Limoges

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 45° 49’ severne širine, 1° 15’ vzhodne dolžine


Občina Limoges
Mestna hiša, Limoges


Lega in grb
Lega
Geografska dolžina: 01° 15' 05" E
Geografska širina: 45° 49' 09" N
Uprava
Država Francija
Regija: Limousin (glavno mesto)
Departma: Haute-Vienne (prefektura)
Okrožje: Limoges
Interkomunaliteta: Limoges - metropola
Župan: Alain Rodet
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 209 m–431 m
(povpr. 294 m)
Površina kopnega:¹ 77.45 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
133,968
 - gostota: (1999) 1,730/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 87085/ 87000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Katedrala sv. Štefana, Limoges
Povečaj
Katedrala sv. Štefana, Limoges

Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Limousin, komuna in sedež departmaja Haute-Vienne. Leta 1999 je kraj imel 133.968 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto se nahaja na severu velikega jugo-zahoda Francije, ob reki Vienne.

[uredi] Zgodovina

Sedanje mesto je bilo ustanovljeno kot rimski Augustoritum okoli leta 10 pred Kristusom, nekaj kilometrov stran od glavnega mesta keltskega plemena Lemovicov, kot del reorganizacije province s strani rimskega cesarja Avgusta. Tipično rimsko mesto je vsebovalo amfiteater, gledališče, forum, kopališča, tempelj. Imelo je Senat in lastni denar, kar je pričalo o pomembnosti v tem času.

Limoges je sprejel krščanstvo s svetim Martialom, prvim škofom Limogesa, okoli leta [250], vendar je že proti koncu stoletja zaradi germanskih vdorov bil opuščen, samo prebivalstvo pa se je utaborilo na bolj utrjenem kraju, sedanjem središču mesta, Puy Saint-Étienne. V 9. stoletju je bila zgrajena Opatija sv. Martiala, v letu 1273 pa se je začela gradnja Katedrale sv. Štefana, ki je bila dokončana šele leta 1888.

Med stoletno vojno, leta 1370, so ga zasedli Angleži na čelu z Edvardom, Črnim princem.

V času francoske revolucije je bilo uničenih precej verskih objektov, med drugim tudi sama opatija.

V 19. stoletju se je začelo obdobje modernizacije. Razvila se je industrija porcelana, samo središče mesta je dobivalo novo podobo, s tem pa je prišel na dan izbruh več razgrajanj s strani revnejšega prebivalstva (julij - november 1830, april 1848, v začetku 1905). Prva francoska delavska konfederacija, Confédération Générale du Travail (CGT), je bila ustanovljena prav v Limogesu, 1895 leta.

[uredi] Znamenitosti

  • ostanki amfiteatra iz rimskega obdobja,
  • most sv. Martiala (rimsko obdobje),
  • kripta sv. Martiala, s škofovim grobom (10. stoletje),
  • cerkev Sv. Petra iz Queyroixa (13. stoletje),
  • most sv. Štefana (13. stoletje),
  • katedrala sv. Štefana (1273-1888),
  • cerkev sv. Mihaela (St. Michel-des-Lions, 14. stoletje),
  • kapela sv. Avrelija, drugega škofa Limogesa (14-17. stoletje),
  • škofijska palača (od prvotne zgradbe iz 17. stoletja ohranjena le kapela),
  • železniška postaja Gare des Bénédictins (1924-1929).

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva za temo:


Geo Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.