Edvard Kocbek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Edvard Kocbek, slovenski pisatelj, pesnik in politik, * 27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici, † 3. november 1981, Ljubljana.

Edvard Kocbek
Edvard Kocbek,
portret Božidarja Jakca

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Kocbek je študiral teologijo, vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na romanistiki v Ljubljani. Po študiju v Berlinu in Parizu je služboval kot profesor francoščine v Bjelovarju, Varaždinu in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko kulturno in politično življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij katoliške kulturne levice, ter urednik njene revije Dejanje (1938-1943). Leta 1941 je bil kot predstavnik krščanskih socialistov med ustanovitelji Osvobodilne fronte, kasneje tudi član njenih najvišjih organov. Med vojno pa je bil tudi član AVNOJA. Po vojni je bil minister v zvezni vladi in podpredsednik prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Zaradi političnega spora okoli knjige Strah in pogum so ga prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja.

[uredi] Dela

Njegova dela, poezija (pesniške zbirke):

in proza:

  • Tovarišija (1949),
  • Strah in pogum (1951),
  • Listina (1967),
  • Krogi navznoter (1977).

in dramatika:

  • Plamenica (192?),
  • Mati in sin (192?),
  • Noč pod Hmeljnikom (1943),

[uredi] Odlikovanja

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

[uredi] Zunanje povezave

V drugih jezikih