Iglokožci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Iglokožci
Morski ježek
Morski ježek
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Živali
Animalia
Deblo: Maločlenarji
Oligomeria
Razred: Iglokožci
Echinodermata

Klein, 1734
Redovi

Crinoidea (morske lilije)
Holothuroidea (brizgači)
Echinoidea (morski ježki)
Asteroidea (morske zvezde)
Ophiuroidea (kačjerepi)

Iglokóžci (znanstveno latinsko ime Echinodermata) so sorodno deblo strunarjem, pojavili so se v kambriju (vrizgači).

Poznamo okrog 4500 vrst iglokožcev in vsi so morski prebivalci. Živijo od pasu bibavice do velikih morskih globin. Delimo jih v morske lilije (Crinoidea), morske zvezde (Asteroidea), kačjerepe (Ophiuroidea), morske ježke (Echinoidea) in brizgače (Holothurioidea).

[uredi] Telesna zgradba

Vseh pet skupin ima zelo podobno, če ne že enako telesno zgradbo:

  • Osnovni gradbeni tipi so: brazdne nožice, endoskelet, usta
  • Notranje ogrodje ali endoskelet se sestoji iz apnenčastih ploščic, ki se pri večini nahaja tik pod povrhnjico.
  • Telesna simetrija: odrasli so radialno somerni, ličinke iglokožcev so bočno somerne.
  • Prebavilo se začenja z usti na spodnji strani, končuje pa z zadnjično odprtino zgoraj.
  • Izločal ni, nalogo deloma prevzema vodovodni sistem ali pa zapleten sistem celomskih votlin, podoben krvožilju.
  • Krvožilja nimajo, imajo pa tako imenovan hemalni organ, ki ga tvori sistem lakum celomskega izvora (poteka skupaj z perihemalnim in vodovodnim sistemom).
  • Živčevje je preprosto sestavljeno iz živčnega obroča in posameznih žarkastih radialnih živcev. Možganov nimajo.
  • Čutila so: očesne pege, posamezne čutilne celice

[uredi] Glavne skupne značilnosti

  • Peterostrana zgradba (petštevna, na zunaj žarkasto somerna) - le pri morskih ježkih in brizgačih je možna tudi bočna somernost.
  • Kožni oklep iz apnenih ploščic, ki nastajajo v debeli usnjici - te ploščice so bodisi trden oklep ali pa se razvijejo v trdne grbina in bodice. Morski ježki lahko s posebnimi mišicami obračajo bodice na vse smeri.
  • Vodovodno omrežje, ki je pravi cevovod, v katerega priteka voda skozi sitasto, preluknjano apneno ploščico. Od teh stranskih kanalov se odceplja veliko število drobnih cevčic, ki se končujejo v prisesnih nožicah. To so raztegljive cevke, ki imajo na korenu razširjen mešiček, na koncu pa prisesno ploščico. S krčenjem mešička lahko žival po volji stisne vodo v nožice, da se trdo napnejo in raztegnejo. Ko so se nožice dovolj raztegnile in prisesale, s svojim mišičjem iztisnejo vodo nazaj v mehurček, jih tako skrajšajo in z združenimi močmi potegnejo žival za seboj. Ima vlogo pri premikanju po prostoru, izmenjavanju plinov, izločenju presnovkov in prehranjevanju.

[uredi] Razmnoževanje

Razmnoževanje je lahko:

  • Nespolno z delitvijo celic
  • Spolno - samec in samica
    • Spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodili.
    • Spolne celice vbrizgavajo v morje - zunanja osemenitev in oploditev
    • Ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali (večina jih ima venec migetalk za usmerjanje hrane proti ustom in za razširjanje ličink).


Riba Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.