Jod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

telurjodksenon
Br
I
At  
 
 
Splošno
Ime, znak, število jod, I, 53
Kemijska vrsta halogeni
Skupina, perioda, blok 17 (VIIA), 5 , p
Gostota, trdota 4940 kg/m3, ni podatka
Izgled temno-vijolično siv,
svetleč
Lastnosti atoma
Atomska teža 126,90447 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 140 (115) pm
Kovalentni polmer 133 pm
van der Waalsov polmer 198 pm
Elektronska konfiguracija [Kr]4d10 5s2 5p5
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 18, 7
Oksidacijska stanja (oksid) ±1,5,7 (močna kislina)
Zgradba mreže ortorombna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (nemagneten)
Tališče 386,85 K (236,66 °F)
Vrelišče 457,4 K (363,7 °F)
Molarna prostornina 25,72 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota 20,752 kJ/mol
Talilna toplota 7,824 kJ/mol
Parni tlak __ Pa pri __ K
Hitrost zvoka __ m/s pri __ K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,66 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 145 J/(kg · K)
Električna prevodnost 8,0 10-8/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 0,449 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 1008,4 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1845,9 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3180 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
127I 100% I je stabilen s 74 nevtroni
129I {sint.} 1,57E7y Beta- 0,194 129Xe
131I {sint.} 8,02070 d Beta- 0,971 131Xe
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Jód (iz grške besede iódes = mnogobarven, mavričen) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53. To je netopen element, ki je v živečih organizmih potreben kot element v sledeh. Kemijsko je jod najmanj reaktiven od halogenov, in najbolj elektropozitivni kovinski halogen. Jod se pretežno uporablja v medicini, fotografiji in dišavah.

Jod je modro-črna, bleščeča trdnina, ki pri standardnih temperaturah sublimira v modro-vijoličen plin z dražljivim vonjem. Ta halogen tudi tvori spojine z mnogimi elementi, vendar je manj aktiven od drugih pripadnikov njegove vrste in ima nekatere podobne lastnosti kot kovine. Jod se zlahka raztopi v kloroformu, ogljikovem tetrakloridu in ogljikovem disulfidu, pri čemer tvori vijolične raztopine (v vodi je le rahlo topljiv).

V škrobovici se trijodidni ion iz jodovice (jod, raztopljen v vodi s pomočjo kalijevega jodida) veže v škrobovo vijačnico, pri čemer nastane kompleks škrob-trijodidni ion ([I3·škrob]-), ki je globoko modre barve.

[uredi] Sublimacija joda (poskus)

Jod je odličen primer snovi, ki sublimira.

V čašo damo sive kristale joda. Nato te kristale segrevamo z gorilnikom toliko časa, da nastane vijoličasta para joda. Čašo ohladimo, plini se ohladijo in spremenijo svoje agregatno stanje v trdno stanje. Ponovno se pojavijo sivi kristali joda.

[uredi] Zunanje povezave

Jod je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Ikona Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.