Postojna (ptica)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Postojna (razločitev).
Postojna

Haliaeetus albicilla
Znanstvena razvrstitev
Kraljestvo: Živali
Animalia
Deblo: Strunarji
Chordata
Poddeblo: Vretenčarji
Vertebrata
Razred: Ptiči
Aves
Red: Ujede
Falconiformes
Družina: Jastrebi
Accipitridae
Rod: Haliaeetus
Vrsta: H. albicilla
Dvočlensko ime
Haliaeetus albicilla
Carl von Linné, 1758

Postójna ali belorépec (znanstveno latinsko ime Haliaeetus albicilla) je ujeda iz družine jastrebov.

Vsebina

[uredi] Opis

Postojna je velik, čokat orel, ki zraste od 69 do 91 cm in ima razpon kril med 200 in 240 cm. Pri teh pticah, kot pri večini ujed, je samica večja od samca. Značilnost tega orla so široke perutnice, zelo kratek klinast rep bele barve (pri odraslih pticah, medtem ko je rep pri mladih pticah enake barve kot telo) in močan rumen kljun. V letu je videti kot deska, saj so krila pa vsej dolžini enako široka, dlanska peresa pa ima, kot veliko orlov, široko razprta. Glavo drži iztegnjeno naprej, tako, da sta dolžina glave in repa približno enaki.

Oglaša se podobno kot sivi galeb, z lajajočim, hripavim »krau«.

[uredi] Razširjenost

Postojna je razširjena od severne, vzhodne in južne Evrope proti vzhodu do Kamčatke in Japonske ter v Severni Ameriki. Njegovo življenjsko okolje so morske obale ter bregovi rek in jezer, kjer se hrani pretežno z ribami do teže 8 kg ter vodnimi pticami (race, gosi, labodi, ponirki, čaplje, štorklje, žerjavi, ...). Poleg tega so postojnina hrana tudi razni sesalci (zajci, lisice, ...). Pogosto pa se hrani tudi z mrhovino.

Gnezdi v gnezdih, ki jih zgradi na drevesih ali na tleh in sicer februarja in marca.

[uredi] Zanimivosti

Postojna naj bi bila, po splošnem prepričanju, ptica, upodobljena v grbu Poljske.

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva za temo: