Slepa postranica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jamska mokrica | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||
|
Slepa postranica (znanstveno ime Niphargus) je med najpogostejšimi rodovi jamskih živali, saj živi v vseh jamskih vodah, tekočih in stoječih. Znanih je zelo veliko vrst in podvrst, samo v Dinarskem krasu menda preko 150. Zato raziskovalci menijo, da gre za izrazito prilagodljivo žival, ki se razvija skladno s svojim okoljem, kar lahko pomeni, da ima vsaka jama svojo vrsto postranice[navedi vir]. Pa ne samo jama, saj nekatere živijo tudi v globokih jezerih in vodnjakih, celo v talnih vodah med prodom.
Vse te male rakce, ki ne merijo več kot 3 cm, prištevajo v isti rod zaradi določenih skupnih lastnosti. Predvsem je značilno njih bočno sploščeno telo, ki ga pokriva mehek oklep. Čeprav imajo nekakšne noge, se premikajo po enem ali drugem boku z zgibi oklepnih luskin, zato se jih je oprijelo ime postranica. Kakor druge jamske živali, so postranice brez vidnih organov (oči) in se hranijo z bakterijami, ki so v ilovici.
Slepa postranica je plenilec, ki napada predvsem jamske ježke. Za razliko od drugih plenilcev tu govorimo o živali, ki živi na boku, ne leti, ne teče in sploh ne vidi.
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.