Slovenski impresionizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Se razlikuje od evropskega. Časovni zamik (konec 19 stol, zač.20.). Zgledujejo se bolj po nem in ita impresionistih. Najpomembnejša je pokrajina – intimni in simbolni pomen pokrajine. Močen politični naboj (narodnobuditeljski pomen). Fra ne ohranja simbolnega pomena, v slo je drugače. Vsi slo impresionisti so se šolali v Munchnu pri Antonu Ažbetu – stroga kompozicijska načela. Slovenski impresionizem je v prvi fazi naturalističen, nato bolj prehaja v simbolizem. Leta 1902 je razstava pri Mietkeju na Dunaju – dunajski kritiki jih zelo hvalili ( v slo jih prej zavračali). Delali narodnozavedni program (kasneje v tujini niso bili uspešni) – pravi slovenski umetniki. Združili so se v skupino Sava – vsi so se slikali v Škofji Loki (slovenski Barbizon). Motivi: breze, topoli, Škofja loka, križanke. Prehod od impresije k simbolu.