Druga burska vojna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Druga burska vojna se je začela leta 1899. Sprožile so jo številne krivice. Buri pod Krugerjevim vodstvom so nasprotovali imperialistični politiki Josepha Chamberlaina. Bali so se, da bo zaradi nje Transvaal izgubil samostojnost. Razmere so se še poslabšale, ki so Britanci odvzeli politični pravice uitlanderjem, precej pa je bilo krivo tudi napadalno vedenje britanskega visokega komisarja lorda Alfreda Milnerja. Za Veliko Britanijo je bil nadvse pomemben nadzor nad randskim nahajališčem zlata. Leta 1896 sta Transvaal in Svobodna država Oranje sklenila vojaško zvezo. Buri, ki jih je oboroževala Nemčija, niso zbrali več kot 88.000 mož, vendar so bili v prvih spopadih močnejši od Britancev. Preobrat v drugi burski vojni je pomenilo neuspešno obleganje mesta Mafeking, ki ga je vodil general Piet Cronje, mesto pa je s peščico vojakov ter s pomočjo civilistov ubranil Baden-Powell. Leta 1900 je britanska vojska poslala okrepitve pod poveljstvom Kitchenerja in Robertsa. Kitchener je pri bojevanju uporabil taktiko požgane zemlje, s katero sistematično uničeval kmetije ter prebivalstvo pošiljal v koncentracijska taborišča. Leta 1901 je bila podana pobuda za mir, vendar so bili pogoji, med katerimi je bila tudi izgiba burske samostojnosti, sprejeti šele leta 1902 s podpisom premirja v Vereenigingu.