Naravni satelit
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta. Tipičen predstavnik je Zemljin naravni satelit Luna. V Osončju je vsaj 140 naravnih satelitov. Veliko jih kroži tudi okoli zunajosončnih planetov v sistemih drugih zvezd. Po navadi imajo večji plinski velikani več naravnih satelitov. Merkur in Venera jih nimata, Mars ima dva majhna in Pluton večjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Vsebina |
[uredi] Izvor
Večina naravnih satelitov je verjetno nastala iz istega sesedajočega področja protoplanetnega diska. Obstaja več izjem in različič tega standardnega modela nastanka naravnih satelitov, ki jih teoretično obravnavajo. Nekaj naravnih satelitov je morda ujetih tujih teles, kosov večjih naravnih satelitov, ki so preostali od velikih trkov. V primeru Zemljine Lune je to planet sam, kateremu je velik trk v tirnico odtrgal njegov del. Ker poznamo večino naravnih satelitov le prek oddaljenih opazovanj z daljnogledi in prek spoznanj in podatkov medplanetarnih vesoljskih sond, je večina teorij o njih še vedno nezanesljivih.
[uredi] Fizikalne značilnosti
[uredi] Naravni sateliti v Osončju
Premer (km) | Zemlja | Mars | Jupiter | Saturn | Uran | Neptun | Druga telesa |
---|---|---|---|---|---|---|---|
več kot 5000 | Ganimed | Titan | |||||
4000-5000 | Kalisto | Merkur |
|||||
3000-4000 | Luna | Io |
|||||
2000-3000 | Triton | Pluton |
|||||
1000-2000 | Rea |
Titanija |
90377 Sedna 90482 Ork |
||||
100-1000 | Himalija |
Enkelad
Mimas |
Miranda Sycorax |
Proteus Nereida |
Ceres |
||
50-100 | Tebe |
Pandora | Caliban Julija |
Talasa Najada |
(in mnogi drugi) | ||
10-50 | Fobos |
Karma |
Siarnak
Atlas |
Ofelija
Kordelija |
S/2002 N1 S/2002 N 2 |
(in mnogi drugi) |
[uredi] Glej tudi
- Jupitrovi naravni sateliti
- Saturnovi naravni sateliti
- Uranovi naravni sateliti
- Neptunovi naravni sateliti