Tržne pravice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

V bistvu gre za dve pravici, to je do tedenskih sejmov, saj trgi navadno niso imeli pravice do obzidja, in za pravico do pečata, manjšega od mestnih pečatov. Posamezne omembe trgov (lat. forum, mercatum, nem. Markt) na Slovenskem sicer segajo v zgodnji srednji vek, vendar beseda trg takrat še ni imela povsem izoblikovanega pomena. Trgi v pravem pomenu besede so začeli nastajati predvsem v 12. stoletju, pri čemer je šlo največkrat le za podelitev tedenskega sejma že obstoječemu kraju. Zdi pa se, da nekako do leta 1200 še niso dosledno razlikovali med trgom in mestom. To se je zgodilo šele v 13. stoletju.

[uredi] Glej tudi

  • Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, ZRC SAZU, 1988 (COBISS)