Identitete

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Primarno sebstvo je primarna identiteta. Okvirna struktura sebstva predstavlja duševni okvir , ki ga polnijo predstave o sebi in o okvirjih, ki se razvijajo po primarni ločitvi otroka od matere. Starša s svojim nadzorom otrokovega stanja spodbudi nastanek stabilno ponavljajočih dogodkov, ki povzročijo pri otrokou podoben nadzor svojih psihofizičnih stanj. Otrok začne sam sebe doživljati skozi časovni vzorec dogodkov, zlasti posega staršev. Otrok tu ni pasiven, temveč tudi sam poskuša doseči občutek interakcijskega sistema staršev. Tako razvije prvi občutek lastne učinkovitosti, da lahko tudi sam vpliva na svoje stanje v interakcijskem sistemu. Vendar pa to ne prekliče otrokove negotovosti o sebi.