Oton Župančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec, literarni kritik in esejist, 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.

[uredi] Življenje

Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Rodil se je 23. januarja v Vinici v Beli krajini v premožni družini. Oče Franc je bil doma iz Dolenjskih Toplic, mati Ana pa je bila domačinka. Osnovno šolo je končal v Vinici, večino nižje gimnazije v Novem mestu, nato pa se je družina odselila v Ljubljano, kjer je dokončal gimnazijo. Po maturi leta 1896 je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. V Ljubljani je pol leta poučeval kot profesor, nato je odšel v tujino. Živel je v Parizu, v Švici in Nemčiji, kjer se je preživljal z zasebnim poučevanjem. Vrnil se je v Ljubljano in po Aškerčevi smrti postal je mestni arhivar in kasneje upravnik Slovenskega narodnega gledališča ter bil izvoljen med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po koncu druge svetovne vojne je bil poslanec ljudske skupščine SRS. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja ljudska oblast podelila naziv »ljudski umetnik«, ljubljansko vseučilišče pa ga je imenovalo za častnega doktorja. Umrl je v Ljubljani in je pokopan na Žalah.

Njegov sin je znani slovenski patofiziolog Andrej O. Župančič.

[uredi] Delo

Zbirke poezije za otroke:

  • Pisanice
  • Lahkih nog naokrog
  • Sto ugank

Pesniške zbirke za odrasle:

  • Čaša opojnosti
  • Zimzelen pod snegom
  • Podaj mi roko, pesem

Velik pomen imajo tudi njegovi prevodi, zlasti Shakespeara in Moliera.

[uredi] Glej tudi


William Shakespeare Ta biografski članek o književniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
V drugih jezikih