Filip II. Makedonski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Filip II. Makedonski na kovancu
Filip II. Makedonski

Filip II. Makedonski (grško Φίλιππος = φίλος (prijatelj) + ίππος (konj)) makedonski kralj, 382,* † 336 pr. n. št.


Vsebina

[uredi] Makedonija v 4. st p.n.š.

Makedonija je v 4. st.p.n.š. prevladala v grškem svetu. V primerjavi z ostalimi državicami je bila bistveno večja, gospodarstvo je temeljilo na poljedelstvu in izobilju lesa, ki so ga potrebovali za pridelavo kovin. Sredi 4. st.p.n.š. so odkrili rudnik zlata Pangaj, kar je le še dodatno okrepilo gospodarsko moč Makedonije, kraljem pa omogočilo, da vzdržuje veliko število vojakov. Makedoncem so vladali kralji, ki so prišli na prestol po dednem pravu, vendar pa jih je pri tem morala podpreti agrarna aristokracija.


[uredi] Pred prestolom

kraljestvo po smrti Filipa II.
kraljestvo po smrti Filipa II.

Makedoniji je v tem času vladal Filip II. (382-336 p.n.š.). Bil je sin kralja Aminta III. Doživel je razpad makedonske države in del življenja je preživel kot talec v Tebah, kjer se je seznanil z grško civilizacijo, kulturo in organizacijo grške vojske sternjeno strategijo. Ko je leta 359 p.n.š., zasedel prestol, je združil svoje znanje, pridobljeno v Grčiji, z gospodarskimi potenciali Makedonije, s čimer se je začel hiter vzpon države, ki se je v nekaj desetletjih razvila v takrat največjo državo na svetu.

[uredi] Ukrepi na prestolu

Sprva je bil regent mladoletnega sina Perdika III., Aminta IV. po imenu. Od leta 359 p.n.š. pa je bil kralj. Premagal je Ilire in utrdil severno mejo, potem je krenil na jug proti Grčiji. Vdrl je na Halkidiko, 325 p.n.š pa v Teslijo, 348 p.n.š. pa je zavzel Olint. Leta 339 p.n.š. je na severu prodrl do Donave in premagal Skite, leto kasneje pa v bitki pri Hajroneji premagal združeno vojsko Aten in Teb. Leta 337 p.n.š. je ustanovil korintsko zvezo grških držav in se pripravil za napad na Perzijo. Tik pred koncem priprav, leta 336 p.n.š.,je bil na hčerkini poroki umorjen. Morda sta bila vpletena žena Olimpija ali pa sin Aleksander III. kasnejši kralj Aleksander Veliki. Bil je izvrsten vojak in spreten politik. Razširil in utrdil je makedonsko državo in s tem omogočil sinu Aleksandru III. Velikemu velika osvajanja.

[uredi] Skrivnostna smrt

Njegovo smrt je po Aleksandrovem ukazu raziskoval grški filozof in naravoslovec Aristotel. Vest o svojih odkritih je redno pošiljal Aleksandru tudi tja do Indije. Odkril naj bi da so bili vpleteni Perzijci, mati Olimpija, svečenice iz severa Makedonije… Morilec jim je pobegnil. Bil je član Filipove osebne straže. Ostali člani straže so ujeli pomočnika morilca, a so ga v naglici, zmedi in vsej zmešnjavi, ubili med njegovim begom. Zaradi tega stvari niso nikoli prišli do dna.

grobnica v Virgini
grobnica v Virgini
Zbirko navedkov na temo
Filip II. Makedonski lahko najdete tudi v Wikinavedku.
Predhodnik:
Amint III.
makedonski kralj
359–336 p.n.š.
Naslednik:
Aleksander Veliki
V drugih jezikih