Beloliska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Beloliska
Stanje: Majhna tveganost (lc)
Beloliska
Beloliska
Melanitta fusca
Znanstvena razvrstitev
Kraljestvo: Živali
Animalia
Deblo: Strunarji
Chordata
Poddeblo: Vretenčarji
Vertebrata
Razred: Ptiči
Aves
Red: Plojkokljuni
Anseriformes
Družina: Plovci
Anatidae
Rod:  
Melanitta
Vrsta: M. fusca
Dvočlensko ime
Melanitta fusca
Carl von Linné, 1758

Belolíska (znanstveno latinsko ime Melanitta fusca) je velika ptica iz reda plojkokljunov Anseriformes. Spada v družino plovcev Anatidae in v njeno poddružino morskih rac Merginae. Po velikosti je podobna črni raci Melanitta nigra in tudi njeno bivališče ni tako razširjeno. Beloliska gnezdi visoko na severu Evrope v Skandinaviji, zahodno v Aziji vse do porečja Jeniseja. Majhno število osamljenih ptic gnezdi v vzhodni Turčiji. Vzhodnosibirsko in severnoameriško belokrilo raco Melanitta deglandi imajo včasih za isto vrsto kot beloliska, njeni podvrsti pa sta M. f. stejnegeri in M. f. deglandi. Beloliska in belokrila raca skupaj z vrsto Melanitta perspicillata spada v podrod Melanitta. Ta podrod se razlikuje od podroda Oidemia, v katerega spadata ameriška črna raca Melanitta (nigra) americana in navadna črna raca, ki jo imajo velikokrat za isti vrsti.

Beloliska prezimuje na morskih grebenih vse do Velike Britanije, ter ob Črnem morju in Kaspijskem jezeru. Malo število doseže tudi Francijo in južno Španijo. Tudi v Sloveniji prezimuje. Zadržuje se v večje jate ob primernih morskih bregovih. Jate so zbite skupaj, ptice pa vzletajo skupaj.

Obrobljeno gnezdo naredi na tleh blizu morja, jezer ali rek v dobravah ali tundrah. Zvali 7 do 9 jajc. Raca se potaplja in išče morske rake ali mehkužce.

Ima gomoljast rumeni kljun s črno osnovo. Samice so rjave z dvema svetlima pegama na obeh straneh lic. Pri letu se pri samcu in samici lahko opazi bele spodnje dele peruti.