Mleko
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev. Preden lahko novorojenci uživajo tudi druge vrste hrane, je zanje mleko edina hrana. Mleko lahko imamo za najpopolnejšo naravno hrano, katera vsebuje sestavine, katere potrebuje novorojenec za rast. Mleko-(kravje)- je sestavljeno iz vode-87,5%, maščobe 3,5%, mlečnega sladkorja 7,4%, beljakovin 3,6% in mineralnih soli 0,7%. Mleko živali predelujejo v različne mlečne izdelke. To so denimo smetana, kislo mleko, maslo, jogurt, skuta, sir, sladoled, sirotka. Mlečna maščoba vsebuje tudi nekaj zelo pomembnih vitaminov kot so; A, D, E, določeno količino vitamina B1-(aneurin), B2-(riboflavin) in vitamina C-(askorbinska kislina). Normalna specifična teža mleka je med 1,028 do 1,035 kg na 1 liter, če je ta teža pod 1,028 kg, je mleku dodano vsaj 10% vode. Danes mleko industrjsko predelajo v :
- konzervirano mleko,
- pasterizirano mleko,
- kondenzirano mleko,
- posneto mleko,
- polnovredno mleko,
- mleko v prahu in izvlečke iz mlečnih maščob;
- lecitin,
- holesterin,
- karotin,
- laktozo,
- mlečni sladkor,
- kazein in vrsto prehrambnih dodatkov.
Mleko različnih sesalcev se razlikuje po sestavi.
Z izrazom mleko označujemo tudi:
- kokosovo mleko, beli sok in predelano meso kokosovega oreha v tekoči obliki, ki je posebej v uporabi v tajski, indijski in polinezijski kuhinji;
- zamenjavo za živalsko mleko rastlinskega izvora, denimo sojino mleko, riževo mleko in mandljevo mleko.
Pri sesalcih mladič (pri ljudeh dojenček) mleko navadno uživa prek dojenja. Kot mlezivo mleko prenaša materina protitelesa in črevesne bakterije k otroku. Mlečni sladkor (laktozo) pri mladičih sesalcev razkraja encim laktaza.