Pogovor:Don Pasquale

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Moje mnenje

Za Don Pasquala bi rekel, da se je izneveril, kot komična opera. Jaz osebno sem od vsega skupaj pričakoval več. Zelo pomembno je, da gledalec ve kaj se dogaja in da razume potek. Kajti veliko večino njihovega petja oz. govorjenja je preglasilo igranje inštrumentov, nekatere npr. Norino in Pasquala pa tudi brez glasbe nisi mogel razumeti. Norina je imela zelo visok glas, Pasqual pa nizkega in hreščečega. Rad bi izpostavil mehanizem, ki je omogočil vrsto komičnih prihodov in odhodov ( vsi gledališki elementi kot so postelja, miza, stol itd. so na oder »prišli« samodejno, kot živi gledališki objekti, prav tako z odra tudi »odšli«). Najboljši je bil končni nekoliko abstraktni učinek, ko pade zadnja maska. Najprej padejo maske z obrazov protagnistov in potem se razgali še gledališče samo. Pokaže se stroj, zaodrje, okostje… Kot je rekel Vinko Möderndorfer: »Pokaže se Smrt v vsej svoji goloti…«