Joco Žnidaršič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Joco Žnidaršič, slovenski fotograf, * 20. marec 1938, Šoštanj, Slovenija.

Leta 1963 je absolviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Že med študijem se je začel ukvarjati z reportažno in umetniško fotografijo in se je pozneje tej dejavnosti povsem posvetil. Delal je kot fotoreporter pri Študentski tribuni, Tedenski tribuni, Tovarišu, od leta 1974 do upokojitve pa kot urednik fotografije pri Delu.

Poleg novinarskega dela je ustvaril številne fotomonografije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Omenimo naj le fotomonografije: Foto Joco Žnidaršič, Ljubljana, Bohinj, Slovenski vinogradi, Pot k očetu (himalajski potopis), Dobimo se na tržnici, Golf na Slovenskem, Deset let je Slovenija država, Moja Slovenija, Lipicanci, na katere se je kritika odzvala z visokimi ocenami, knjižno občinstvo pa z dobrim sprejemom.

Zasnoval in uredil je še 17 drugih fotomonografij, v katerih je imel tudi pomemben avtorski delež. Med njimi so bile posebno uspešne: Zakladi Slovenije, Vojna za Slovenijo, Lepa Slovenija in Planica. Joco Žnidaršič je mednarodni mojster umetniške fotografije – EFIAP. Prejel je več kot 50 domačih in tujih nagrad, med njimi World Press Photo in nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado. Je član Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. Deluje kot svobodni fotoreporter.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave