Großglockner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Großglockner, pogled iz jugozahoda
Povečaj
Großglockner, pogled iz jugozahoda

Großglockner (slovensko Veliki Klek) (3798 mnm; 47°04′N, 12°42′E) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brenerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Großglockner leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko.

Prvi poskus splezati na goro (leta 1799) se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga ekspedicija, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in škofovski princ Gurk, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon.

Zelo znana je tudi panoramska cesta »Großglockner-Hochalpenstraße« med krajema Heiligenblut in Fusch, ki je bila zgrajena med leti 1930 in 1935, dosega pa višino 2572 m.

Ob lepem vremenu je Großglockner viden tudi iz vrhov Julijskih Alp.

[uredi] Glej tudi

  • seznam gora v Avstriji