Temna snov
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tèmna snóv je snov, ki je po njenem oddanem sevanju ne moremo zaznati, vendar lahko o njenem obstoju sklepamo na podlagi njenih gravitacijskih vplivov na vidno snov, kot so zvezde in galaksije. Ocene količine snovi v Vesolju s pomočjo gravitacijskih vplivov dosledno kažejo na to, da je te nevidne snovi veliko več od neposredno vidne. Poleg tega obstoj temne snovi razrešuje več neskladnosti v teoriji prapoka.
Verjamemo, da je v Vesolju večina snovi v tej obliki. Določevanje narave temne snovi je tudi znano kot problem temne snovi, oziroma kot problem manjkajoče mase. Poleg tega je to eden od najpomembnejših odprtih problemov v sodobni kozmologiji.
Vprašanje o obstoju temne snovi se morda zdi nepomembno za naš obstoj tukaj na Zemlji. Dejstvo ali temna snov obstaja ali ne, pa ima ključni pomen pri končni usodi sedanjega Vesolja. Sedaj vemo, da se vesolje širi zaradi rdečega premika svetlobe, ki jo oddajajo oddaljena nebesna telesa. Količina navadne snovi, vidne v Vesolju ni dovolj velika, da bi gravitacija ustavila to širjenje. Tako bi se širjenje brez temne snovi nadaljevalo večno. Načeloma lahko dovolj temne snovi v Vesolju povzroči, da se širjenje Vesolja preneha ali se celo začne krčiti in lahko povzroči veliki kolaps. Trenutno praktično verjamemo, da v dinamiki Vesolja prevladuje druga sestavina, temna energija.
Vsebina |
[uredi] Dokaz za obstoj
Glej tudi čudna snov.
[uredi] Odkritje temne snovi
Temno snov je prvi napovedal švicarski astrofizik Fritz Zwicky. Leta 1933 je na podlagi števila zvezd in njihovega sija ocenil količino mase v naši Galaksiji. Potem je pokazal kako hitro se naša Galaksija in druge galaksije vrtijo okoli svojih jeder. Z drugim postopkom, kjer ni upošteval sija, je videl, da obstaja približno 400-krat več snovi. Hitrost je bila dvakrat večja kot, če bi upošteval količino mase iz sija. Pri normalnih fizikalnih pogojih bi se galaksije zaradi tako velikih hitrosti raztrgale na kose, saj jih lastna gravitacija ne bi mogla držati skupaj. To je znano kot problem manjkajoče mase. Na podlagi teh zaključkov je predlagal, da mora v Galaksiji obstajati neka druga oblika snovi, ki je še nismo zaznali in, ki bi zagotovila dovolj mase, da bi jo držala skupaj.
Tako se je začelo iskanje tega vira dovolj velike gravitacije. Danes ocenjujejo, da je gostota Vesolja brez temne snovi približno en vodikov atom na kubični meter praznega prostora. Ta gostota ni dovolj, da se Vesolje skrči samo vase. Temna snov predstavlja 90 do 95 odstotkov vse snovi v Vesolju. To pomeni, da je le 5 do 10 odstotkov vse snovi opazljive.
Kozmologi verjamejo, da obstajata dve vrsti temne snovi:
- barionska (vsa »običajna snov«, ki jo sestavljajo barioni: protoni, nevtroni in elektroni) temna snov, ki pa se nahaja v takšni obliki, da je ne moremo enostavno zaznati. V obliki oblakov plinov, objektov MACHO (masivni kompaktnih halo-objektov) in
- skrivnostna »senčna snov«, ki jo sestavljajo domnevni nebarionski podatomski delci, kot so aksioni, WIMPi (šibko interagirajoči masivni delci), simpsi, nevtrini, zrcalna snov.
[uredi] Druge razlage
- barionska temna snov
- hladna temna snov
- vroča temna snov
[uredi] Glej tudi
- temna energija
[uredi] Zunanje povezave
- Jure Zupan, Skrivnost temne snovi v vesolju, Kvarkadabra 13 (februar 2002).
- Vroča temna snov
- nedavni članki o temni snovi
- Portal temne snovi
- Ali so našli VTS?