Tiskarske tehnike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tiskarske tehnike omogočajo izdelavo odtisa, za katerega potrebujemo tiskovni material, tiskarske barve, tiskarski stroj in tiskovno formo.

Tiskovna forma je pomnilnik informacij - nosi informacije, ki se tiskajo. Na tiskovni formi so tiskovne površine ali elementi, na katere se nanaša tiskarska barva in netiskovne ali proste površine, na katerih ni tiskarske barve.

Povečaj

Vsebina

[uredi] Klasične (analogne) tehnike tiska

To so starejše tehnike tiska. Potrebujejo stalno tiskovno formo. Razlikujejo se po obliki tiskovnih elementov. Ločimo visoki tisk, globoki tisk, ploski tisk, prepustni tisk.

[uredi] Digitalne tehnike tiska

To so novejše tehnike. Ne potrebujejo tiskovnih form s trajnim zapisom, pač pa so informacije shranjene v računalniškem pomnilniku in jih lahko spreminjamo. Najpogostejši tehniki sta kapljični in laserski tisk.


[uredi] Vrste tiska glede na prenos tiskarske barve

[uredi] Neposredni tisk

Tiskovna forma se dotakne tiskovnega materiala. Tiskovni elementi na tiskovni formi morajo biti stransko nepravilno obrjeni (zrcalna slika).

Povečaj

[uredi] Posredni tisk

Tiskovna forma se ne dotakne tiskovnega materiala, pač pa posrednika (npr. gumi valj). Tiskovni elementi morajo biti stransko pravilno obrnjeni.

Povečaj


[uredi] Visoki tisk

Visoki tisk
Povečaj
Visoki tisk
  • Tiskovna forma za visoki tisk ima izbočene tiskovne površine (elemente) in vbočene proste površine.
  • Tiskarska barva se prime samo na izbočene tiskovne elemente in se z njih prenese na tiskovni material.
  • Na vseh tiskovnih elementih je enaka količina - enaka debelina nanosa tiskarske barve - tudi na odtisu (povsod enak ton).
  • Količina prenesene tiskarske barve je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov in znaša od 50% - 70%.

[uredi] Globoki tisk

Povečaj
  • Tiskovna forma za globoki tisk ima tiskovne površine vbočene, proste pa so izbočene.
  • Tiskarsko barvo najprej nanesemo po celotni površini tiskovne forme, nato pa se s pomočjo rakla odstrani z vseh prostih površin.
  • Debelina nanosa tiskarske barve na odtisu je odvisna od globine tiskovnih površin (nekje je več nanosa in nekje manj - različni toni - svetleje, temneje).
  • Prenese okrog 70% tiskarske barve.


[uredi] Mokri ploski tisk

Povečaj

[uredi] Ploski tisk

  • Na tiskovni formi za ploski tisk ležijo tiskovne in proste površine v isti ravnini (razlika je le nekaj ~m).
  • Tiskovne in proste površine morajo imeti različne fizikalno-kemijske lastnosti, da lahko nanesemo tiskarsko barvo samo na tiskovne površine.
  • Ploski tisk delimo v mokri (deluje z vlaženjem tiskovne forme) in suhi ploski tisk (brez vlaženja).
  • Nanos tiskarske barve je povsod enako debel.
  • Prenesena količina tiskarske barve je od 50- 70%; pri mokrem ploskem tisku se prenese še 5-20% vode.

[uredi] Suhi ploski tisk

Povečaj
  • Tiskovne površine so oleofilne, proste površine pa že olefobne, zato navlaženje ni potrebno.
  • Oleofobnost prostih površin se doseže s posebno silikonsko prevleko, ki je nanešena na proste površine.

[uredi] Mokri ploski tisk

  • Najprej se izvede NAVLAZENJE. Voda se prime na vse proste površine - so hidrofilne (rade vežejo vodo). Tiskovne površine so hidrofobne (ne marajo vode), zato se voda na njih ne prime.
  • Sledi NABARVANJE. Navlažene proste površine se z barvo ne morejo omočiti, ker so oleofobne (ne marajo olja oz. tiskarske barve). Suhe tiskovne površine pa so oleofilne (imajo rade olje oz. tiskarsko barvo) in se dobro omočijo s tiskarsko barvo. Ta tisk se danes največ uporablja in ga poznamo kot ofset tisk.

[uredi] Prepustni tisk

Povečaj
  • Proste in tiskovne površine so v isti ravnini.
  • Tiskovne površine barvo prepuščajo, proste pa ne.
  • Tiskarska barva se nanaša po celotni tiskovni formi in se s posebnim stiskačem (raklom) potiska skozi tiskovne površine na tiskovni material.
  • Nanos tiskarske barve je skoraj 100%.
  • Na debelino nanosa vpliva debelina tiskovne forme; je pa nanos na odtisu povsod enako debel.