Oglaševanje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oglaševánje je plačana oblika tržnega komuniciranja. Oglaševanje je le del tržnokomunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Druge komponente tržnega komuniciranja (promocije) so tudi publiciteta, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, pospeševanje prodaje, oprema prodajnega prostora, embalaža ipd.
V javni rabi je tudi izraz reklama, ki pa ni sprejemljiv, saj konotira reklamacijo in zavajanje. Oglaševanje je visoko regulirana dejavnost, v kateri ni oz. ne bi smelo biti prostora za zavajanje.
Vsebina |
[uredi] Oglaševalski trikotnik
Oglaševalski trikotnik sestavljajo:
- Oglaševalec: Podjetje, ki naroči in plača oglas.
- Oglaševalska agencija: Podjetje, ki kreativno zasnuje in izvede oglas.
- Mediji: Organizacije, preko katerih oglasi dosežejo ciljne javnosti.
[uredi] Zgodovina oglaševanja
V starem veku je bilo najpogostejše oglaševanje od ust do ust. Kljub temu pa so prva oglasna sporočila našli že v ruševinah Pompejev. Prvi koraki proti sodobnemu oglaševanju so bili narejeni z iznajdbo tiska v 15. in 16. stoletju. Že v 17. stoletju so se oglasi pojavljali v tednikih v Angliji. Stoletje kasneje pa je bilo oglaševanje že široko razširjeno.
Z razcvetom ekonomije v 19. stoletju je vedno bolj cvetelo tudi oglaševanje. Leta 1843 je prvo oglaševalsko agencijo ustanovil Volney Palmer v Philadelphiji. Na začetku so agencije delovale le kot posredniki za nabavo oglaševaskega prostora v časopisih, v 20. stoletju pa so začele prevzemati tudi odgovornost za vsebino le-teh.
[uredi] Oglaševalski mediji
Nekateri oglaševaski mediji so: oglasni panoji, radio, kino, in televizijski oglasi, internetne pasice, revije, časopisi, koncerti, nalepke, zadnje strani vstopnic ... Katerikoli prostor za katerega je sponzor (podjetje) plačal denar, da bi svoje sporočilo predstavil skozi medije, je oglaševanje.
Prikrito oglaševanje v drugih zabavnih medijih je znano pod imenom »postavitev produktov«.
TV oglasi so na splošno pojmovani kot najučinkovitejši široko-potrošniški oglaševalski format. To dokazujejo visoke cene, ki jih TV postaje zaračunavajo za reklamni čas med zelo gledanimi TV dogodki. Dober primer je Ameriški »Super bowl« (finale ameriškega nogometa), kjer 30 s reklamnega časa stane 2,3 milijona dolarjev (podatek za 2004).
Oglaševanje na internetu je v uporabi šele v zadnjih nekaj letih. Cene internetnega oglaševanja so odvisne od mnogo dejavnikov (popularnosti strani, tematika...).
V istem času se je pojavilo tudi oglaševanje preko e-pošte, najpogostejša so vsiljiva sporočila, ki jih imenujemo »spam« (podobno kot reklame trgovinskih centrov na dom).
Nekatera podjetja so predlagala oglaševanje z logotipi podjetij na rezevoarjih za gorivo vesoljskih plovil, tudi mednarodne vesoljske postaje. Kontroverzna je tudi uporaba »podzavestnih« zvijač v oglasih in o masovnem oglaševanju, ko človek ne more ostati nevtralen.
Neplačljivo oglaševanje ima lahko velik učinek ob minimalnih vlaganjih. To lahko dosežemo z osebnimi priporočili, še bolj ugodno pa je, če naša blagovna znamka postane enakovreden izraz s slovnično določenim izrazom.
[uredi] Oglaševalski cilji
Glavni cilj oglaševanja je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji. Druga dejavnika, ki vplivata na povpraševanje sta cena in zamenljivost. Zelo dober način za povečanje povpraševanja je, da dosežete prepoznavnost. Ta omogoča, da se visoko povpraševanje nadaljuje tudi po prenehanju oglaševanja. Produkt doseže največjo mero prepoznavnosti, ko postane sinonim za vrsto produkta (njegov ime uporabimo kot izraz za vrsto). Prepoznavnost variira glede na potrošnike in trg.
Legalno tveganje prevelike prepoznavnosti je udomačitev izraza, ki tako izgubi svojo blagovno znamko.
Med cilje oglaševanja štejemo tudi povečanje prodaje, tržni delež, osveščenost, informacije o produktih in izboljšanje ugleda podjetja.
[uredi] Oglaševalske tehnike
Oglaševalci uporabljajo več različnih spretnosti, da vas prepričajo v nakup njihovih produktov:
- Ponavljanje: Nekateri oglaševalci se poslužujejo enostavne metode zelo pogostega ponavljanja reklam, ki pa zahteva velike stroške.
- Težnje: Oglaševalci »prisilijo« kupce, da sledijo trendom, ki jih sami ustvarijo.
- Pričevanja: Kvaliteto produktov lahko oglaševalci jamčijo s pričevanji navadnih uporabnikov ali strokovnjakov.
- Pritisk: Oglaševalci poskušajo prisiliti ljudi v hiter in kratek razmislek pred nakupom z gesli, kot so: »Zaloge omejene...« (razprodaje).
- Asociacije: Produkte oglašujejo s privlačnimi dekleti, uporabljajo trendovske besede, s katerimi potem asociramo produkt (daje občutek dobrega, primernega produkta).
- Oglaševalska gesla
- Nasprotnost
- Podzavestna sporočila: Včasih so obstajali strahovi, da se oglaševalci pri prepričevanju kupcev poslužujejo »hipnotičnih« postopkov. Nevarnost teh postopkov je nezmožnost upiranja tovrstnim sporočilom, ker niti ne vemo, da so tam.
Ker so ljudje dandanes videli že toliko oglasov, da jih klasični postopki »prepričevanja« ne pritegnejo več, so oglaševalci ubrali novo pot. Sedaj se norčujejo iz teh postopkov in hočejo predvsem s humorjem olajšati gledalcu ogled ostalih, že nadležnih oglasov. Norčujejo se prav iz »klasičnih« postopkov, ki so sedaj že dobro znani gledalcem. Cilj takega oglaševanja je vzpostaviti zaupanja vreden stik s kupcem - »Mi spoštujemo vas, vi pa bi morali spoštovati nas, ker vas nočemo prevarati.«
[uredi] Nedobičkonosno oglaševanje
Enake tehnike oglaševanja lahko širijo koristne informacije prav zaradi svoje pronicljivosti - dosežejo zelo velik del prebivalstva. Mnogi so mnenja, da oglaševanje s tem opravičuje svoj obstoj, medtem ko je komercialnih oglasov že preveč. Primeri takih informacij so resni problemi npr. AIDS, globalno segrevanje itd.