Janez Vajkard Valvasor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Baron Janez Vajkard Valvasor [jánez vájkard válvasor], slovenski plemič, geograf, polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf, kartograf, risar, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † 19. september 1693, Krško.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis

Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana-Marija Rauber in deželni odbornik Bartolomej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama v Italiji. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberka in Medije v Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj z 16-imi brati in sestrami.
Gimnazijo je končal pri jezuitih v Ljubljani. Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) in v vojaških službah, v letih 1663 in 1664 se je udeležil vojne proti Turkom. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil gradove Bogenšperk, Črni potok in že porušeni grad Lichtenberg, ter hišo v Ljubljani. Istega leta se je tudi prvič poročil z Ano Rosino Graffenawer, po njeni smrti pa še z baronico Ano Maksimilino. Skupaj je imel 11 otrok, vendar jih je 5 umrlo že v otroštvu. Umrl je v 53. letu starosti v Krškem. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v grajski kapeli na Izlakah. Upodobljen je na bankovcu za 20 SIT.
[uredi] Delo
Čeprav je bil po poklicu vojak, je večino svojega življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Tako je zapustil obširno znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematičnih kartografov pri nas. Bil je prvi, ki se je pričel ukvarjati z bakrotiskarstvom in ustanovil je grafično podjetje. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je vera v hudiča, čarovnice ipd. močno zaznamovala. Stroški njegovih dejavnosti so presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti, zato je leta 1692 razprodal večino svojega premoženja.
[uredi] Raziskava Cerkniškega jezera
Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Cerkniško jezero je zaradi svojega presihajočega delovanja že od nekdaj burilo duhove in zbujalo ugibanja o ustroju svojega delovanja, privabilo je tudi Valvasorja. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Raziskava jezera je Valvasorju prinesla edino priznanje v življenju. Leta 1687 je bil namreč izvoljen za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.
[uredi] Slava vojvodine Kranjske
Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689. Napisana je bila v nemškem jeziku, da bi bila razumljiva čim širši množici. S sodelavci je zbral podatke, ki so danes neprecenljivi vir za prikaz življenja današnje Slovenije ob koncu 17. stoletja. S tem delom je želel predstavitvi svojo domovino tujcem. Je zelo obsežna, saj zajema 15 poglavij in ima 3532 strani. Opremljena je s številnimi risbami, ki jih je risal sam Valvasor. Bil je pravi mojster risanja. Na vsako pot sta ga spremljala svinčnik in skicirna knjiga. V 11. knjigi je Valvasor opisal tudi takrat 300 najpomembnejših mest, gradov in samostanov. Čeprav je bila knjiga uspešnica, Valvasorju ni prinesla dobička.
[uredi] Načrt za predor pod Ljubeljem
Predor pod vrhom prelaza Ljubelj, ki so ga odprli leta 1575, je eden prvih gorskih predorov v Evropi in je bil v uporabi vse do leta 1728, ko so ga odkopali in razširili cesto v usek. Valvasor se je zavedal pomembnosti te prometne povezave med Kranjsko in ostalimi severnimi deželami, ki pozimi zaradi obilice snega ni bila mogoča. Iz tega se je najbrž tudi porodil načrt o gradnji predora. Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor bil odprt šele l. 1964.
[uredi] Viri
- Branko Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Mladinska knjiga, Ljubljana 1983. (COBISS)
- Mirko Rupel: Valvasorjevo berilo, Mladinska knjiga, Ljubljana 1951
[uredi] Glej tudi
- Valvasorjeva galerija
- seznam slovenskih etnografov
- seznam slovenskih kartografov
- seznam slovenskih plemičev
- seznam slovenskih častnikov
- seznam slovenskih zgodovinarjev
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Kraljeve družbe