Grad Bistra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grad Bistra stoji na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, v občini Vrhnika.

Eden od izvirov Ljubljanice pri gradu Bistra
Povečaj
Eden od izvirov Ljubljanice pri gradu Bistra
Poslopje s pogledom na Ljubljansko barje
Povečaj
Poslopje s pogledom na Ljubljansko barje
Grajski park, kjer je nekoč stala samostanska cerkev
Povečaj
Grajski park, kjer je nekoč stala samostanska cerkev

Kartuzijanski samostan Bistra je bil ustanovljen med leti 1255 in 1260, imenovan tudi »Vesela dolina« (Vallis iocosa), v zapisih pa lahko najdemo tudi nemški izraz Freudenthal. V ustanovni listini je posest pripadala plemiški rodbini Spannheim (Bernard Spannheimski in njegov sin Ulrik III. Spannheimski) in je bila ena od štirih kartuzij na slovenskem ozemlju, poleg Žič, Jurkloštra in Pleterij. Samostanska posest je obsegala na, po tedanji upravni razdelitvi, borovniškem in kamniškem področju, v 14. stoletju pa ji je bila pridružena še župnija v Cerknici. Leta 1670 je zgradbo prizadel močan potres, leta 1773 pa požar, po vsaki katastrofi so poslopje ponovno pozidali. Leta 1782 je kartuzijo razpustil habsburški cesar Jožef II., njeno premoženje pa je bilo prepisano na verski sklad (v tem času je imela posest status državnega gospostva) in leta 1826 prodano tovarnarju Francu Galletu, ki je dal poslopju videz graščine in odstranil še zadnje sestavine kartuzije. Na mestu, kjer se danes dvorišče odpira proti parku, je do leta 1808 stalo pokopališče in samostanska cerkev, zgrajena konec 13. stoletja. Lastništvo posestva se je po Francovi smrti preneslo na njegove dediče, ki so do leta 1945 živeli v graščini. Po 2. svetovni vojni je bilo posestvo nacionalizirano, od leta 1951 pa se v zgradbi nahaja Tehniški muzej Slovenije.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Literatura

  • Smole M.: Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 82,83