Opus Franceta Prešerna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prešernovo pesniško delo lahko razdelimo na tri časovna obdobja:
[uredi] Mladostno obdobje
Prve ohranjene Prešernove pesmi segajo v čas študija na Dunaju, nekako v leto 1824. Možno je, da je pisal že predtem, ko je še obiskoval gimnazijo, vendar o tem ni znano nič gotovega. Ena izmed prvih pesmi je ob priložnosti nastala Zarjovena dvičica, napisana kot tolažba nesrečno zaljubljenemu sošolcu.
Kakorkoli, do leta 1825 je Prešernu uspelo napisati že cel zvezek pesmi, ki jih je v oceno predložil Jerneju Kopitarju. Ta mu je svetoval, naj pesmi za nekaj let pospravi, nato pa naj jih, z razdaljo, ki jo bodo prinesla leta, znova prebere in popravi. Nasvet je Prešeren še prenatančno upošteval, saj je pesmi zažgal, ohranil pa samo tri, ki so se mu zdele najboljše - prevod Lenore (besedilo), Povodnega moža (besedilo) in Zvezdogledam (besedilo).
Prešernova prva objavljena pesem je bila Dekletam (besedilo). Leta 1827 jo je v slovenščini ter nemškem prevodu priobčil Ilirski list.
[uredi] Lenora
Predromantični nemški pesnik Gottfried August Bürger je v baladi Lenora opisal tragično zgodbo dekleta, katere fant odide na vojsko in umre. Neke noči se vrne, jo vzame na konja in skupaj odjahata na pokopališče. Strašna pot je prikazana z izjemnim glasovnim slikanjem. Preden pa vstopita v grob, kjer naj bi se poročila, vzide sonce, mrtvi fant se zato spremeni v okostnjaka, Lenora pa od groze umre.
Pesem je v slovenščino prvi prevedel že Žiga Zois. Prešeren je v knjižnici dobil v roke njegov prevod, ki ga je sklenil izboljšati. To mu je nedvomno uspelo, saj je odlično ohranil tako vsebino kot obliko izvirnika.
Bürgerjeva dela so vplivala na vse zgodnje Prešernove balade.
[uredi] Povodni mož
Prešeren je snov za prvo slovensko balado Povodni mož vzel iz dela Janeza Vajkarda Valvasorja Slava vojvodine Kranjske, ki pripoveduje o prevzetni in pokvarjeni ljubljanski lepotici Urški Schefferjevi. Za njene grehe jo kaznuje povodni mož, ki se med plesom ob Ljubljanici naenkrat prikaže v podobi lepega mladeniča, z njo zapleše in jo za vselej vzame s seboj pod rečno gladino. Prešeren je v svoji pesmi zgodbo delno spremenil. Poudari Urškino prevzetnost skupaj s sledečo kaznijo, z uporabo glasovnega slikanja (onomatopoij) pa doživeto prikaže vihar, divjajoč med plesom dekleta in povodnega moža:
- »So brž pridrvili se črni oblaki,
- zasliši na nebu se strašno gromenje,
- zasliši vetrov se sovražno vršenje,
- zasliši potokov derečih šumenje, ...«
Pesnitev Krst pri Savici, eno najpomembnejših Prešernovih del, opeva lepoto Bohinja in Bleda, uvodni sonet pa je posvečen Matiji Čopu.
Ta članek o književnosti je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.