Lafarge Cement Trbovlje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lafarge Cement d.d. iz Trbovelj (pred letom 2003 je bilo podjetje imenovano Cementarna Trbovlje, d.d.) je imel v svoji dolgoletni in bogati tradiciji pomembno vlogo pri razvoju in proizvodnji gradbenega materiala in slovenskega gradbeništva nasploh. Kljub temu da predstavljajo proizvodnje zmogljivosti le 33 % kapacitet slovenske cementne industrije, ima cementarna v Trbovljah pomemben tržni delež, saj je postavljena v osrčju Slovenije in je najbližja regijam, ki so in bodo največji porabniki cementa. Področja, na katera danes prodaja svoj cement, so - tako po lokaciji, kupcih in glede na prevozne stroške - tržno zelo zanimiva. Z dograditvijo avtocest in hitrih cest bodo ta že dostopnejša in glede na prevozne stroške cenovno ugodnejša. Zelo pomembno vlogo bo imelo v prihodnje tudi področje ob hrvaški meji, skupaj z Zagrebom in okolico.
Cementarna Trbovlje je začela delovati leta 1876 v okviru trboveljske premogokopne družbe. Sprva je proizvodnja znašala 30 ton na dan, leta 1940 pa že 1500 ton dnevno. Glavni razlog za uvedbo proizvodnje cementa v Trbovljah je v bližini nahajališča surovine. Pomembna pa je bila tudi bližina rudnika, ki je z rjavim premogom zagotavljal osnovno gorivo. Tako, kot sta se razvijala prodaja cementa in tehnologija proizvodnje cementa, se je razvijala in rasla Cementarna Trbovlje. V njej so se zvrstile vse tehnologije, po katerih so proizvajali cement. Največji razvoj je Cementarna Trbovlje doživela po koncu 2. svetovne vojne, ko je državno gospodarstvo potrebovalo velike količine cementa za obnovo objektov in infrastrukture.
Trboveljski portland cement se odpremlja na razne trge, katerih največji potrošniki so gradbeništvo, trgovina in široka potrošnja. Poleg cementa proizvajajo tudi vezivo za pripravo malte za zidanje in ometavanje. Njihovo hčerninsko podjetje, Apnenec d.o.o. iz Zidanega mosta proizvaja apnenčevo moko, ki je znana po izjemni čistosti, saj se vsebnost apnenca giblje med 96,5 in 99,8 %.
Podjetje se je dokončno lastninsko preoblikovalo 10. februarja 1997, ko je bilo vpisano v sodni register kot delniška družba. Največji lastniški delež so tega dne imeli tako imenovani notranji delničarji. Sestavljajo ga zaposleni, bivši zaposleni in njihovi družinski člani. Od leta 2003 dalje je podjetje del mednarodnega podjetja Lafarge.
Doseganje hkratne ekonomske konkurenčnosti ter družbenega in ekološkega razvoja proizvodnje in materialov je glavni cilj Skupine Lafarge. Uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih ter doseganje ekološke neoporečnosti in kakovosti proizvodov s pomočjo uvajanja novih tehnologij so vodilo vsakega od podjetij v multi-lokalni organizaciji Lafarge.
- Akupina Lafarge združuje znanje in izkušnje 75.000 zaposlenih z vsega sveta (Slovenija: 210 zaposlenih).
- Delnice Skupine Lafarge uspešno kotirajo na borzah v Parizu in New Yorku.
- Predvsem glede na visoka vlaganja v program sanacije okolja so poslovni rezultati trboveljskega podjetja dobri, kar Lafarge Cement beleži tudi v hkratnem razvoju lokalne skupnosti.
- Lafarge Cement v Trbovljah je največji donator in sponzor v lokalnem okolju, saj se zaveda soodvisnosti podjetja in okolice. Program sponzoriranja in donacij usmerja samo v lokalno okolje, predvsem v programe za mlade, športnike in za upokojence.
- V proizvodni proces so bile uvedene številne nove tehnologije, izboljšave, ki omogočajo bolj ekološko delovanje proizvodnje in pozitivno vplivajo na kakovost proizvodov.
- V skladu z vizijo biti odličen dobavitelj svojim kupcem je bilo poenostavljeno označevanje cementov ter prenovljena embalaža.
V družbi Lafarge Cement, d.d., Trbovlje, so v letu 2004 sprejeli sanacijski program za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami snovi v zraku, v katerem so opredelili in določili svoje aktivnosti, terminske plane in finančno pokritje potrebnih postopkov in investicij. V programu so se omejili na vire onesnaževanja, kjer se v proizvodnji občasno še vedno pojavljajo težave prekoračitev mejnih dopustnih koncentracij, predpisanih za industrijo cementa in nepremične vire onesnaževanja. Tako sta v programu podrobno opisani sanacija onesnaževanja z žveplovim dioksidom (SO2) in sanacija vira nedefiniranih izpustov prahu - polodprte deponije v hali za klinker. V programu so nakazane rešitve, ki so bile in še bodo narejene v skladu s priporočili referenčnih dokumentov BREF Evropske unije (Best REference Documents) z izbrano najboljšo razpoložljivo tehnologijo BAT (Best Avaliable Technique) in postopki za industrijo cementa.
V letu 2005 so podpisali pogodbo za izgradnjo odžveplevalne naprave, v katero je vključena izgradnja odžveplevalne naprave »na ključ«, kar pomeni, da bo podjetje Austrian Energy izgradilo in dalo v pogon odžveplevalno napravo do junija 2007. Ta bo stala na prostoru med mlinico surovine in izmenjevalcem toplote in bo čistila dimne pline iz peči ter mlina premoga. Gradnja čistilne naprave je trenutno v polnem teku in poteka po načrtih. Nekaj podrobnosti:
- Predvidena višina dimnika odžveplevalne naprave je 100m,
- Emisija SO2 pod 400mg/m3
- Zmanjšanja emisija prašnosti na vrednosti okrog 10 mg/m3 (sedanja vrednost 20 – 30 mg/m3)
- Stranski produkt procesa – mavec – bo v celoti porabljen pri procesu proizvodnje v mlinu cementa
- Celotna predvidena vrednost investicije je 10mio€.
Zgodovina podjetja:
- 1876: Po opravljeni kolavdaciji novozgrajene cementarne se je začela redna proizvodnja roman cementa in nato še manjše količine portland cementa.
- 1880: Prvi prodor na tuja tržišča, in sicer izvoz cementa v Bombay v Indiji.
- 1883: Tovarna cementa je dobila še dve jaškasti peči, namenjeni za proizvodnjo portland cementa, s tem pa je bila tehnološko ločena proizvodnja roman cementa od proizvodnje portland cementa.
- 1896: Opuščena je proizvodnja roman cementa.
- 1908: V tovarni je pričela z obratovanjem prva rotacijska peč. Zmogljivost nove peči je bila 60 ton klinkerja na dan.
- 1927: Postavljena je druga rotacijska peč firme SMIDTH z zmogljivostjo 60 ton klinkerja na dan in novi mlin cementa UNIDAN z zmogljivostjo 6t/h.
- 1930: V tem letu je pričela z obratovanjem tretja rotacijska peč SMIDTH z zmogljivostjo 50 ton klinkerja na dan in drugi mlin cementa UNIDAN s kapaciteto 6 t/h.
- 1939: Z obratovanjem je začela nova rotacijska peč KRUPP na mokri postopek s kapaciteto 170 ton klinkerja na dan, ter mlin KRUPP s kapaciteto 8 t/h.
- 1947: Nacionalizacija trboveljske premogokopne družbe in s tem tudi cementarne.
- 1950: Izvoljen je prvi delavski svet.
- 1958: Zaključena je bila prva faza modernizacije z izgradnjo žičnice apnenca.
- 1962: Nova rotacijska peč s kapaciteto 300 ton klinkerja na dan.
- 1963: Nov mlin LITOSTROJA s kapaciteto 40 t/h.
- 1972: Nova rotacijska peč s kapaciteto 1000 ton klinkerja na dan.
- 1975: Zamenjava premoga z mazutom in s tem povečanje kapacitete za 25%.
- 1985: Oprema, ki omogoča kombinirano kurjenje v rotacijski peči.
- 2000: Sprememba načina kurjenja in uporaba novih vrst goriv, avtomatizacija proizvodno – tehnološkega procesa ter vlaganja v prilagajanju evropskim okoljskim standardom.
- 2002: Avstrijski Lafarge Perlmooser, AG del multinacionalke Lafarge, pridobi 99,6 % delnic Cementarne Trbovlje, d.d.
- 2003: Preimenovanje podjetja Cementarna Trbovlje, d.d., v Lafarge Cement, d.d.
- 2004: Odprtje prvega distribucijskega centra za cement v vrečah v Mariboru.
- 2005: Pričetek gradnje čistilne naprave.
Spletna stran podjetja Lafarge Cement d.d. Trbovlje Spletna stran korporacije Lafarge