Hebrejci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
V izvor imena Hebrejec niso popolnoma prepričani. V listinah iz 14. stoletja pr. n. š. se pojavi neko podobno ime, Habiru, ki označuje družbene sloje ali rodove, najverjetneje napol nomade, ki so živeli na severnem obrobju arabske puščave.
[uredi] DVANAJST IZRAELSKIH PLEMEN
Stari Hebrejci so bili nomadi. Glede na ustno izročilo se je Abraham preselil na ozemlje na mejah Egipta, v Kanaan, iz Mezopotamije. Kanaan so kasneje imenovali Palestina. Abrahamovemu vnuku je bilo ime Jakob, sicer pa so ga imenovali Izrael, kar pomeni borilec z bogom. Jakobovi sinovi, bilo jih dvanajst, so zaplodili dvanajst svetopisemskih izraelskih plemen. Biblija pripoveduje kako Jožef postane priljubljen v Egiptu, potem ko ga Jakobovi sinovi, torej njegovi bratje, prodajo v Egiptovsko suženjstvo. In ko v Kanaanu zavlada lakota, Jožef svoje brate in očeta v Egiptu sprejme in tam srečno zaživijo. Njihovi potomci so bili potem, verjetno med vladanjem Setija 1.( vladal ok. 1309- 1291 pr. n. š.), v Egiptu zasužnjeni, njihov kasnejši pobeg iz Egipta pa je vodil Mojzes. Mojzesu je bog naročil, v prividu, naj Izraelske otroke popelje v obljubljeno deželo Kanaan, iz egiptovskega ujetništva. Ta množična selitev se je verjetno zgodila v 14. in 13. stoletju pr. n. š., datum ni siguren. Ujetniki so se prebili preko puščave do gore Sinaj ali Horeb. Do puščave pa so prišli ob severnem robu rdečega morja. Biblija pravi, da je na Sinaju Jahve Mojzesu razodel zakonik. Zakonik naj bi sestavljalo deset, v kamen vrezanih, zapovedi( dekalog). Kasneje so ga hranili v neki skrinji. Mojzesu pripisujejo tudi toro ali daljši zakonik, napisan v petih knjigah( pentatevh). Podoba stalno naseljene skupnosti nomadov in poljedelcev se kaže v vsebini, sedanje oblike, teh knjig. Knjige so postale temelj kasnejših verskih obredov in templja, opisujejo pa tudi Mojzesovo smrt. Končni Hebrejski cilj je bil osvojitev Kanaana. Po smrti Mojzesa so vdore vodili Jozve in kasneje vrsta t. i. sodnikov in kraljev. Eden izmed teh kraljev, Savel, ki je bil tudi prerok, je uspel premagati nekatera plemena( npr.: Amalekite). Ubili so ga Filistejci.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.