Fotoelektrični pojav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone. Sevanje z večjo valovno dolžino od mejne ne izbija elektronov, ker elektroni za premostitev vezi z atomi ne morejo pridobiti dovolj energije.

Opis fotoelektričnega pojava je pomagal premostiti težave valovno delčne dvojnosti, kjer se lahko fizikalni sestavi (kot so v tem primeru fotoni) obnašajo in kažejo obe lastnosti, valovno in delčno. Zamisel pojava se je porodila pri tvorcih kvantne mehanike. Matematično je fotoelektrični pojav opisal Albert Einstein leta 1905 v članku O nekem hevrističnem stališču, ki zadeva nastanek in spremembo svetlobe (v izvirniku Über einen die Erzeugung und Verwandlung des Lichtes betreffenden heuristischen Gesichtspunkt) na podlagi dela s področja kvantne mehanike Maxa Plancka.

[uredi] Matematični zapis

Odvisnost največje mogoče kinetične energije fotoelektronov Wk od frekvence vpadle svetlobe ν podaja Einsteinova enačba:

Wk = h(ν - ν0)

Pri tem je h Planckova konstanta, hν0 pa izstopno delo.

[uredi] Literatura

  • Janez Strnad, Fizika, 3. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 103-107.


Ikona Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.