Babilonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Babilonija je bila starodavna država v Mezopotamiji (v današnjem Iraku), ki je vključevala ozemlji kraljevine Sumerije in Akada. Glavno mesto države je bil Babilon. Najstarejšo omembo Babilona so našli na plošči iz obdobja akadskega kralja Sargona iz 23. stol. pr. n. št.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Po padcu Ura leta 2006 pr. n. št., ki so ga semitsko govoreči Amoriti izropali pod vodstvom Išbierra, so ti ustanovili močno vladarsko rodbino. V Isinu je vladala več kot dve stoletji. Neka druga semitsko govoreča vladarska rodbina se je nekaj let prej uveljavila v Larsi. Vzdržala je nekoliko dlje. Sočasno sta obe rodbini vzporedno vladali Babiloniji celo stoletje, dokler ni na oblast prišla neka tretja vladarska rodbina, ki se ji prejšnji dve nista postavili po robu.

V 19. stoletju pr. n. št. je Larsa pod Rimisom premagala Isin. Postala je edina pomembnejša tekmica Babilonu v boju za prevlado v deželi.

[uredi] Hamurabijevi zakoni

Prvih pet kraljev nove dinastije v Babilonu je ozemlje le malo povečalo. Večinoma so se posvečali čiščenju prekopov, gradnji obrambnih naprav in poslopij, namenjenih bogoslužju. Svoj imperij je z zmagovitimi bojnimi pohodi razširil šele Hamurabi. Segal je od Elama na vzhodu do Marija ob Evfratu na severozahodu. Prevzel je nasledstvo stare “kraljevine” Sumerije in Akada. To mu je uspelo z zmago nad Larso.

Hamurabi pa si je sloves pridobil predvsem s svojim zakonikom, ne glede na to, da je vzpostavil razmeroma kratkotrajen imperij. Zakonik je bil zapisan v akadščini in semitskem jeziku, ki je medtem postal glavni mezopotamski jezik. Medtem ko so civilizacijo, katere izraz je bila sumerščina, vsrkali Semiti in je še naprej uspevala, so sumerščino uporabljali predvsem za verske obrede.

Vloga in položaj zakonikov še nista čisto jasna, saj do zdaj v tedanjih dokumentih še niso odkrili nobenega dokaza o uporabi Hamurabijevih zakonov, prav tako pa ni tudi znana nobena pritožba proti njim. Najverjetneje so s temi zakoni poskušali poenotiti prakso (zlasti glede zemljiške posesti) na ozemljih, kjer so dotlej veljali razni predpisi. Poskusili so uvesti enotnejše določbe od tistih, ki so se morda že uveljavile na raznih področjih. Hamurabijevi nasledniki so vladali nemoteno in dolgo. Očitno je šele napad hetitskega kralja Muršiliša I. leta 1595 pr. n. št. pripeljal do razdejanja Babilona in padca Hamurabijeve dinastije.

[uredi] Temno obdobje Babilona

V vmesnem obdobju, ki je trajalo več kakor 200 let, je Babilonija Kasite vsrkala. O njih je bilo le malo slišati. Sredi 14. stoletja pr. n. št. pa se je kasitski kralj poročil s hčerjo asirskega kralja. To zavezništvo je pripeljalo do vojn in leta 1235 pr. n. št. je Babilonijo začasno osvojil asirski vojaški kralj Tukulti-Ninurta I. Pravzaprav so Kasiti obdržali Babilonijo v svojih rokah, dokler niso leta 1157 pr. n. št. njihove dinastije strmoglavili Elamci.

Pred koncem stoletja je Babilonija prešla v roke dinastije Isina. Pod vladavino Nebukadnezarja I. (vladal 1124-1103 pr. n. št.) je napravila konec elamskemu vmešavanju. Po dobrih sto letih politične stabilnosti so Isinsko dinastijo strmoglavili. Vzpostavitev osme babilonske dinastije leta 997 pr. n. št. je končala naslednje obdobje negotovosti in državljanskih nemirov. Celo stoletje je nato Babilonija vzdrževala tesne stike z Asirijo. Moč le te je nenehno rasla.

Mogočna kaldejska plemena iz južne Babilonije so se prvič pojavila, ko je Šalmanesar III. Asirski (vladal 858-824 pr. n. št.) sprejel nalogo, da pomaga zatreti upor v Babiloniji. Tiglatpilesar III. se je povzpel na prestol po vojnah z Asirijo in domačemu brezvladju (vladal 744-727 pr. n. št.). Bil je mogočen asirski kralj, ki si je naposled prisvojil tudi babilonsko krono. Šalmanesar V., njegov naslednik, (vladal 726-722 pr. n. št.) je obema deželama vladal pet let. Sargon II., ki je vladal od 721 do 705 pr. n. št. in Sanherib, ki je vladal od 704 do 681 pr. n. št., pa sta naletela na močan odpor Kaldejcev.

Dokler se ni povzpel na prestol “sin ničeta” Nabopolasar (vladal 625-605 pr. n. št.), se je usoda Babilona v 7. stoletju pr. n. št. zelo spreminjala. Z njim pa se je začela velika doba babilonske civilizacije pod kaldejsko ali novobabilonsko dinastijo.

[uredi] Vzpon Novobabiloncev

Leta 612 pr. n. št. je Babilon pomagal Medijcem premagati Ninive in Asirce. Nebukadnezar II. (vladal 604-562 pr. n. št.), sijajni poveljnik babilonske vojske, je razdejal Jeruzalem in odgnal njegove prebivalce v sužnost. Ker je gradil velike spomenike in druge stavbe, je Babilon postal eno izmed sedmih čudes sveta.

Sin Nebukadnezarja je bil umorjen, Babilonija pa je med vladanjem pobožnega starinoslovca Nabonida še hitreje propadala. Brez boja je nato Babilon leta 539 pr. n. št. osvojil perzijski kralj iz ahajmenidske dinastije. Leta 482 pr. n. št. je Kir Veliki (okoli 600-529 pr. n. št.) mesto deloma razdejal. Verjetno bi ga bil obnovil Aleksander Veliki (356-323 pr. n. št.), če ne bi ravno tam umrl.

Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.