Uporabnik:Ankaran-članka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Potres je posledica nenadnega premika dveh tektonskih blokov vzdolž preloma v zemeljski skorji. Potencialna energija tektonskega bloka se spremeni v kinetično energijo potresnih valovanj, ki se širijo iz žarišča potresa in lahko povzročajo tresenje zemlje na oddaljenosti tudi več sto kilometrov od žarišča. Zemljina skorja se pomika in na stičiščih litosferskih plošč močne sile ustvarjajo velik pritisk in veliko energije. Plošče se drgnejo druga ob drugo podse. Pritiski in napetost v skorji se kopičijo. Ko se plošče nenadoma premaknejo ali zdrsnejo v nov položaj, lahko energija, ki se ob tem sprosti, sproži potres. Energija v potresu ima obliko silovitih motenj, imenovanih potresni ali seizmični valovi, ki potujejo skozi kamnine in jih pri tem premikajo in preoblikujejo. S točke središča potresa, imenovane hipocenter ali potresno žarišče, ki je do 70km pod površjem, se potresni valovi širijo v vse smeri. Točka na površju neposredno nad hipocentrom se imenuje epicenter ali potresno nadžarišče. Tam so uničevalni učinki potresa navadno najbolj izraziti. Nekateri potresni valovi potujejo globoko navzdol skozi Zemljino telo, drugi pa potujejo v pasu blizu površja. Hitrejši so v gostejših snoveh plašča in jedra, ponekod pa sploh ne pridejo do površja.
Potresna območja Določena območja na svetu so bolj izpostavljena potresom kot druga. To zlasti velja za kraje ob mejah litosferskih plošč. Stikanje Evrazijske, Afriške in Indoavstralske plošče je ustvarilo območje potresne dejavnosti, ki sega vse od Portugalske do Irana in Indije. Potresi pa se lahko zgodijo tudi stran od meja litosferskih plošč. Nekatere potrese povzroči ognjeniška dejavnost. Ko si staljena kamnina utira pot navzgor, lahko pritiska na kamnine v okolici, kar sproži večje število šibkejših potresov. Te potem izmerijo in uporabijo za napovedovanje verjetnosti močnega izbruha ognjenika. Veliko potresov se zgodi na srednjeoceanskih hrbtih. Le-ti obsegajo 5 odstotkov vse seizmične dejavnosti na svetu. Te potrese merijo seizmologi, vendar le redko prizadenejo ljudi, ker so daleč od poseljenih območij. Močan potres se včasih zgodi v središču litosferske plošče. Ta je bil, denimo, potres, ki je leta 2001 prizadel indijsko zvezno državo Gudžarad. Povzročil je veliko škodo in terjal več kot 30000 žrtev.
Potresni sunki in cunamiji Opustošenje lahko nastane tudi potem, ko valovi glavnega potresa že zamrejo. Včasih se v potresu ne sprosti vsa nakopičena energija. To lahko po glavnem potresu povzroči še manjše tresljaje ali popotresne sunke. Ti so lahko na območju, ki ga je že prizadel potres, smrtonosni in povzročijo še več škode. Potresi lahko ustvarijo tudi velikanske valove cunamije. Cunamiji, ki lahko nastanejo tudi zaradi izbruha ognjenika, se verjetno začnejo na kraju, kjer se oceansko dno ob potresu premakne. Nastane vrsta valov, ki lahko s hitrostjo med 725 in 800km/h prepotujejo več 1000km po oceanu. Ko pridejo v plitvo vodo, lahko zrastejo do 15m visoko in uničujejo naselja na obali. Večina cunamijev nastane v Tihem oceanu.
Merjenje potresov Za merjenje potresov uporabljamo dve lestvici. Evropska 12-stopenjska lestvica ugotavlja učinke potresa na Zemljinem površju. Potrese druge stopnje čutijo le nekateri v višjih nadstropjih, pri sedmi stopnji se rušijo dimniki, pri deseti stopnji pa se podre večina zidanih stavb. Richterjeva lestvica pa z magnitudo od 1-9 meri energijo, ki se sprosti ob potresu. Potrese 3,5 stopnje po Richterjevi lestvici večina ljudi pri 4.5 stopnji lahko nastane nekaj krajevne škode, potresi sedme stopnje in močnejši pa povzročijo veliko škodo.
Prelomnica SV. Andreja v Kaliforniji v ZDA je značilno potresno območje. Tam se srečujeta oceanska skorja Tihega oceana in Severnoameriška plošča. Pacifiška skorja se pomika v povprečju po 34mm na leto,toda to pomikanje na prelomnici Sv. Andreja ni tako gladko. Lahko zastane tudi za mesece ali leta. V takem primeru se tlak ob prelomnici kopiči. Daljši ko je zastoj,večji je tlak. Ko prelomnica popusti se lahko tla na obeh straneh prelomnice v kratkem času premaknejo do 12m in pri tem pošljejo udarne valove v okolico. Udarni valovi potresa lahko stresajo stavbe,dokler se ne podrejo. Premikanje tal lahko uniči ceste, železnice in podzemne cevovode. Plin in voda, ki uhajata iz teh cevi povzročata požare in zalitja, ki so stranske posledice potresov.
PRIPRAVE NA POTRESE Drobne razlike v hrapavosti v prelomnici ali prisotnost vode, ki učinkuje kot mazivo so dovolj, da se sproži potres. Skoraj ne mogoče je natančno napovedati, kdaj in kje bo prišlo do večjega potresa, mogoče pa je prisojati verjetnost njegovega nastanka. Območja na svetu, ki so najbolj potresno ogrožena, so predvsem ob največjih prelomnicah med tektonskimi ploščami. Na teh območjih lahko seizmologi s približno gotovostjo predvidevajo, da bo v prihodnosti prišlo do večjega potresa. Če območje znano kot potresno, je možno zgraditi zavetja, varna pred morebitnim potresom. Lahko gradijo stavbe, ki se v potresu zibljejo in ne razpadajo, guma v njihovih temeljih pa lahko ublaži nekaj potresne sile. Ti varnostni ukrepi pa so dragi in zato so mnoge stavbe-še posebej v revnejših deželah-grajene brez njihovega upoštevanja. Tako je lahko ob enako močnih potresih v nekaterih predelih na tisoče mrtvih, v drugih pa le malo. Smrtne žrtve je mogoče povsem preprečiti samo z evakuacijo območja pred potresom. Težave in stroški evakuacije mesta pa so zelo veliki. Zato znanstveniki iščejo načine za natančnejše napovedovanje potresov. Včasih, vendar ne vedno, lahko velik potres napovedujejo rahli tresljaji. Poskušali so tudi z upoštevanjem drugih opozoril, npr. sprememb nivoja vode v vodnjakih, uhajanje plina in obnašanja živali. Leta 1975 so na podlagi takih opozoril nekaj ur pred velikim potresom evakuirali mesto Haičeng na kitajskem. Toda leto dni za tem je v Tangšanu v potresu, ki ga ni napovedalo nobeno opozorilno znamenje, umrlo 240.000 ljudi. Zdaj je možno opozarjanje nekaj deset sekund pred potresom. Detektorji za potrese ob prelomnici lahko zaznajo začetek velikega potresa in pošljejo radijska sporočila v kontrolne centre bližnjih mest. čas, ki je na voljo po opozorilu, ne zadošča za evakuacijo mesta, toda trideset sekund je dovolj, da na primer računalniki shranijo podatke, da se odprejo vrata dvigal in lahko ljudje izstopijo; da umaknejo gasilske avtomobile na prosto in se ti ne poškodujejo. Operaterji pa lahko pred potresnim sunkom zavarujejo industrijske procese.