Iglokožci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Iglokožci | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|
![]() Morski ježek |
||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||
|
||||||
Redovi | ||||||
Crinoidea (morske lilije) |
Iglokóžci (znanstveno latinsko ime Echinodermata) so sorodno deblo strunarjem, pojavili so se v kambriju (vrizgači).
Poznamo okrog 4500 vrst iglokožcev in vsi so morski prebivalci. Živijo od pasu bibavice do velikih morskih globin. Delimo jih v morske lilije (Crinoidea), morske zvezde (Asteroidea), kačjerepe (Ophiuroidea), morske ježke (Echinoidea) in brizgače (Holothurioidea).
[uredi] Telesna zgradba
Vseh pet skupin ima zelo podobno, če ne že enako telesno zgradbo:
- Osnovni gradbeni tipi so: brazdne nožice, endoskelet, usta
- Notranje ogrodje ali endoskelet se sestoji iz apnenčastih ploščic, ki se pri večini nahaja tik pod povrhnjico.
- Telesna simetrija: odrasli so radialno somerni, ličinke iglokožcev so bočno somerne.
- Prebavilo se začenja z usti na spodnji strani, končuje pa z zadnjično odprtino zgoraj.
- Izločal ni, nalogo deloma prevzema vodovodni sistem ali pa zapleten sistem celomskih votlin, podoben krvožilju.
- Krvožilja nimajo, imajo pa tako imenovan hemalni organ, ki ga tvori sistem lakum celomskega izvora (poteka skupaj z perihemalnim in vodovodnim sistemom).
- Živčevje je preprosto sestavljeno iz živčnega obroča in posameznih žarkastih radialnih živcev. Možganov nimajo.
- Čutila so: očesne pege, posamezne čutilne celice
[uredi] Glavne skupne značilnosti
- Peterostrana zgradba (petštevna, na zunaj žarkasto somerna) - le pri morskih ježkih in brizgačih je možna tudi bočna somernost.
- Kožni oklep iz apnenih ploščic, ki nastajajo v debeli usnjici - te ploščice so bodisi trden oklep ali pa se razvijejo v trdne grbina in bodice. Morski ježki lahko s posebnimi mišicami obračajo bodice na vse smeri.
- Vodovodno omrežje, ki je pravi cevovod, v katerega priteka voda skozi sitasto, preluknjano apneno ploščico. Od teh stranskih kanalov se odceplja veliko število drobnih cevčic, ki se končujejo v prisesnih nožicah. To so raztegljive cevke, ki imajo na korenu razširjen mešiček, na koncu pa prisesno ploščico. S krčenjem mešička lahko žival po volji stisne vodo v nožice, da se trdo napnejo in raztegnejo. Ko so se nožice dovolj raztegnile in prisesale, s svojim mišičjem iztisnejo vodo nazaj v mehurček, jih tako skrajšajo in z združenimi močmi potegnejo žival za seboj. Ima vlogo pri premikanju po prostoru, izmenjavanju plinov, izločenju presnovkov in prehranjevanju.
[uredi] Razmnoževanje
Razmnoževanje je lahko:
- Nespolno z delitvijo celic
- Spolno - samec in samica
- Spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodili.
- Spolne celice vbrizgavajo v morje - zunanja osemenitev in oploditev
- Ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali (večina jih ima venec migetalk za usmerjanje hrane proti ustom in za razširjanje ličink).
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.