Occamova britev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

OCCAM je tudi programski jezik.

Occamova britev, včasih imenovano tudi Occamovo rezilo (ime prvotno pisano tudi Ocham) je raziskovalno načelo, ki ga pripisujejo angleškemu logiku in frančiškanskemu menihu iz 13. stoletja. Načelo zahteva, da pri oblikovanju hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom vplivnih spremenljivk in delnih procesov. To heuristično raziskovalno načelo zahteva gospodarnost, varčnost in preprostost znanstvenih teorij. Teoriji "obrijemo" odvečne pritikline in okraske.

Prvotno je bilo Occamovo načelo osrednje verovanje redukcionistične filozofije (nominalizma), danes pa ga jemljemo kot splošen raziskovalni metodološki napotek.

Na kratko: če najdemo dve razlagi pojava, ki sta enako verodostojni, izberemo tisto, ki je preprostejša. V latinščini glasi lex parsimonie (zakon jedrnatosti):

Entia non sunt multiplicanda praeter necessitatem.
(Ne množi sestavnih delov čez nujo.)

Viljam iz Ochama izreka ni zapisal tako, to je citat iz dela Johna Ponca iz Corka,(1639). Najbolj sorodni Occamov citat je: "Numquam ponenda est pluralitas sine necessitate" (Ne ustvarjaj množice brez nuje). Pred njim so podobnih misli bili že drugi filozofi, tudi Aristotel, ki pa se za jedrnatost znanstvenih razlag niso opredelili tako jasno.

Viljem iz Ockhama (William of Ockham oziroma latinsko Guilhelmi Ockam ali Guillermi de Ockam) se je rodil okoli leta 1295 in umrl leta 1349.