavirja, itd.

Na godala lahko igramo tudi s prsti; temu se reče pizzicato. Zvok proizvaja nihanje strune.

Vsebina

[uredi] Vrste godal

[uredi] Predniki današnjih godalnih instrumentov

  • nožna viola (viola da gamba) - predhodnica violončela in posledično, kontrabasa
    • viola bastarda
    • ljubezenska viola (viola d'amore ali english violet)
    • violetta piccola
    • violone
  • ročna viola (viola da braccio) - predhodnica violine
    • sopranska viola (diskantna viola)
    • mala viola
    • viola da spalla

[uredi] Ljudska godala

  • gusle
  • fidel

...

[uredi] Posebne vrste godal

[uredi] Sestavni deli godal

[uredi] Resonančni trup (zunanji deli)

  • pokrov - izbočena tanka smrekova deska z dvema odprtinama v obliki črke f (zvočnica je na kitari, godala imajo f-odprtini)
  • zvočnica (tudi f-zareza) - odprtina, ki omogoča prenos nihanja zraka iz trupa; odprtina, skozi katero postavimo dušo v godalni instrument
  • obod (tudi stranice) - tanke javorjeve deščice, ki so na stičnih mestih podložene s krclji
  • dno - na nasprotni strani kot pokrov; sestavljeno iz ene ali dveh javorjevih desk. Najtanjše je na robovih in najdebelejše na sredini.
  • žile, vložki - so intarzijske večslojne plasti temno-svetlo-temnega lesa, ki potekajo ob robu pokrova in dna
  • gumb - nanj je z debelo struno ali plastično vezjo pritrjen strunik
  • strunik - držalo za strune, ki od tod potekajo preko kobilice, ubiralke in zgornjega sedla do vijakov, kjer so navite na vijake
  • noga - kovinska ali plastična palica, ki služi kot naslon med igro na violončelo (daljša) in na kontrabas (kratka)
  • kobilica (tudi mostiček, italijansko ponticello) - je javorova deščica z majhnimi zarezami, ki kot dvonožen nastavek stoji na resonančnem pokrovu, čezenj pa so speljane strune. Kobilica, ki je hkrati sedlo, prenaša tresljaje strun na resonančni pokrov. (glej tudi sul ponticello)
  • ubiralka - tudi vrat godalnih instrumentov, narejena iz ebenovine; nad u. potekajo strune, ki jih glasbenik pritiska na les - ebenovino u. (ubira prste) in s tem strune zvenijo v različnih tonskih višinah.
  • podbradnik - naslon za brado izvajalca pri violini ali violi

[uredi] Notranje opore trupa

(sestavljene so iz mehkega , največkrat smrekovega lesa):

  • krclji - iz deščic napravljene notranje opore, s katerimi so podloženi ogli trupa.
    • zgornji krcelj - na mestu zgornjega stika levega in desnega oboda pod vratom instrumenta
    • spodnji krcelj - na spodnjem koncu trupa, kjer je pri violončelu in kontrabasu noga, pri violini in violi pa gumb.
    • vogalni krcelj - notranja podpora vogalov
  • rebro, basovo rebro - znotraj na pokrov prilepljena tanka smrekova deščica, ki poteka pod levo nogo kobilice vzporedno z ubiralko
  • duša - neprilepljena tenka okrogla paličica ob desni nogi kobilice, ki tonsko veže pokrov z dnom
Polž in vijaki
Polž in vijaki

[uredi] Glava (zgornji del trupa)

  • polž - okrasni del glave, skrbnost njegove izdelave večinoma nakazuje na vrednost (pri starih in novih instrumentih)
  • vijačnica - na vsaki strani ima konično izvrtane odprtine za vijake
  • vijaki ali ključi - na katerih so navite strune; vedno so narejeni iz zelo trdega lesa, pri velikih kontrabasih pa so namesto lesenih vijakov posebni kovinski zobati mehanizmi, ki omogočajo lažje napenjanje strun; vijake uporabljamo za uglasitev strun (instrumenta)

[uredi] Godalni lok

Sestavni deli godalnega loka so:

  • palica - umetno z gretjem rahlo upognjena, večinoma iz posebnega lesa, imenovanega pernambuk
  • žima - dlaka konjskega repa, ki je na eni strani z zagozdo pritrjena v konico (špico), na drugi pa v žabico; napetost loka pa je regulirana z vijakom
  • žabica - običajno ebenovinasta naprava za napenjanje loka, to je napenjanje žime; z napenjanjem žime spreminjamo tehnične lastnosti loka

[uredi] Dodatna oprema godal

  • dušilec ali sordino, v obliki trinožnega ebenovinastega ali kovinskega nastavka, ki lahko oprime kobilico. Dušilec pri godalih ima enak namen kot dušilci pri drugih instrumentih; dosežemo tišje in bolj odmaknjene tone, ker oviramo prosto nihanje strun in s tem zmanjšujemo nihajno amplitudo.
  • kolofonija - smola, s katero mažemo (natremo) drobne luskice na žimi, da je trenje med njo in strunami večje; strune na ta način spravimo v nihanje (petje)

[uredi] Najbolj znani izdelovalci godal

(Izdelovalci violin, viol, violončel, kontrabasov in godalnih lokov)

Avstrija
  • Jacob Stainer
  • David Tecchler
  • Leopold Widhalm
Francija
  • Gustave Bernadel
  • Charles Collin-Mezin mlajši
  • Charles Jean Baptiste Collin-Mezin
  • Nicolas Lupot
  • Etienne Vatelot
  • Jean Baptiste Vuillaume z družino
Italija
  • Družina Amati
  • Bergonzi
  • Desiderio Quercetani
  • Nicolò Gagliano
  • Matteo Goffriller
  • Giovanni Battista Guadagnini
  • Družina Guarneri
  • Stefano Scarampella
  • Antonio Stradivari
  • Domenico Montagnana
  • Carlo Giuseppe Testore
Madžarska
  • Otto Erdesz
Nemčija
  • Družina Klotz
  • Karl Hermann (Andreas Morelli)
Slovenija
  • Družina Demšar
Švica
  • Johannes Finkel (godalni loki)
ZDA
  • Scott Cao
  • Brian Skarstad
V drugih jezikih