Braslovče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Braslovče
[[Slika:{{{image}}}|295px]]
Zemljevid: Braslovče
Nadmorska višina: 308 m
Vrsta: [[{{{vrsta}}}]]
Ustanovitev: {{{ustanovitev}}}
Ustanovitelj(i): {{{ustanovitelji}}}
Prva omemba: {{{omemba}}}
Trške pravice: {{{trg}}}
Zgodovinsko ime: {{{zgodovinsko ime}}}
Mestne pravice: {{{mesto}}}

371


Pošta: 3314 Braslovče
Krajevna skupnost: [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]]
Občina: Braslovče
Pokrajina: Štajerska
Stat. regija: Savinjska regija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem. So tudi središče občine Braslovče.

[uredi] Zgodovina

Prve omembe kraja segajo v daljno leto 1140. To je čas, ko so si to ozemlje pridobili Žovneški gospodje, predniki kasnejših Celjskih grofov. V tistih časih je nastal tudi grad Žovnek. Kraj Braslovče se v zgodovini najprej pojavi z imenom »Fraslov«. Kasnejša pisna različica imena je najpogosteje »Fraslow« in je zapisovana vse do uvedbe slovenskega imena, ki ga uporabljamo še danes, »Braslovče«. Braslovče so že v času Celjskih grofov dobile trške pravice in svoj grb. Trške pravice so v kasnejših časih potrdili kraju še nadvojvoda Karel (leta 1570) in cesar Ferdinand (leta 1814). Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. Braslovče so bile v preteklosti zelo znane po obrtništvu in trgovini. Z uvedbo hmelja kot intenzivne kmetijske panoge je tudi Savinjska dolina doživela močan razcvet in napredek.

[uredi] Glej tudi


Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.