Luigi Galvani
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
Luigi Galvani (9.september,1737 – 4.december,1798) je bil italijanski anatom in zdravnik, ki je živel in umrl v Bolonji. Najbolj znan je po odkritju, da mišične in živčne celice proizvajajo elektriko.
Nekoč je pri eksperimentiranju z statično elektriko seciral žabo, ko je s kovinskim skalpelom naključno zadel izpostavljen ishiadični živec. Kraki mrtve žabe so nenadoma začeli trzati, kot da bi oživeli. Na podlagi tega dogodka je Galvani kot prvi začel povezovati elektriko z življenjsko silo, zato se ga smatra kot odkritelja bioelektrike.
Da bi opisal tisto, kar je aktiviralo mišičje njegovih primerkov pri seciranju, je Galvani skoval izraz živalska elektrika. Kot njegovi sodobniki, si je tudi sam razlagal, da je krivec za to aktiviranje nekakšen električni fluid, ki ga do mišic prenesejo živci. Pojav so na pobudo njegovega kolega in nekdaj tudi nasprotnika - Alessandra Volte - poimenovali 'galvanizem'.
Po zaslugi Galvanijevih eksperimentov je kmalu prišlo do izuma prve baterije, čeprav Galvani sam elektrike ni dojemal kot ločene od biologije. Elektrike ni imel za esenco življenja, na katerega je imel vitalističen pogled. Tako je prvo baterijo, ki je postala znana pod imenom 'voltov stolp', sestavil Alessandro Volta.
Medtem ko je Galvani verjel, da je vsako življenje zares električno - ker so vse žive stvari sestavljene iz celic, od katerih ima vsaka svoj potencial - ima biološka elektrika isto kemično podlago kot električni tok, ki teče med elektrokemičnimi celicami, zato ga lahko poustvarimo zunaj telesa. Intuicija A. Volte je bila prav tako pravilna.
Po Galvaniju se imenujejo tudi galvanski člen, galvanometer in galvanizacija.