Anton Melik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Anton Melik [ánton mélik], slovenski geograf, * 1. januar 1890, Črna vas, Slovenija, † 8. junij 1966, Ljubljana.

Anton Melik
Anton Melik

Anton Melik je priznani slovenski geograf. Po njem se od leta 1976 imenuje Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, ki ga je prav na njegovo pobudo leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Vsebina

[uredi] Življenje in delo

Izhaja iz revne delavske družine. Študiral je na Dunaju, kjer je leta 1916 diplomiral iz geografije in zgodovine. Za študij ga je bodrila in mu zelo pomagala njegova mati Terezija, rojena Škafar 14. oktobra 1848. Sprva se je zaposlil kot gimnazijski profesor, nato pa se je v študijskem letu 1926/27 zaposlil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1927 doktoriral na temo Kolonizacija Ljubljanskega barja in leta 1938 postal redni profesor.

Med leti 1938 in 1966 je bil profesor geomorfologije na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1938 nasledil Arturja Gavazzija. S svojim delom na tem področju je ustanovil svojo znano geomorfološko šolo.

Leta 1940 je postal dopisni, leta 1946 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pobudnik ustanovitve Zemljepisnega muzeja Slovenije (1946), ki je danes del Geografskega inštituta Antona Melika, ter urednik znanstvenih revij Geografski zbornik/Acta geographica Slovenica in Geografski vestnik. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z alpskimi in kraškimi pokrajinami ter regionalizacijo Slovenije. Njegovi najpomembnejši deli sta prva splošna monografija Slovenije v dveh knjigah (1935, 1936) in prva regionalna monografija Slovenije, ki je izšla v štirih knjigah v letih 1954, 1957, 1959, 1960.

Dva njegova brata, Franca (1885) in Ivana (1894) so člani nekdanje slovenske vaške straže pod poveljstvom Franca Fraklja 25. novembra 1943 skupaj z dvanajstimi drugimi žrtvami ubili v Kozlerjevi gošči.

Leta 1947, 1949 in 1951 je za svoje delo na področju geografije Slovenije in Jugoslavije prejel Prešernovo nagrado. Njegov edini sin Vasilij je priznani zgodovinar.

[uredi] Viri

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

V drugih jezikih