France Veber

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

France Veber, slovenski filozof in pedagog, * 20. september 1890, Gornja Radgona, † 3. maj 1975, Ljubljana.

[uredi] Življenje

France Veber je v rojstni Gornji Radgoni obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo in tri leta študija bogoslovja je končal v Mariboru. V letih 1912 - 1917 je v Gradcu študiral filozofijo in sicer pri znanem avstrijskem filozofu in enem izmed začetnikov eksperimentalne psihologije Alexiusu von Meinongu (1853 - 1920), kjer je zaključil študij z disertacijo, ki je bila nagrajena. Bil je prvi profesor za filozofijo na novoustanovljeni Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob ustanovitvi leta 1919 je sprejel mesto privatnega docenta, bil leto kasneje izvoljen za docenta, v letih 1923 in 1929 pa sta sledili še imenovanji za izrednega oz. rednega profesorja filozofije. Njegovo delo je imelo med obema vojnama močan vpliv tudi na širši krog slovenskih izobražencev. Tako je bilo vse do leta 1945, ko so Vebra prisilno upokojili, izključili iz Univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter mu prepovedali objavljanje. Umrl je v Ljubljani 3. maja 1975. Leta 1937 je v Parizu prejel medaljo Rene Descartes, leta 1939 je bil nagrajen z redom sv. Save. Leta 1970 mu je graška univerza podelila zlati doktorat.

[uredi] Izbrana bibliografija

Knjige:

  • Uvod v filozofijo (1921)
  • Sistem filozofije (1921)
  • Znanost in vera (1923)
  • Etika (1923)
  • Problemi sodobne filozofije (1923)
  • Analitična psihologija (1924)
  • Očrt psihologije (1924)
  • Estetika (1925)
  • Idejni temelji slovanskega agrarizma (1927)
  • Filozofija - Načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu (1930)
  • Sveti Avguštin (1931)
  • Knjiga o Bogu (1934)
  • Nacionalizem in krščanstvo (1938)
  • Vprašanje stvarnosti (1939)
  • Zadružna misel. Izbor člankov in razprav (1979)

[uredi] Glej tudi


Ta biografski članek o filozofu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.