Izrek o povprečni vrednosti
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izrek o povprečni vrednosti (tudi Lagrangeev izrek ali izrek o končnem prirastku funkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala. Izrek se uporablja pri dokazovanju izrekov, ki obravnavajo fukcije na intervalu.
Izrek lahko razumemo tudi s pomočjo gibanja. Če avtomobil prepotuje v eni uri 100 km in je njegova povprečna hitrost enaka 100 km/h, potem je morala biti v nekem trenutku njegova trenutna hitrost enaka natačno 100 km/h.
Izrek je prvi razvil Joseph-Louis de Lagrange in se imenuje tudi po njem.
Naj je funkcija y = f(x) v zaprtem intervalu [a,b] zvezna in v odprtem intervalu (a,b) odvedljiva. Tedaj obstaja vsaj eno takšno število ξ med a in b, da je:
Če pišemo drugače, b = a + h in označimo s število med 0 in 1:
Posplošitev Lagrangeevega izreka je Taylorjev izrek.
Ta matematični članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.