Geografija Francije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv). Na severozahodu jo obliva Rokavski preliv, ki jo ločuje od Velike Britanije, na severovzhodu meji na Belgijo, Luksemburg in Nemčijo, vzhodno od nje leži Švica, jugovzhodno Italija, na jugu jo omejuje Ligursko morje z Lionskim zalivom, na kopnu pa meji na Španijo in Andoro ter Monako. K celinski Franciji se prišteva tudi otok Korzika, ki leži v Sredozemskem morju. Njena groba oblika šestkotnika ji je posodila priljubljen vzdevek l'hexagone.
Vsebina |
[uredi] Površina
Površina Francije znaša 551,695 km² (po Francoskem geografskem institutu).
[uredi] Meja
Kopenske meje:
skupaj: 2,889 km;
meja z državami: Andora 56.6 km, Belgija 620 km, Italija 488 km, Luksemburg 73 km, Monako 4.4 km, Nemčija 451 km, Španija 623 km, Švica 573 km;
obala: 3,427 km;
morske zahteve:
bližnji pas: 44 km;
celinski pas: globina 200 m ali do globine izkoriščanja;
izključni ekonomski pas: 370 km, se ne nanašaša na Sredozemlje;
teritorialno morje: 22 km;
[uredi] Notranja razdelitev
Glavni članek: Administrativna razdelitev Francije
Celinska Francija je razdeljena na 22 regij; med te se šteje tudi Korzika, čeprav ima slednja dejansko status ozemeljske skupnosti; ki so nadalje razdeljene na 96 departmajev. Ti so razdeljeni na 329 okrožij, ki so ponovno razdeljeni na 3,879 kantonov, ti pa so na koncu razdeljeni na 36,568 občin (01.01.2004).
[uredi] Podnebje
Francija leži skoraj popolnoma v zmernem podnebnem pasu, le jugovzhod je že podvržen vplivu Sredozemlja. Medtem ko tam vladajo mile deževne zime in sušna vroča poletja, je podnebje v večjem delu Francije odvisno od lege in reliefa. Gledano skupaj je francosko podnebje skoraj povsod relativno milo. Povprečna letna temperatura se giblje med 10°C (sever, Lorena, Jura, v Alpah tudi manj) in 16°C (sredozemska obala, na Korziki tudi več). Padavine v Pariški kotlini in delu sredozemske obale ne dosežejo 600 mm, najbolj suh kraj je Colmar v Alzaciji. Drugače se vrednosti v večjem delu gibljejo med 700 in 1000 mm. Na zahodni strani gora so te vrednosti bistveno višje (nad 1500 mm v Alpah, Sevenih, Jurskem hribovju, Vogezih). Te padavine se lahko zelo različno porazdelijo. Pod 60 deževnih dni v delti Rone je v občutnem nasprotju z nad 200 deževnimi dnevi v departmaju Orne (Normandija). Obdobje največ sončnih dni si lasti podnebni pas sredozemskega prostora, sledi pa mu atlantska obala. Najmanj sončnih ur dobiva širok pas od Bretanje do severovzhodnih Vogezov, vključno s Parizom.
[uredi] Relief
Celinsko Francijo sestavljajo naslednje naravne pokrajine:
- nižavja:
- Flandrijska ravnina, najzahodnejši del velikega Nemško-Poljskega nižavja,
- Pariška kotlina, ki jo sestavlja bazen Sene kot tudi del bazena Loare,
- Akvitanski bazen z reko Garono,
- Rodanski bazen (Rona in Saona);
- hribovja:
- Armoriški masiv,
- Ardeni,
- Maures in Estérel,
- Centralni masiv,
- Vogezi;
- gorstva:
- Jursko pogorje,
- Alpe,
- Pireneji;
- Sredozemski otok Korzika je pretežno goratega značaja.
Najnižja točka: delta Rone (-2 m); Najvišja točka: Mont Blanc (4,808 m);