Monoklonska protitelesa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Monoklonska protitelesa so populacija identičnih protiteles, ki jih izdeluje določen klon limfocitov B, ki izhaja iz ene same starševske celice. Zato monoklonska protitelesa vsebujejo enaka prepoznavna mesta za določen antigen oziroma prepoznavajo vsa enak epitop. Fiziološki imunski odgovor na določen antigen povzroči sintezo različnih protiteles: nastane več različnih protiteles za različne epitope, ki se nahajajo na molekuli antigena, nastane pa celo več različnih protiteles, ki prepoznavajo enak epitop. Zato pri fiziološkem imunskem odgovoru govorimo o nastanu poliklonskih protiteles. Namreč vsak aktiviran limfocit B izdeluje svojo različico protiteles.
Monoklonska protitelesa so pomembna v medicini v diagnostiki, veliko truda pa farmacevtska podjetja vlagajo tudi v razvoj monoklonskih teles za zdravljenje zlasti rakavih obolenj. Bistvena lastnost monoklonskih teles je specifična vezava na določeno substanco.
Reakcija med monoklonskim protitelesom in antigenom je temelj številnih diagnostičnih metod (ELISA, imunocitokemijski test, radioimunološki test ...).
[uredi] Pridobivanje
Ustrezne limfocite B, ki izdelujejo protitelesa proti določenemu antigenu, se pridobijo iz vranice poskusne živale (navadno miši), ki je bila pred tem imunizirana z dotičnim antigenom. Limfocitov B ni mogoče umetno gojiti, saj samodejno odmrejo. Zato izvedejo fuzijo limfocita B z nesmrtno celico mieloma. Nastane tako imenovana hibridomska celica, ki ima lastnosti limfocita B (izdeluje protitelesa) ter celice mieloma (postane nesmrtna).