Ribosom
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ribosomi so brezmembranski celični organeli, na katerih v citoplazmi ali na površini (zrnatih) endoplazemskih retikulumov poteka sinteza proteinov. Sestavljeni so iz več verig posebne ribosomske RNA (rRNA) in več deset verig sorazmerno majhnih proteinov. Ribosom je funkcionalen šele, ko se sestavi iz velike in male podenote.
Velikosti podenot navajamo običajno s svedbergi (S), ki so merilo za hitrost posedanja pri centrifugiranju. Pri evkariontih so ribosomi večji (80 S) kot pri prokariontih (70 S). Mitohondriji in kloroplasti imajo lastne ribosome (55 S). Kljub razlikam v velikosti so po sestavi in delovanju ribosomi iz različnih skupin organizmov zelo podobni. Pri sintezi proteinov delujejo kot katalizatorji, pri čemer encimsko funkcijo opravlja molekula rRNA v osrednjem delu ribosoma. Nekateri antibiotiki delujejo na ribosome, tako da celice ne morejo sintetizirati proteinov, ki jih rabijo, zato se njihova rast ustavi.