Serotonin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kemijska struktura serotonina
Povečaj
Kemijska struktura serotonina

Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca. Ime izhaja iz njegovega učinka na krvni tlak; serotonin je snov, ki jo nahajamo v serumu in ki vpliva na tonus krvnih žil.

Vsebina

[uredi] Biosinteza in razgradnja

Biosinteza in razgradnja serotonona
Povečaj
Biosinteza in razgradnja serotonona

Serotonin se v človeškem telesu sintetizira iz aminokisline L-triptofan v naslednjih organih:

  • osrednje živčevje,
  • pljuča,
  • vranica,
  • enterokromafine celice črevesne sluznice.

V prvi stopnji nastane iz triptofana pod vplivom encima tripfofan-hidroksilaze vmesni produkt 5-hidroksitriptofan. Slednji se s pomočjo encima 5-hidroksitriptofan-dekarboksilaze pretvori v končni produkt serotonin.

V osrednjem živčevju nastaja serotonin po gornji poti v posebnih mešičkih (veziklih) v presinaptičnih nevronih, kjer se skladiščijo do ustreznega impulza, nakar se serotonin sprosti v sinaptično režo.

Serotonin, ki ni nevralnega izvora, nastaja predvsem v krvnih ploščicah in mastocitih.

Glavni encim, odgovoren za razgradnjo serotonina, je monoamin-oksidaza. Ta encim pretvori serotonin preko 5-hidroksiindolil-acetaldehida v začetno aminokislino triptofan.

[uredi] Inhibitorji monoamin-oksidaze

Zaviralci oziroma inhibitorji monoamin-oksidaze so učinkovine, ki inhibirajo encim monoamin-oksigenazo in na ta način dvignejo koncentracijo biogenih aminov v telesu. Uporabljajo se kot antidepresivi, anksiolitiki ...

Primeri učinkovin, ki delujoje kot inhibitorji monoamin-oksidaze:

  • seleginil,
  • moklobemid.

[uredi] Receptorji

Doslej je poznanih že 14 različnih receptorjev za serotonin, ki so razvrščeni v 7 družin: 5-HT1 do 5-HT7. Vsi serotoninski receptorji, izvzemši 5-HT3, so sklopljeni s proteinom G; 5-HT3 je ionski kanal.

V krvožilju prevladujejo zlasti 5-HT2A-receptorji. Odgovorni so za strjevanje krvi, skupaj s 5-HT1B-, 5-HT2B- in 5-HT7-receptorji pa za skrčenost krvnih žil. V možganih so prisotni predvsem 5-HT1 (zlasti 5-HT1A in 5-HT1B), 5-HT2 (zlasti 5-HT2A in 5-HT2C) in 5-HT3.

V gastrointestinalnem traktu imajo 5-HT3 in 5-HT4-receptorji pomembno vlogo pri uravnavanju motilitete (gibljivosti) črevesja. Te receptorje lahko z zdravili aktiviramo (z agonisti) ali pa jih blokiramo (z antagonisti).

[uredi] Funkcije

[uredi] Obtočila

Serotonin krči žile v pljučih in ledvicah, v prečnoprogastem mišičju pa povzroča vazodilatacijo. Učinek serotonina na skrčenost žil je pomembnen tudi pri obravnavi migrene. V terapiji akutnih migrenskih napadov se uporabljajo agonisti 5-HT1B/1D-receptorjev, na primer sumatriptan ali almotriptat.

Po intravenski aplikaciji serotonina pride do kompleksne reakcije srčnožilnega sistema zaradi vpletenosti več vrst 5-HT-receptorjev. Sprva pride do hipnega padca krvnega tlaka (stimulacija 5-HT3-receptorjev) , po nekaj sekundah le-ta zopet naraste (5-HT2)in po določenem času nastopi dolgotrajnejša hipotonija (5-HT7).

V manjših žilah pripomore serotonin zaradi vazokonstrikcije in pospeševanja strjevanja krvi k celjenju ran.

[uredi] Prebavila

Serotonin pospešuje peristaltiko. Pri tumorju enterokromafinih celic ali karcinoidu tankega črevesa koncentracija serotonina v črevesnem tkivu znatno naraste in to dejstvo se uporablja pri diagnostiki.

Pri peroralnem vnosu serotonina nastopita bljuvanje in slabost.

[uredi] Osrednje živčevje

V osrednjem živčevju igra serotonin pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, spanja, spolnosti in apetita. Pri številnih obolenjih (depresija, migrena, anksioznost ...) je serotonin dokazano pomembnen dejavnik.