Gibraltar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gibraltar
Zastava Gibraltarja Grb z besedilom "Montis insignia calpe" (latinsko: "Badge of the Rock of Gibraltar")
Nacionalno geslo: Nulli Expugnabilis Hosti (latinsko: "Nezavzet od sovražnika")
Slika:LocationGibraltar.png
Uradni jezik angleščina (čeprav govorijo tudi špansko)
Glavno mesto Gibraltar
Koordinate 36° 07' S, 5° 21' Z
Guverner in poveljnik Sir Francis Richards
Premier Peter Caruana
Površina
 - Skupno
 - % voda
neuvrščena (192., če bi bila)
6,5 km²
-
Prebivalstvo
 - Skupno (ocena iz 2003)
 - Gostota
neuvrščena (190., če bi bila)
27.776
4270/km²
Valuta funt šterling, (gibraltarski funt)
Časovni pas UTC +1 (DST +2)
Državna himna Gibraltar Anthem
Vrhnja internetna domena .GI
Nacionalna klicna koda 350 (razen iz Španije)

Gibraltar je prekomorski teritorij, ki kot kronska kolonija pripada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Nahaja se v jugozahodni Evropi, na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka. Leži na strateškem položaju, saj Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemlje ter Evropo in Afriko.

Gibraltar leži na severni strani Gibraltarske ožine, to je na mestu kjer se Evropa najbolj približa Afriki.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

V antiki je bil Gibraltar eden od t.i. Heraklejevih stebrov; po takratnem pojmovanju sveta se je tam končala Zemlja.

711 leta so Gibraltar osvojili muslimanski Arabci in Berberi. Ime Gibraltar izvira iz Dschebel al-Tarik - Tarikova gora. Poimenovan je po Tariku ibn Sijadu, maverskemu vojskovodji, ki je spoznal strateški pomen Gibraltarja in ukazal, da se tam postavi trdnjava. Muslimani so imeli Gibraltar v lasti do rekonkviste (1462). Od leta 1309 do 1333 je bil prvič v kastilski lasti.

4. avgusta 1704 so Gibraltar osvojili Britanci med špansko nasledstveno vojno. Pri tem napadu so presenetili Špance, ker niso napadli ob jutranji zori (kot je bilo običajno), ampak popoldan med siesto. Leta 1730 je bil z mirovnim sporazumom v Utrechtu formalno priznan Britaniji in je od leta 1730 kronska kolonija.

V koloniji živi 28.800 prebivalcev. Že dolgo prihaja do napetosti med Veliko Britanijo in Španijo, ki želi pridobiti Gibraltar v svojo državo. Meja med Gibraltarjem in Španijo je bila od 1969 do 1985 zaprta, še danes ne smejo letala, ki vzletajo v Gibraltarju, pristati v Španiji.

Pri referendumu 7. novembra 2002 (udeležba je bila 90 %) je 99 % udeležencev glasovalo za ohranitev statusa in le 187 volivcev je bilo za deljeno suverenost.

Gibraltarska ožina, ki povezuje Atlantik in Sredozemsko morje ima velik strateški pomen za oborožene sile, zato ima Velika Britanija v Gibraltarju oporišče vojne mornarice.

Gibraltarska ožina, Posnetek: NASA
Povečaj
Gibraltarska ožina, Posnetek: NASA
Mejni prehod med Gibraltarjem in Španijo
Povečaj
Mejni prehod med Gibraltarjem in Španijo
Pogled s Skale na Gibraltar
Povečaj
Pogled s Skale na Gibraltar
Gibraltarska opica
Povečaj
Gibraltarska opica

[uredi] Demografija

[uredi] Geografija

[uredi] Pokrajina in narava

Z vzhodne strani že od daleč opazimo strmo pečino (Upper Rock) nad zalivom Algeciras. Povsod navzoče opice, votlina z kapniki St. Michael's Cave in v skale izkopani obrambni položaji iz dobe obleganja 17791783 (Siege Tunnels) so glavne turistične zanimivosti.

Mesto Gibraltar leži na ozkem pasu na vzhodni strani, kjer je skala manj strma. Na južnem rtu (Europa Point) stoji svetilnik, zgrajen leta 1841.

[uredi] Živalstvo

Gibraltar je edini kraj v Evropi, kjer živijo opice v prostosti. To so berberske opice ali magoti (znanstveno latinsko ime Macaca silvanus). Zaradi opic imenujejo Gibraltarsko skalo tudi Opičja skala.

Izvor teh opic ni popolnoma jasen. Verjetno so jih pripeljali ljudje iz Maroka. V preteklosti so berberske opice živele tudi v južni in srednji Evropi, in bi bile gibraltarske opice lahko njihovi potomci.

Legenda pripoveduje, da se bo britanska oblast v Gibraltarju končala, ko bo zadnja opica zapustila skalo. Legenda naj bi imela osnovo v zgodbi iz časa obleganja v letih 17791783. Opice naj bi opozorile Angleže pred nočnim napadom Špancev in Francozov.

Britanski predsednik vlade Winston Churchill je naročil uvoz berberskih opic iz Maroka, da bi izboljšali gensko zasnovo v ozki skupnosti živečih in bolehnih opic.

[uredi] Politika

[uredi] Odnos do Velike Britanije

Gibraltar je kronska kolonija Velike Britanije. Ima lastno vlado, ki ima pristojnosti samouprave, razen področij obrambe, zunanje politike in notranje varnosti, ki so v pristojnosti Velike Britanije. Vodja države je angleška kraljica, ki jo zastopa guverner. Guverner je tudi poveljnik oboroženih sil in policije.

[uredi] Politični sistem

Prebivalci volijo 15 članski parlament (House of Assembly), ki ga sestavljajo le poslanci dveh najmočnejših strank. Zmagovalna stranka dobi osem poslanskih mest, stranka, ki je druga po rezultatu pa sedem. Tako ni nikdar potrebna koalicija. Guverner imenuje vodjo zmagovalne stranke za ministrskega predsednika. V vladi sta še finančni in pravosodni minister.

Vodilne stranke so za samoupravo Gibraltarja in so proti kakršnim koli sporazumom z Španijo.

[uredi] Status v okviru Evropske unije

Gibraltar je del EU. S stališča EU so prebivalci Gibraltarja državljani Velike Britanije. Je pa nekaj izjem:

  • Gibraltar ni del skupnega trga
  • ne sodeluje v skupni kmetijski in ribolovni politiki
  • ne uporabljajo se določila EU o davku na dodano vrednost

V letu 2003 so dobili prebivalci Gibraltarja volilno pravico za volitve v Evropski parlament. Gibraltar spada v volilno okrožje južne Anglije, ki ima sedem poslancev.

[uredi] Viri

[uredi] Zunanje povezave