Aragac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Aragac (armensko Արագած, včasih tudi Aragatz) je s 4.090 metri najvišja gora Republike Armenije. Gora leži v provinci Aragacotn (kar pomeni vznožje Aragaca), pribl. 40 km severozahodno od Erevana. Najvišji vrh se nahaja na 40° 33′ severne zemljepisne širine in 44° 7′ vzhodne zemljepisne dolžine.

Pogled z juga
Povečaj
Pogled z juga

Gora je ugasel stratovulkan, ki je nastal v holocenu. Ima štiri vrhove, ki tvorijo obroč okoli ognjeniškega kraterja. Najvišji je severni vrh s 4.090 m, po višini mu sledijo zahodni (4.080 m), vzhodni (3916 m) in južni vrh (3879 m).

Pogled iz zraka
Povečaj
Pogled iz zraka

Na južnem pobočju gore pribl. na višini 2.000m se nahaja trdnajva Amberd, ki je današnjo podobo dobila v 12. stoletju. Na višini pribl. 3.190 m, ob umetnem jezeru Kari, so leta 1943 postavili postajo za preučevanje vesoljskih sevanj. Južno in nekoliko nižje (na višini 1.405 m) od nje so leta 1946 postavili astrofizikalni observatorij Bjurakan in ga leta 1998 poimenovali po ustanovitelju Viktorju Amazaspoviču Ambarcumjanu.

Kljub temu, da gre za najvišjo goro, pa Aragac pri Armencih nima takšnega simbolnega pomena kot dobrih 1.000 m višji Ararat, ki danes leži v Turčiji.

[uredi] Zunanje povezave