Macesen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Macesen | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() Macesen |
||||||||||||
Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||
|
||||||||||||
Dvočlensko ime | ||||||||||||
Larix decidua |
Macesen (latinsko znanstveno ime Larix decidua) je iglasto drevo osrednje Evrope
Vsebina |
[uredi] Opis
Macesen je visoko drevo z debelo skorjo, ki lahko zraste do 40 m visoko in lahko ima premer več kot 1,5 m. Je eno redkih iglastih dreves, ki pozimi odvrže iglice.
Skorja mladih dreves je gladka, kasneje pa razpoka na ploskve. Na zunaj je sive, znotraj pa rdeče barve z močnim smolnatim vonjem. Les je gost, težak in trpežen, zaradi česar iz njega izdelujejo vse vrste izdelkov, ki morajo biti obstojni.
Veje poganjajo iz debla po več naenkrat, so vodoravne, njihovi stranski poganjki pa so viseči. Iglice rastejo v šopkih so tanke in dolge okoli 30 mm. Spomladi so živo svetlo zelene barve, poleti temnejših zelenih odtenkov, preden v jeseni odpadejo pa postanejo živo rumene barve. Moška in ženska socvetja vedno poganjajo iz istih poganjkov. Moška so majhna in rdeča, ženska pa so pokončni rjavo-rumeni storžki z, na koncu, zavihanimi luskami. Iz teh storžkov izpada seme, s katerim se macesen razmnožuje.
[uredi] Razširjenost
Macesen uspeva v gorskem svetu, do 2000 metrov nad morjem. Uspeva v vlažnem in hladnem podnebju, podlaga pa mora biti kamnita. Včasih ga je najti tudi v nižinah, kar pa je bolj redko. Pogosto ga sadijo v parke zaradi živih barv iglic v jeseni. V Sloveniji so macesnovi gozdovi pogosto okuženi z glivo, ki povzroča bolezen, imenovano macesnov rak.