Informacijska družba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
- Članek govori o družbenem konstruktu imenovanem Informacijska družba. O skupini govori članek Information Society (band).
Informacijska družba je družba v kateri je ustvarjanje, posredovanje in upravljanje z informacijami vse pomembnejša ekonomska in kulturna dejavnost. Ekonomija znanja je njen ekonomski dvojček, v katerem se bogastvo kreira skozi izkoriščanje razumevanja.
Značilnost tovrstne družbe je pomembnost informacijske tehnologije za proizvodnjo in ekonomijo. Mnogi jo smatrajo kot naslednico industrijske družbe. Med sorodne koncepte pa spadajo post-industrijska družba (Daniel Bell), post-fordizem, post-moderna družba, družba znanja, telematska družba, informacijska revolucija in informativna družba (Manuel Castells).
Vsebina |
[uredi] Razvoj modela informacijske družbe
Med prvimi razvijalci koncepta informacijske družbe je bil ekonomist Fritz Machlup. Machlup je leta 1933 pričel s preučevanjem vpliva patentov na raziskovanje. Vrhunec njegovega dela je študija "Proizvodnja in posredovanje znanja v Združenih državah" iz leta 1962. Ta knjiga je bila zelo cenjena in sčasoma prevedena v ruščino in japonščino. Japonci pa so tudi preučevali informacijsko družbo (Johoka Shakai, Umesao”), ki predstavlja najvišjo stopnjo družbene evolucije v analogiji biološki evoluciji. Koncept so preučevali že v letih 1950 in 1960. [1]
[uredi] Kaj je informacijska družba
Trenutno še ni univerzalno sprejetega koncepta o tem, kaj vse lahko vključuje pojem informacijska družba in je zato ne bomo tako definirali. Večina teoretikov se strinja, da prihaja do preobrazbe, ki se je pričela po letu 1970 in fundamentalno spreminja način delovanja družb. Pod informacijsko tehnologijo ne spada samo internet. Obstajajo razprave, kako velik vpliv imajo posamezni mediji ali določeni načini proizvodnje v resnici. Posamezni avtorji, kot naprimer Antonio Negri in Newt Gingrich, označujejo informacijsko družbo kot družbo, v kateri ljhudje opravljajo nematerialno delo. S tem se na videz opirata na proizvodnjo znanja ali kulturnih artefaktov. Težava tega modela pa je, da ignorira materialno in nujno industrijsko osnovo družbe. Še vedno pa pokaže na problem delavcev, pojavi se namreč vprašanje, koliko kreativcev družba potrebuje za funkcioniranje? Mogoče je, da potrebuje le nekaj zvezdnikov, ne pa množice ne-slavnih. Delo the nekaj izvajalcev je namreč preprosto distribuirati, kar sili obrobne igralce k dnu trga. Trenutno je za založnike značilno promoviranje samo najbolje prodajanih avtorjev, ostalih pa se poskušajo izogibati, četudi se še zadovoljivo prodajajo. Filme vse bolj ocenjujejo, vsaj kar se distribucije tiče, po prvih tednih predvajanja, s tem pa se velikokrat izniči razvoj reklame v ustnem izročilu.
Glavna težava ideje o informacijski družbi, je ta, da ne obstaja poenotena definicija izraza, ki pa ne vključuje zgolj umetnosti, besedil, načrtov in znanstvenih teorij, ampak tudi laži, nogometne rezultate, zanimive malenkosti,naključna pisma, napake in podobno. Informacije niso nujno ustvarjalne ali uporabne. Lahko so celo škodljive.
Če upoštevamo, da se metafore in tehnologije informacij pomikajo naprej v recipročne odnose, lahko nekatere družbe (še posebej japonsko družbo) opišemo kot informacijsko družbo, ker jo kot takšno sprejemamo (James Boyle, 1996, 6).
[uredi] Pomisleki o intelektualni lastnini
Osrednji paradoks informacijske družbe je lahka dostopnost in preprosta reprodukcija informacij. To vodi k različnim težavam v zvezi s svobodo/nadzorom v odnosu na intelektualno lastnino. V osnovi, posel in kapital, ki pridobivata mesto v proizvodnji in prodaji informacij in znanja, potrebujeta orodja nadzora nad viri. To pa zato, da ga je mogoče bolje upravljati in tržiti, kot osnovo informacijske ekonomije. Takšen nadzor pa se kaj lahko izkaže za tehnično in družbeno težaven pristop. Tehnično oviro predstavlja preprostost izključevanja zaščite pred kopiranjem. Za družbeno oviro pa se izkaže nepripravljenost uporabnikov in državljanov informacijske družbe, da bi sprejeli popolno transformacijo dejstev in informacij v trgovsko blago, saj so le-te temeljni sestavni del njihovega okolja.
Kot odgovor na te težave se pojavljajo različne rešitve. Od Digital Millennium Copyright Act v ZDA (in podobna zakonodaja v drugih državah), zaradi katerega postaja obvod zaščite pred kopiranjem (glej DRM) ilegalna dejavnost, do odprtokodnega in copyleft gibanja, katera se zavzemajo za razširjanje in "svobodo" različnih informacijskih izdelkov (tradicionalno v obeh pomenih - "gratis" oziroma zastonj in prosto, prosto za uporabo, raziskovanje in deljenje).
Opomin: Politiki informacijsko družbo pogosto uporabljajo v pomenu "saj vsi koristimo internet"; sociološki izraz informacijska družba (ali informativna družba) pa vsebuje globji pomen o spremembah v družbenih strukturah.
Oglejte si še: World Summit on the Information Society (WSIS)
The Information Society je tudi naslov sociološkega časopisa, ki je bil ustanovljen 1981 in se definira kot "kritični forum za vodilne analize vplivov, politik, sistemskih konceptov in metodologij v zvezi z informacijskimi tehnologijami in spremembami v družbi ter kulturi" (domača stran).
Information Society je bilo tudi ime glasbene skupine, oglejte sistran o Information Society.
[uredi] Zunanje povezave
- Special Report - "Information Society: The Next Steps"
- Currents of Awareness
- The origin and development of a concept: the information society.
- Global Information Society Project at the World Policy Institute
- i-Witness|journalists shaping the information society - debate, news and resources for journalists creating a fairer information society