Mrtvaški ples (Hrastovlje)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mrtvaški ples je freska v Cerkvi svete Trojice v Hrastovljah, ki jo je naslikal Janez is Kastva leta 1490. To je slikarska ali grafična podoba plesa ali sprevoda, v katerem so po stanovih razporejeni živi ljudje, skeleti mrličev in smrt sama. Freska je dolga sedem metrov.
Najbrž je nastala pod vtisom srednjeveških epidemij kuge. V srednjem veku tema ni bila izrecno cerkvena, zato so jo sprva upodabljali na zunanjih cerkvenih stenah, šele pozneje v cerkvah.
[uredi] Razlaga Mrtvaškega plesa
Fresko sestavljajo trije deli.
- Prvi del je osnovni – tuzemeljski in je v oker barvi. Ta je sestavljen iz dveh delov - prvi del so tla, na katerih stojijo liki, drugi del pa je pokrajina v ozadju.
- Drugi osnovni prostor je nebo.
- Tretji prostor, ki je najmanjši pa predstavljajo nebesa. Obarvan je zeleno in na spodnjem delu je ločen z belo črto.
Freska je sestavljena iz zemeljskih barv. Najmočneje doživljamo rumeno, zeleno, rdečo barvo. Bela barva ima simboličen pomen - če je na spodnjem delu oči lika pomeni, da oseba že vidi nebesa. Če pa ima lik na zgornjem delu oči pomeni, da so za njega nebesa še daleč.
Ples ima tudi svoj ritem, če pogledamo levo roko mrtveca, ki je dvignjena ali spuščena: a-a-b-a-b-b-a-b-a-b
Predvsem pomembni ljudje na freski so invalid, menih in papež, njihove lastnosti naj bi bile človeku pot v nebesa (npr, invalidova skromnost in enostavnost).
Sporoča nam pa še, da smrt ne gleda na stan (tudi podkupiti se ne pusti – nekdo na freski okostnjaku ponuja zlatnike).