Slovanski kongres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Črka Wiki

Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti
Po končanem delu sporočilo odstranite.


Slovanski kongres v Pragi

Dne 1. maja 1848 je bil v Pragi izdan razglas "bratom Slovanom" v monarhiji Avstriji, katerega podpisnik je bil tudi Fran Miklošič. Razglas je opozarjal Slovane, na bližajoči se sklic Frankfurtskega parlamenta in izgradnjo Velike Nemčije, ki bo zavzela zelotno področje avstrijske monarhije in posledično povzročila utopitev slovanstva v germanstvu. Avtorji razglasa so naslovili apel vsem zavednim Slovanom in jih pozvali, da se 31. maja zberejo na kongresu v Pragi, vsi tisti, ki jim je mar za Slovanstvo in se želijo zoperstaviti germanizaciji. In res, zadnjega v mesecu maju se je v Pragi zbralo pribljižno 300 delegatov iz celotnega dela monarhije, 40 jih je bilo iz južno-slovanskega področja in kar 4 iz slovenskih dežel. Za predsednika je bil izbran F. Palatsky, podpredsednik pa je bil Slovenec, Stanko Vraz. Na zasedanju je kongres izdelal memorandum evropskim narodom, v katerem je opozoril na nevzdržane razmere v avstrijski monarhiji. Zahteval je federalizacijo monarhije, na temelju splošne pravice vsakega naroda, da lahko neglede na svojo velikost, moč in vpliv razglasi avtonomijo. Podane so bile zahteve, ki so bazirale na temeljih francoske revolucije - enakost, svoboda in bratstvo za vse narode na svetu. Posebej za Slovence, pa je bilo sprejeto, da zahtevajo oblikovanje svoje Kraljevine Slovenije, ki bo združevala dežele Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorsko, ki bo enakopraven člen monarhije.

Nemški in madžarski narod je tako na razglas kot tudi na kongres odreagiral izjevmo burno, saj so se predvsem Nemci zavedali moči slovanskega konglomerata, ki bi se raztezal širom Evrope, če bi se sestavil v eno državo s 4 plemeni, kot je predvidevala ideja panslavizma. Tako sta dvor na Dunaju in kancler Metternich v Nemčiji stanje nemudoma sprejela kot ogročajoče in organizirala vojaški nadzor v Pragi. Tam pa so se že 12. junija začeli zbirati praški študentje, delegati kongresa, inteligenca in še mnogi drugi, ki so zahtevali boj proti germanizaciji in avstrijskemu vojaškemu načelniku Windischgreatzu, ki je okupiral Prago. Tako je 12. junija izbruhnila binkoštna oz. junijska vstaja, ki pa je bila s strani načelnika Windischgreatza zadušena 16. junija, ravno tako pa je bil prekinjen kongres delegatov. Zaradi nasilne prekinitve kongresa, ta ni sprejel nobenega pripravljenega določila in sklepa. Njegov doprinos za oblikovanje skupne slovanske solidarnosti je tako ostal zgolj neformalen.