Keltiberščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Keltiberščina
Govorni predeli: osrednji del severne Španije
Izumrtje jezika: okoli 1. stol. pr. n. št.
Rodovna
razvrstitev:
indoevropski

 keltski
  celinski keltski
    keltiberščina

Jezikovni kodi
ISO 639-1 -
ISO 639-2 cel
ISO 639-3 xce

Keltiberščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti na Iberskem polotoku. Pisne vire v keltiberščini so odkrili v osrednjem delu severne Španije, na območju med mestom Burgos na zahodu in Zaragozo na vzhodu. Najpomembnejši spomenik je bronasta plošča iz Botorrite, poleg tega pa je jezik izpričan v nekaj krajših napisih ter ostankih imen na ploščicah, kovancih in keramičnih predmetih. Večina virov je pisanih v polzlogovni iberski pisavi, manjše število pa v latinici. Sledovi keltskih jezikov so na iberskem polotoku prisotni tudi v številnih krajevnih imenih.

Bronasta plošča iz Botorrite
Povečaj
Bronasta plošča iz Botorrite

Vsebina

[uredi] Značilnosti

Keltiberščina pripada podskupini celinskih keltskih jezikov, vendar se od ostalih jezikov te podskupine bistveno razlikuje v tem, da je Q-keltskega tipa in ne P-keltskega, kar pomeni da je ohranila prvotni praindoevropski in prakeltski glas *kw, medtem ko se je le-ta v drugih celinskih keltskih jezikih razvil v [p]. Slednje je bilo utemeljeno šele ob odkritju bronaste plošče iz Botorrite. Keltiberščina se je domnevno prva ločila od prakeltske jezikovne skupnosti, saj naj bi Kelti na Iberski polotok prodrli med 10. in 5. stoletjem pr. n. št.

Keltiberščina je tako ohranila nekatere arhaične značilnosti. Kot edini keltski jezik pozna osebni zaimek za tretjo osebo ios »on«, ki je v drugih keltskih jezikih ohranjen zgolj kot naslonka. V skladnji se pojavlja raba členkov -kue »in«, nekue »niti« in -ue »ali«, kar je podobno kot v latinščini.

[uredi] Pisava

Večina keltiberskih napisov je v iberski pisavi. Iberska pisava je delno zlogovna in delno abecedna, uporabljala pa se je tudi za pisanje drugih predlatinskih jezikov iberskega polotoka.

[uredi] Napisi

Najpomembnejši spomenik keltiberščine je bronasta plošča iz Botorrite, ki so jo odkrili leta 1970, izvira pa iz okoli leta 100 pr. n. št.. Dva daljša napisa sta iz krajev Peñalba de Villastar in Luzaga.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

  • Ball, Martin J. in Fife, James, eds. (1993). The Celtic Languages. London, New York: Routledge, 1993 (Paperback edition 2002). ISBN 0-415-01035-7. Str. 30-31, 35.
  • Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1.
  • Russell, Paul (1995). An Introduction to the Celtic Languages. London, New York : Longman, 1995. ISBN 0-582-10082-8. Str. 6-7.

[uredi] Zunanje povezave

Keltiberščina je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

- v angleščini:

- v španščini: