Meka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ta članek se nanaša na Islam |
|
Besedišče islama | |
Pet stebrov | |
Izpoved vere Molitev · Miloščina · Post Romanje v Meko Džihad (Glej šesti steber islama) |
|
Pomembnejše osebe | |
Alah Mohamed Preroki islama Kalif · Šiitski imam · Mahdi Mohamedovi družabniki |
|
Sveta mesta | Dogodki |
Meka · Medina Jeruzalem Nadžaf · Karbala Kufa · Kazimain Mašhad · Samara |
Hidžra Muslimanski koledar Eid ul-Fitr Eid ul-Adha Aašurah Arba'een |
Stavbe | Verska vloga |
Mošeja · Minaret Mihrab · Kaba islamska arhitektura |
Mujezin · Mufti Mula · Imam Ajatola · Marja |
Besedila & Predpisi | |
Koran · Hadith · Suna Fiqh · Fatva · Šarija · Adhan |
|
Šarijske šole | Šole kalama |
Hanafi Hanbali Jafari Maliki Shafi'i |
Ašarite Jabrija Maturidi Murdžiti Mutazili Kvadarija |
Šiitske sekte | Haridžitske sekte |
Ithna Asharia Ismaili Zaidijci Alawiti* · Alevi* |
Sufiji Azrakvi Ibadi |
Mesijske sekte | Gibanja |
Ahmadi Zikri |
Sufizem Vahabizem Salafizem Liberalci |
Druge sekte | Povezane vere |
Nation of Islam Narod Bogov in Zemlja Druzi* |
Babizem Bahá'í Jazidi Sikhizem |
* = samopodoba nejasna |
Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto province Makkah v Saudovi Arabiji. Leži na položaju 21°29′ severne zemljepisne širine in 39°45′ vzhodne zemljepisne dolžine v ozki Abrahamovi dolini na nadmorski višini 277 metrov.
Meka slovi kot najsvetejši kraj islama, saj se je v njej rodil prerok Mohamed. Vanjo morajo vsaj enkrat v življenju romati vsi muslimani, ki si to lahko privoščijo. Ta obveza, imenovana hadž, sodi met petero stebrov islama. Izraz Meka je zavoljo tega prišel v splošno uporabo za vsak kraj, ki je pomemben za določeno skupino ljudi.
Mohamed se je rodil v Meki 571 n. št., leta 622 pa je zbežal v Medino, ki je prav tako postala sveto mesto. Ta beg imenujemo hidžra.
Vsebina |
[uredi] Verski pomen
Na hadž - romanje v Meko - se vsakoletno odpravi okrog tri milijone muslimanov. Hadž poteka v muslimanskem mesecu dulhidža. Veliko drugih se odpravi na manjše romanje, imenovano umrah, izvedljivo kadarkoli v letu. Obrede hadža je videlo zelo malo nemuslimanov, saj je tem strogo prepovedan prihod v Meko ali v drugo muslimansko sveto mesto Medino.
Osrednja točka Meke je Kaaba, ti. božja hiša, ki naj bi jo po verovanju Muslimanov zgradil Abraham s sinom Izmaelom. Pokrita je z zlato izvezenim črnim pregrinjalom. Romarji sedemkrat obkrožijo Kaabo, lahko pa tudi poskusijo poljubiti kotni Črni kamen. Nato pijejo iz vodnjaka Zamzam, voda katerega naj bi imela posebne lastnosti. Večina si jih pri njem tudi napolni steklenico, ki jo odnesejo domov.
Med hadžem romarji potujejo tudi v Mino, majhno vas, kjer kamenjajo hudiča, ki ga predstavljajo kamniti stebri. Na tem prizorišču je množica pod svojimi nogami že poteptala ljudi. Nato se povzpno na grič Arafat, kjer je mesto za molitev. Tu naj bi prerok Mohamed podal svojo zadnjo pridigo.
Vsi muslimani na svetu se med molitvijo (petkrat dnevno) obrnejo v smeri Meke.
al-Masjid al-Haram (Sveta mošeja) v Meki je za muslimane najsvetejša mošeja na svetu.
[uredi] Nemuslimani v Meki
Čeprav je vstop nemuslimanom v Meko prepovedan in dostope v mesto nadzorujejo s cestnimi zaporami, se je nekaterim pustolovcem to tudi zares posrečilo. Znan je obisk britanskega raziskovalca sira Richarda Burtona leta 1853. Pretvarjal se je, da je afganistanski musliman, po obisku pa je svoje vtise iz Meke in Medine opisal v knjigi.
Obisk nemuslimana v Meki je opisan tudi v delu Karla Maya Križem po Jutrovem.
[uredi] Meka
[uredi] Glej tudi
- seznam mest v Saudovi Arabiji