Branka Jurca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Branka Jurca, slovenska pedagoginja in pisateljica, nosilka partizanske spomenice, * 24. maj 1914, Kopriva na Krasu, † 6. marec 1999, Ljubljana.

[uredi] Življenjepis

Branka Jurca se je rodila 24. maja 1914, vendar ima v krstnem listu po pomoti zapisan datum rojstva 27. april 1914. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Maribor, kjer je Branka obiskovala osnovno šolo in učiteljišče.

Po štirih letih brezposelnosti je dobila službo učiteljice v Slovenskih Goricah pri Sv. Jakobu.

Ob izbruhu druge svetovne vojne se je preselila v Ljubljano, kjer se je že leta 1941 pridružila Osvobodilni Fronti, za kar je dobila Partizansko spomenico. Kasneje so jo aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Gonars, nato pa naprej v Ravensbrück.

Po drugi svetovni vojni je zapustila učiteljski poklic in za nekaj časa postala urednica otroške revije Ciciban in kasneje revije Otrok in družina. Po nekaj letih dela v uredništvih se je povem posvetila pisanju, predvsem knjig za otroke.

[uredi] Najbolj znana dela

  • Kdaj so bili partizani veseli
  • Ko zorijo jagode
  • Bratec in sestrica
  • Žuj in Katka
  • Anča Pomaranča
  • Snežaki v vrtcu
  • Uhač in njegova družina
  • Vohljači in prepovedane skrivnosti
  • Špelin dnevnik
  • Ko Nina spi
  • Rodiš se samo enkrat (avtobiografija)
  • Modra kapica in začarani volk
  • V pasti
  • Gregec Kobilica
  • Lizike za vse
  • ...

[uredi] Glej tudi