Pogovor:Vesolje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vsebina

[uredi] Neskončno?

V članku je rečeno:

Ne vemo ali je Vesolje prostorsko končno ali neskončno, čeprav je večina teoretikov trenutno naklonjena neskončnemu Vesolju. Če je Vesolje končno, se lahko vprašamo, kaj je onstran njega. Če rečemo "nič", s tem nismo odgovorili, kajti "nič" je tudi prostor. Če pa je Vesolje neskončno, si moramo predstavljati nekaj kar si prav gotovo ne moremo. Rečemo lahko le, da je Vesolje morda "končno", a neomejeno.

To ni nujno res. Če si kdaj igral PacMana, je zanimiv pojav, da greš z možicem do skrajnega levega dela zaslona, pojaviš pa se na desnem. Podobno je lahko vesolje ukrivljeno v sebi in ni nujno, da bi bilo vloženo v evklidski 3D prostor. To, da si nečesa ne znamo dobro predstavljati ni nek argument, saj je pravzaprav vse v zvezi z vesoljem in osnovnimi delci precej čudno. :-) --romanm 23:59, 24 feb 2004 (CET)

Se strinjam (seveda zgornje niso moje besede - samo grob prevod). Tudi drugi pojavi kot je npr. singularnost tej predstavi ne ubežijo, čeprav enako kot si ti zapisal, nam predstave velikokrat otežujejo stvari. Pri PacManu se vrednost ekranske spremenljivke x=~800 spremeni v x=0 in piksel je osvetljen zdaj na levi strani. Potem, če prepotuješ sklenjeno pot v takšnem Vesolju, se vrneš nazaj zrcaljen - kot so to radi povedali. Podobna težava nastopi, če se slučajno znajdeš v hiperkocki... :-) Odgovor je hipervesolje, ha, ha. Tu se stekajo gravitacijske singularnosti v prostor-času, bla, bla... --XJam 00:27, 25 feb 2004 (CET)

To stekanje gravitacijskih singularnosti sem povzel po eni od zadnjih epizod Vesoljskih stez: DP9 kjer sta Jadzia in, mislim da, Chief O'Brien iskala izhod IZ črvine v sektor Γ. Ustvarjalci serije so prikazali skoraj nepredstavljivo, da so se v nekem končnem kanalu stekali izhodi (in vhodi) iz (v) »hipervesolij«...

Če mene kdo vpraša kaj je Vesolje, ne bi znal odgovoriti. Moje znanje ni nič kaj večje od tiste znane srednjeveške alegorije na prostor, ko možicelj gleda "ven" iz našega 'znanega' Vesolja. Kar pa se mi zdi veliko, je spoznanje fizike druge polovice 20. stoletja o 'delovanju' (in možnostih) pojma kvantnih fluktuacij, oziroma, da je vse nastalo iz nič, kot to povzamemo laiki. Ta ideja mi je 'bližje' od tiste, da je vse nastalo iz matematične točke v Prapoku... Tudi do tega (sicer nikoli končnega) spoznanja (in predstave) se bo človek prav gotovo dokopal. Res pa je tudi, da si res ne znam nekako predstavljati na hitro prostora ukrivljenega samega vase. Pa tudi dodatnih razsežnosti, ki so jih pridelale novejše kozmološke teorije, ne. Fizika, ki 'proizvaja' modele o naravi tudi ni vedno čista matematika. --XJam 01:02, 25 feb 2004 (CET)

Ena fina knjiga za predstavo o ukrivljenosti prostora je Weeks: Oblika prostora, DMFA, 1999. Izvirnik sem prebral pred leti, ampak po spominu je "fora" ta, da si moraš samo predstavljati, kaj se dogaja, ko kam greš, in kaj vidiš; ne da preveč poskušaš povezati to s tem, kar misliš, da je prostor. Seveda pa jo je pisal matematik (topolog), zato je precej možno, da nima povezave z realnim svetom. :-) --romanm 08:52, 25 feb 2004 (CET)
Mogoče pa ima prav zaradi tega edino možno povezavo s stvarnim svetom. Topologija je čudovita (in velikokrat presenetljiva) veda. Moraš potem biti le mravljica na Möbiusovem traku in ne zunanji opazovalec.

Ja, pa seveda na vzporedna vesolja ne smemo pozabiti. In sedaj, SCD - novi nastavak svemirske epopeje Zvijezdane staze: Dubok svemir devet... :-) --XJam 01:25, 25 feb 2004 (CET)

'Nastavak' se je srečno končal. Kyra in dr. Bashir sta uspešno prešla iz vzporednega V v 'naše' V. Pa tudi Paulijevo izključitveno načelo niso kršili - sicer ne vem zakaj. Verjetno 'naša' Kyra ni identično enaka Kyri v VV, zato se nista anihilirali - ali še kaj hujšega. --XJam 11:25, 25 feb 2004 (CET)

[uredi] Pripomba

Če je Vesolje končno, se lahko vprašamo, kaj je onstran njega. Če rečemo »nič«, s tem nismo odgovorili, kajti »nič« je tudi prostor.

Nič nikakor ni prostor, niti prazen prostor. Če je vesolje vsa materija s časom in prostorom vred, potem zunaj njega ni nič. Seveda si nič enako težko predstavljamo, kot si predstavljamo neskončno.

Roman

Pravzaprav je v tem primeru »zunaj Vesolja« oksimoron, ker »zunaj« preprosto ne obstaja. (Še en Roman.) --romanm 12:13, 9 jul 2004 (CEST)

[uredi] Verjetnost nastanka Vesolja

Roger Penrose je izračunal verjetnost ...

Hm, XJaM, vsaj vir mi povej za te verjetnosti. Zanima ma predvsem tista, da se znajdem na Marsu in tista z mišjo na Soncu! --AndrejJ 19:04, 3 dec 2004 (CET)

Nekje na spletu. Zdajle pa ne vem. Pa oprosti za tako dolg odgovor. Sam brez predpriprave ne znam pokazati, da to res velja. Morda pa sploh ni težko, ali pač. --xJaM 23:30, 1 oktober 2005 (CEST)

[uredi] Živimo skupaj s snovjo in energijo

Zveni kot, da ljudje nismo iz snovi.

Bojan, če meniš, da tako zveni, kar popravi stavek, da ne bo zvenel tako. S tem bo naša enciklopedija le še boljša. Pa podpiši se s štirimi 'tildami', kot smo navajeni. Saj veš --~~~~ ali pa imaš zgoraj en gumb, pa spodaj v svetlomodri orodni škatlici pod 'Podpis'. --xJaM 23:33, 1 oktober 2005 (CEST)
Sem dopolnil, da smo tudi sami snovni. Upam, da je sedaj boljše. --xJaM 23:41, 1 oktober 2005 (CEST)