Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je slovenski moški pevski zbor, ki deluje od leta od leta 1953. Sedež zbora je v Ljubljani, njegovi člani pa so povečini študentje Univerze v Ljubljani.
[uredi] Zgodovina zbora
Začetki zbora segajo v petdeseta leta. Takrat je v Ljubljani študirala prva generacija študentov z "osvobojene Primorske". Nekakšno zbirališče Primorcev je bil italijanski klub Circolo Paolo Morgan. Tja so fantje ob večerih prihajali na plese, v popoldanskem času pa so igrali ping pong, karte, itd in seveda zapeli – slovensko, po več desetletjih fašističnega zatiranja. Danes si težko zamišljamo, kakšen užitek je bil peti v maternem jeziku na javnem mestu. Prihajalo jih je vse več, petje je bilo vse pogostejše in končno je druščina leta 1953 pod vodstvom Antona Nanuta prerasla v "Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec". Ime so si izbrali po priljubljenem primorskem duhovniku, skladatelju in narodnem buditelju Vinku Vodopivcu, ki je umrl leto poprej. Prvi "uradni" koncert so imeli 1954 v Kanalu – rojstnem kraju Antona Nanuta. Publika je bila navdušena. Nov, slovenski veter je zavel na Primorsko in ljudem vlival narodni ponos ter vero v življenje.
V naslednjih letih so imeli Vodopivci čedalje več nastopov širom po Primorski in ljudje so jih sprejeli za svoje. Na Primorskem imajo nastopi še danes prav poseben čar. Vse več pa so začeli nastopati tudi drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Leta 1958 so Jugoslavijo zastopali na študentskem festivalu v Solunu in še istega leta osvojili 1. mesto na mednarodnem tekmovanju v Arezzu (Italija). Od tedaj so se uspehi vrstili vse do današnjih dni.
Že od samega začetka zbor sestavljajo izključno študentje, s tem pa je povezana stalna menjava članov. A kljub temu da vsakdo po nekaj sezonah zbor zapusti, ostane Vodopivec za vedno in nič čudnega ni, če pevec, ki že 40 let ne poje več v zboru, na vajah pred božičem ali veliko nočjo ostale preseneti s pršutom in vinom.