Grad Konjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grad Konjice, nemško: Gonobitz, danes mogočne razvaline gradu na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami.

[uredi] Zgodovina

Konjiški gospodje so prvič omenjeni leta 1148 (po drugih virih je to leto 1165), leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot castrum Gonuvviz (leta 1312 kot havs Gonewitz in leta 1362 kot vest ze Gonwiz). V letih 1329 - 1385 so grad posedovali Viltuški gospodje, vmes je leta 1365 začasno prešel v roke Celjskih grofov, leta 1385 pa po dedni pogodbi v posest Devinskih gospodov. Leta 1406 sledijo Walseeji, ki pa so tako kot ostale svoje gradove, tudi Konjiškega izgubili v bitki, ki je bila posledica spora z Leopoldom IV. in vojvodo Ernestom Železnim. Leta 1417 so sklenili mir in dobili svoj grad povrnjen. Z izumrtjem rodu Walseejevih preide leta 1466 grad v cesarjeve roke. Oskrbniki in zastavniki: leta 1511 Adam Svetkovič, nato leta 1572 Ivan pl. Khiessl s Fužin, leta 1592 Žiga Tattenbach, vmes za kratek čas nadvojvoda Ferdinand, leta 1597 dediči Tattenbach, ki so imeli v posesti Konjice do leta 1671, ko so zaradi zarote obglavili Ivana Erazma. Grad so leta 1692 prodali Žički kartuziji, ki jo je leta 1783 po Jožefovih reformah nasledil verski sklad. V prvi polovici 19. stoletja pa je konjiško gospostvo kupil knez Werinad Windischgrätz. Grad je bil verjetno opuščen že v lastništvu kartuzijanov.

[uredi] Viri

  • Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN


[uredi] Glej tudi


Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga uredite in dopolnite.